Predsednica. – Naslednja točka je poročilo (A6-0275/2009) gospoda Maňke v imenu Odbora za proračun o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2010 (2009/2006(BUD)).

  Vladimír Maňka , poročevalec. – (SK) Pri svojih srečanjih z generalnim sekretarjem Evropskega parlamenta, gospodom Klausom Wellejem, sem že od vsega začetka opazil njegovo prizadevnost pri reševanju problemov. Pozdravljam njegov trud pri optimiziranju delovanja administracije Evropskega parlamenta, ki je ustanova s 6 000 zaposlenimi. Podobno prizadevnost in pozitivno držo sem opazil tudi med pogajanji s predstavniki generalnih direktoratov Evropskega parlamenta.

Na nekaterih področjih so možnosti prihrankov že ugotovili in predlagali izboljšave. Eden od takih primerov je akcijski načrt Generalnega direktorata predsedstva v zvezi z varnostnimi službami, ki lahko v Bruslju, Strasbourgu in Luksemburgu zagotovi letne prihranke 2,6 milijona EUR brez okrnitve varnosti in zaščite.

Večina stroškovnih postavk in glavnih projektov v proračunu Evropskega parlamenta je po naravi večletnih. Trdno sem prepričan, da bi lahko večjo učinkovitost dosegli z izboljšanjem srednjeročnega proračunskega načrtovanja in njegovo večjo preglednostjo. Gospe in gospodje, poročilo, ki ga predstavljam danes in ga je odobril Odbor za proračun, jasno kaže, da želimo novemu Parlamentu pustiti več manevrskega prostora. Kjer je Odbor za proračun ugotovil možnosti prihrankov ali zmanjšanja določenih postavk, se v tej fazi nismo lotili dela na njih samo zato, da bi naredili vtis strogosti ali sprožili spopad med administracijo in predsedstvom na eni strani ter Odborom za proračun na drugi strani. Naš skupni cilj je bil sestaviti strokoven in temeljit povzetek vprašanj in na podlagi tega sprejeti prave odločitve. Na področju kadrovskega načrtovanja Odbor za proračun upošteva predloge in spremembe sestava služb in kadrovski načrt, ki ga je predložilo predsedstvo. Ko bomo dobili povzetek vseh zahtev na podlagi raziskav, bo Odbor pripravljen skrbno preučiti celoten sveženj zahtev.

Prejšnji teden sem se sestal s švedskim državnim sekretarjem na finančnem ministrstvu Hansom Linbladom, ki bo zastopal švedsko predsedstvo EU na področju financ, in drugimi uradniki iz švedskega stalnega predstavništva v Bruslju ter iz švedskega finančnega ministrstva. Obljubili so mi tesno sodelovanje pri racionalizaciji proračunov evropskih institucij. Predstavniki švedskega predsedstva so posebej poudarili politiko stavb, ki je tudi ena od naših prednostnih nalog. Stroški nakupa in najema stavb so ena od glavnih administrativnih stroškovnih postavk institucij EU. Pred nekaj več kot tremi leti so institucije uporabljale prostore s skupno površino nad 2 milijona kvadratnih metrov. Zato smo sklenili, da potrebujemo skupno politiko na področju stavb, boljše sodelovanje med institucijami, bolj usklajeno načrtovanje, pregled možnosti racionalizacije pisarniških prostorov na nekaterih področjih in boljšo izrabo možnosti javnih razpisov. Zato bi rad pozdravil obljubo generalnega sekretarja, da bo v novem parlamentarnem mandatu predložil predlog srednjeročnega načrta strategije stavb, tako da bo na voljo poslancem že pred prvo obravnavo v jeseni, da bodo lahko odobrili proračunske sklepe.

Z boljšim sodelovanjem med evropskimi institucijami lahko dosežemo milijonske letne prihranke. Verjamem, da nam bo sodelovanje v medinstitucionalni delovni skupini za večjezičnost omogočila boljšo izrabo prostih zmogljivosti tudi na tem področju. Naslednje leto bomo imeli na voljo študijo o Euramis, prevajalskem orodju, katerega polna izraba in samodejno delovanje bosta verjetno pomenila revolucijo na področju prevajanja in pri sodelovanju na področju prevodov. Trdno sem prepričan, da bo to orodje v naslednjih dveh letih zagotovilo večjo učinkovitost in finančne prihranke ter zmanjšalo našo odvisnost od zunanjih izvajalcev.

  Margaritis Schinas, v imenu skupine PPE-DE. – (EL) Gospa predsednica, danes odločamo o proračunu Parlamenta za leto 2010, v prelomnem obdobju, ki ga opredeljujejo, prvič, pričakovani začetek veljavnosti Lizbonske pogodbe, drugič, velika gospodarska kriza, ki je prizadela evropsko gospodarstvo, in tretjič, novi predpisi o poslancih in parlamentarnih pomočnikih. Vsi ti elementi so sestavni deli proračuna Evropskega parlamenta za leto 2010 in prepričan sem, da moramo mi kot poslanci natančno upoštevati te parametre, ne s preizkušanjem, ekscentričnostjo ali nepotrebnimi izdatki, pač pa z zmernostjo in ob upoštevanju meril, kakršna od nas pričakuje družba.

Zato sem prepričan, da odpiramo novo stran, kajti sredi krize Evropski parlament daje dober zgled z omejitvijo odhodkov v letu 2010 na zelo realno, rekel bi celo nizko raven. Naš proračun ostaja pod mejo 20 % pri sredstvih za upravne dohodke. Proračun za leto 2010 smo zmanjšali za 6,5 milijona EUR glede na izhodiščno oceno Urada in če si ogledamo skupne zneske v primerjavi z lanskim proračunom, vidimo, da smo kljub novim pravilom o poslancih in parlamentarnih pomočnikih ohranili povečanje v po mojem mnenju zelo razumnem okviru, precej pod 4 %.

Parlamentarna skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov, za katero imam čast opravljati nalogo poročevalca pri tej zadevi, si je ob začetku proračunskega postopka za leto 2010 zastavila velik cilj. Vire Parlamenta želimo usmeriti na področja, kjer imamo resnične pristojnosti in moč, to je na področja, povezana z zakonodajno dejavnostjo. Hočemo odpraviti prakso, pri kateri se cele vojske ljudi ukvarjajo z zadevami, pri katerih Parlament nima besede, po drugi strani pa je na področjih, kjer lahko Parlament z zakonodajno dejavnostjo res kaj naredi, premalo ljudi in sredstev. Zato smo prepričani, in o tem bi morali ponovno razpravljati že v prvi obravnavi, da začetna razporeditev odhodkov odraža to našo prednostno usmeritev, in soglašamo s poročevalcem, ko poudarja vprašanji večjezičnosti in stavb, ki jima tudi mi že ves čas posvečamo pozornost, vendar v smislu poudarka na zakonodaji.

Naj tudi na koncu izrečem isto misel kot na začetku, namreč, zdaj ni čas za ekscentričnost in nepotrebne izdatke. Je čas zategovanja pasu, čas za resnost in usmeritev na to, kar je res potrebno. Kar se tiče treh velikih večletnih programov, t.j. spletne TV, muzeja evropske zgodovine in centra za obiskovalce, bi želeli slišati izrecna zagotovila o njihovem nadaljevanju, tako da jim bomo lahko zagotavljali sredstva tudi iz proračuna za leto 2010, seveda ob ustreznem, resnem in skrbnem nadzoru.

  Zbigniew Krzysztof Kuźmiuk, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospa predsednica, kot govornik v razpravi o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2010 v imenu Združenja za Evropo narodov bi rad opozoril na tri zadeve. Prvič, morali bi podpreti predlog poročevalca, naj se zaenkrat sprejme osnutek načrta prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2010 v obliki, ki jo je sprejel Urad Evropskega parlamenta aprila letos. Končne sklepe glede proračuna bi morali prepustiti naslednjemu Parlamentu in ga pri tem zavezati k ponovni analizi določenih proračunskih postavk v septembru 2009.

Drugič, pozitivno bi morali oceniti dejstvo, da sedaj veljavni načrt predvideva le 2,72-odstotno povečanje odhodkov, kar pomeni, da prej predlagano 4-odstotno povečanje v tej fazi ne bo potrebno, pa tudi, da bo imel novi Parlament v jeseni letos na tem področju obilo manevrskega prostora.

Tretjič in zadnjič, rad bi izrazil močno podporo predlogu poročevalca glede večjezičnosti, zlasti kar se tiče zagotovitve enakega dostopa do storitev prevajanja in tolmačenja vsem poslancem. Prav tako zaslužijo podporo točke o komunikacijski in informacijski tehnologiji v Parlamentu, zlasti načrti za čim boljšo izrabo teh virov.

  Vladimír Maňka , poročevalec. – (SK) Današnjo razpravo bi rad sklenil z zahvalo obema kolegoma za njuna mnenja. Rad bi se zahvalil tudi predstavnikom vseh institucij, tudi Evropskega parlamenta, s katerimi smo imeli v zadnjih treh mesecih na ducate razprav o pripravah njihovih proračunov. Rad bi se zahvalil predsedniku Odbora za proračun gospodu Bögeju, poročevalcem v senci in koordinatorjem političnih skupin, svojim kolegom in svetovalcem ter uslužbencem Odbora za proračun, ki so sodelovali pri večini razprav. Vsem vam gre zahvala, da nam je v večini primerov uspelo najti skupni pristop in skupno rešitev.

Zaradi volitev v Evropski parlament v začetku junija smo imeli na voljo zelo malo časa za pripravo in obravnavo predlogov proračunov, še manj časa pa za iskanje kompromisov. Kljub temu nam je uspelo kompromise najti in danes lahko ugotovim, da bodo rezultati našega sodelovanja pozitivno vplivali na delovanje Evropskega parlamenta. Ob tem pa lahko pri pripravi proračuna za leto 2010 opažamo največje spremembe v strukturah Evropskega parlamenta v zadnjih 10–12 letih. To pomeni velik izziv za upravljavce Evropskega parlamenta in za nas vse. Prepričan sem, da bomo lahko konec leta dejali, da smo skupaj tlakovali pot k večji učinkovitosti delovanja Evropskega parlamenta, pa tudi drugih institucij EU.

  Predsednica. – Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo v torek, 5. maja 2009.