Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2008/2330(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

A6-0241/2009

Razprave :

PV 05/05/2009 - 10
CRE 05/05/2009 - 10

Glasovanja :

PV 06/05/2009 - 6.12
CRE 06/05/2009 - 6.12
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2009)0370

Dobesedni zapisi razprav
Torek, 5. maj 2009 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

10.  Priprave na Vrh o zaposlovanju - Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji - Prenovljena socialna agenda - Dejavno vključevanje oseb, izključenih s trga dela (razprava)
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 

  Predsednica. - Naslednja točka je skupna razprava o:

- izjavah Sveta in Komisije o pripravah na Vrh o zaposlovanju,

- poročilu (A6-0242/2009) Gabriele Stauner v imenu Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji [KOM(2008)0867 – C6-0518/2008 – 2008/0267(COD)],

- poročilu (A6-0241/2009) Joséja Albina Silve Penede v imenu Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve o prenovljeni socialni agendi [2008/2330(INI)] in

- poročilu (A6-0263/2009) Jean Lambert v imenu Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve o dejavnem vključevanju oseb, izključenih s trga dela [2008/2335(INI)].

 
  
MPphoto
 

  Alexandr Vondra, predsednik Sveta. Gospa predsednica, vsi se zavedamo, da bomo zaradi ene od najresnejših finančnih in gospodarskih kriz še več let trpeli. Unija in države članice so sprejele širok razpon ukrepov za zmanjšanje učinkov te krize kot tudi za obravnavo nekaterih temeljnih vzrokov ob hkratnem upoštevanju nujne potrebe, da se bolje pripravimo na prihodnost, da se bomo soočali z izzivi globalnega gospodarstva.

Prav tako se zavedamo, da pri sedanjih težavah ne gre le za številke v bilancah ali spremembe gospodarskih napovedi. Te težave dejansko vplivajo na ljudi: na njihov vsakdanji kruh, njihove družine in življenjski standard. Najbolj neposredno so prizadeti tisti, ki so zaradi krize že izgubili svoje službe ali številni, ki so na tem, da jih izgubijo v prihajajočih mesecih.

Spomladanski Evropski svet se je dogovoril glede vrha o zaposlovanju, ki naj bi omogočil izmenjavo izkušenj glede učinkovitosti ukrepov za oživitev gospodarstva, ki so bili sprejeti, da bi podprli zaposlovanje in ustvarjali nova in več delovnih mest. Vrh bo ta četrtek potekal v Pragi.

Pooblastilo, dano predsedstvu, je jasno. Preučiti je treba vprašanja, kot so ohranjanje stopnje zaposlenosti s prožno varnostjo in mobilnostjo, ustvarjanje ugodnega okolja za naložbe in ustvarjanje delovnih mest s strani podjetij, še zlasti malih in srednjih podjetij, nadgrajevanje spretnosti in predvidevanje potreb trga dela. Prav tako je trg dela treba okrepiti in prestrukturirati za prihodnost. Naš cilj je zagotoviti, da vrh ne bo le priložnost za pogovor, temveč bo dal konkretne rezultate in priporočila, ki bodo koristili družbi kot celoti.

Med udeleženci bo socialna trojka na ravni predsednikov vlad in ministrov za delo sedanjega češkega predsedstva ter prihajajočega švedskega in španskega predsedstva. Socialne partnerje bodo zastopali predsedniki in generalni sekretarji združenja evropskih delodajalcev Business Europe in Evropske konfederacije sindikatov skupaj s predstavnikih malih in srednjih podjetij ter delodajalcev v javnem sektorju. Evropsko komisijo bosta predstavljala predsednik Barroso in komisar Špidla.

Prisotni bodo tudi predsedniki Odbora za zaposlovanje, Odbora za socialno zaščito in Odbora za gospodarsko politiko. Vabljeni so seveda tudi predstavniki Evropskega parlamenta. Kolikor vem, se bo vrha udeležil tudi predsednik Evropskega parlamenta, gospod Pöttering.

Kot pomoč pri pripravah na vrh so bile organizirane tri delavnice v državah treh sodelujočih delegacij: v Madridu, Stockholmu in Pragi. Te delavnice so se posvečale predvsem vprašanjem nadgrajevanja usposobljenosti, povečanemu dostopu do zaposlitve in načinom ohranjanja zaposlovanja, ustvarjanja novih delovnih mest ter spodbujanja mobilnosti.

Te delavnice so nam omogočile, da smo se s socialnimi partnerji osredotočili na ključna področja, ki zbujajo skrb. Zadovoljni smo bili, da se je pripravljalne delavnice udeležil predstavnik Evropskega parlamenta – in sicer gospod Andersson, predsednik Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve.

Delavnica o nadgradnji usposobljenosti, ki je potekala v Madridu, je poudarila, da je ta usposobljenost ključnega pomena za pripravljenost na prihodnost. Ta usposobljenost v kratkoročnem obdobju poveča tako produktivnost kot mobilnost. Dolgoročno pa utrjuje pot gospodarski oživitvi, povečuje konkurenčnost in je ključna pri zmanjševanju izključenosti in spodbujanju večje socialne enakosti.

Pri nadgrajevanju usposobljenosti, ki ga podpirajo vsi deležniki, ne gre le za formalne kvalifikacije, ampak za spodbujanje na področjih, kot so komunikacijske spretnosti med mladimi.

Pri tem še zlasti v kriznih časih ne moremo spregledati vprašanja zagotavljanja sredstev za pridobivanje teh zahtevnejših spretnosti in znanja. Zavezati se morajo ne le javni organi, ampak tudi delodajalci, delavci in iskalci zaposlitve. Na ravni EU je treba raziskati nadaljnje možnosti uporabe Evropskega socialnega sklada. Kar zadeva delodajalce, je pri njih interes za razvoj usposobljenosti očiten, kajti v podjetjih, ki ne vlagajo v nadgrajevanje usposobljenosti, je dvakrat in pol večja verjetnost, da propadejo v primerjavi s tistimi, ki to počnejo.

Delavnica v Stockholmu o povečanem dostopu do zaposlitve se je osredotočila na to, kako brezposelne, ki so zdaj izgubili delo, in neaktivne – spet zaposliti – v najkrajšem možnem času. Brezposelni, ki so pravkar izgubili delo, ne smejo postati dolgotrajno brezposelni. Še posebej pomembno je zagotoviti, da sistemi socialne zaščite služijo kot odskočna deska do nove zaposlitve in ne kot mreže pasivne varnosti. Potrebe spodbud za dejavno iskanje zaposlitve ne smemo spregledati. Pristop prožne varnosti naj bi prispeval k uspešnosti prehoda, nenazadnje tudi z zagotovitvijo potrebnega elementa varnosti.

Na delavnici v Stockholmu so prav tako poudarili, naj bi kratkoročni ukrepi ne škodovali dolgoročnim. Programi predčasne upokojitve so slaba rešitev za zagotavljanje več delovnih mest za mlade, ker zmanjšujejo stopnjo skupne vključenosti na trg dela, spremljajo pa jih višji stroški socialne varnosti.

Na ravni EU so ugotovili, da obstaja možnost uporabe Evropskega socialnega sklada za financiranje ukrepov dejavnega vključevanja kot tudi možnost, da se starejšim delavcem z zmanjšanjem prispevkov za socialno varnost omogoči ohranitev zaposlitve.

Na zadnji delavnici, ki je prejšnji teden potekala v Pragi, so poudarili potrebo po ohranitvi zaposlitve in izboljšanju okolja, ki bo vzpodbujalo podjetništvo in ustvarjanje delovnih mest. Začasna kratkoročna ureditev dela je lahko koristna, vendar je treba zagotoviti finančno vzdržnost. Preprečiti je treba trende protekcionizma, ki lahko zgolj škodujejo Uniji kot celoti.

Prav tako moramo uporabiti aktivne ukrepe za ponovno spodbuditev mobilnosti, v tem okviru pa ključno vlogo igra povečana prožnost trgov dela. Kljub vplivu krize je v Evropi še vedno znatno število prostih delovnih mest, vendar nam pri tem manjka usklajevanje med državami članicami. Ljudje so pogosto na napačnih delovnih mestih ali pa nimajo pravih veščin in spretnosti ali pa gre za kombinacijo obojega.

Te delavnice so pokazale, da sedanja kriza ni le ciklična, ampak tudi strukturna. Pri soočanju z nepopustljivo konkurenco v globalnem gospodarstvu in varovanju dolgoročnega zaposlovanja bodo v EU potrebne globoke spremembe. Vendar v številnih primerih te spremembe dejansko pomenijo nadaljevanje pobud ali celo pospeševanje že pričakovanih reform, ki so se v okviru evropske strategije zaposlovanja že več let izvajale.

Poleg naporov za ohranjanje sedanjih delovnih mest so potrebni tudi napori za oblikovanje okolja, ki bo ugodno za vlagatelje in podjetja, da bodo vlagali in ustvarjali nova delovna mesta. Vseh obstoječih delovnih mest ni mogoče ohraniti: kriza zahteva strukturne spremembe in ljudje bodo izgubljali službe. Vendar moramo brezposelnim ponuditi možnost, da izboljšajo svoje sposobnosti in zaposljivost in hitro najdejo novo delovno mesto, ki se je odprlo nekje drugje.

Naj se na kratko dotaknem še nekaterih drugih tem, o katerih boste danes govorili med razpravo o socialni agendi. Čestitam gospodu Silvi Penedi, še zlasti za obsežno in daljnosežno poročilo, ki zajema širok razpon vprašanj in ki predvsem poziva k ambiciozni agendi socialne politike.

Poročilo gospoda Penede poudarja potrebo po ustvarjanju delovnih mest in prožnosti na delovnem mestu kot delu širše evropske socialne politike. Prav tako prepoznava pomen razvijanja novih spretnosti, vseživljenjskega učenja in sodelovanja med univerzami ter podjetji. Vse to so ključni vidiki, ki se jih bomo lotili kot dela dnevnega reda tudi na vrhu ta teden.

To obsežno poročilo s predlogi o tem, kako vključiti ljudi, ki so pogosto izključeni s trga dela, dopolnjuje gospa Lambert. Vrh ta teden bo zagotovo moral upoštevati ta pomemben cilj. Ne moremo in ne smemo pospeševati ustvarjanja delovnih mest le za nekatere od njih. Naš cilj – v sedanjem težkem času to še bolj velja – je sprejeti pristop k politiki zaposlovanja, ki temelji na vključevanju.

Češko predsedstvo podpira dolgoročne cilje zaposlovanja Evropske unije in je večkrat poudarilo potrebo, da se ljudi bolj motivira za iskanje zaposlitve in izboljšanje zaposljivosti. Verjetno se vsi strinjamo, da je bolje, da si ljudje sami služijo kruh in so samostojni, kot pa da so odvisni od sistema socialne zaščite. Zato moramo zmanjšati segmentacijo naših trgov dela.

Sklad za prilagoditev globalizaciji nudi podporo delavcem, ki so kot posledica globalizacije postali odvečni. Zadovoljen sem, da se Parlament in Svet strinjata glede spremembe sklada, in sem hvaležen gospe Stauner za delo, ki ga je opravila v zvezi s tem. Z uvajanjem večje prožnosti v način uporabe sklada in zmanjšanjem števila odpuščenih delavcev s 1 000 na 500 bo sklad postal veliko učinkovitejši instrument, ki bo pomagal spoprijeti se z učinki gospodarskega nazadovanja.

Naj sklenem z ugotovitvijo, da je zdaj najbolj nujno številne zamisli, ki so se pojavile na pripravljalnih delavnicah in bodo krojile razpravo na Vrhu o zaposlovanju ta teden, spremeniti v dejanja. Kot sem že povedal na začetku, si prizadevamo za konkretne rezultate, ki bodo koristili družbi kot celoti kot tudi evropskim državljanom.

Ne moremo pričakovati, da bi učinke sedanje krize rešili na enem samem zasedanju, vendar se bomo osredotočili na posebna priporočila in pobude, ki bodo skupaj odigrali vlogo pri zmanjševanju učinkov krize in pomagali, da iz nje izidemo še močnejši.

 
  
  

PREDSEDSTVO: GOSPOD SIWIEC
podpredsednik

 
  
MPphoto
 

  José Manuel Barroso, predsednik Komisije. – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, strm porast brezposelnosti je najresnejša posledica svetovne gospodarske krize. Prizadela je tako družine kot posameznike, ki so se znašli v hudih težavah. Prizadela je družbo, s tem ko jo je oropala vitalnosti, in prizadela je gospodarstvo, ki izgublja spretnosti in izkušnje, katerih ponovna pridobitev bo zahtevala leta.

Prav tu je človeška in družbena plat v krizi najbolj prizadeta. Brezposelnost je lokalni, nacionalni pa tudi evropski pojav. Na evropskem trgu, kjer vse več ljudi uveljavlja svojo pravico do svobode gibanja, je zaposlovanje dolgoletna skrb nacionalne in evropske politike. Zato je povsem nujno, da odgovore poiščemo z vidika Evrope.

Brezposelnost je glavna skrb Komisije. Komisija je neutrudna, ko skuša zagotoviti, da bi vsak, ki v Evropi nosi politično odgovornost, slišal ta klic, ter vso svojo energijo posveča iskanju izhoda iz krize.

Vem, da ni potrebno, da vam v Evropskem parlamentu razlagam pomen in resnost brezposelnosti. Vsak dan eden od vaših volivcev izgubi delo, trije pa so zaskrbljeni, da bodo deležni enake usode.

Marca je Evropski svet odobril pobudo Komisije in češkega predsedstva Svetu, da se srečanje na vrhu posveti razsežnosti „zaposlovanja“ v sedanji gospodarski in finančni krizi. To vprašanje je naša glavna skrb vse od začetka krize, kar je lani decembra pripeljalo do oblikovanja predloga o načrtu oživitve evropskega gospodarstva. Njegovo izvajanje na nacionalni in evropski ravni že zdaj igra glavno vlogo pri ohranjanju obstoječih delovnih mest in odpiranju novih.

Vendar pa moramo zdaj nujno oceniti vpliv načrta na zaposlovanje. Iz tega se moramo nekaj naučiti, da bomo v prihajajočih mesecih prilagodili svoje delovanje. Še vedno sem mnenja, da bi vprašanju zaposlovanja upravičeno namenili evropski vrh v celotnem obsegu, kjer bi se sestalo 27 voditeljev držav ali vlad.

Evropski svet se je maja na moje veliko obžalovanje odločil za bolj omejen format. Kljub temu Komisija nima nobenega razloga, da bi zmanjšala svoje ambicije glede vsebine tega vrha o zaposlovanju in spremljanja v času prihodnjega švedskega in španskega predsedstva.

Evropska razsežnost je povsem bistvena iz dveh glavnih razlogov. Prvič, državljanom moramo poslati jasen signal in jim povedati, da Evropska unija jasno razume pravi značaj krize, ki ni le stvar ekonomistov in bankirjev, ampak gre za blagostanje državljanov, delavcev in njihovih družin povsod po Evropi.

Naš odziv na krizo ne more biti omejen na klinično tehnične ukrepe za rešitev regulativnih problemov. Bistvo je treba najti v naših temeljnih vrednotah: socialni pravičnosti in solidarnosti. Tako je treba dojemati naš odziv, ki je odziv, ki izhaja iz pomena, ki ga pripisujemo določenim bistvenim vrednotam.

Prepričan sem, da je kriza tudi priložnost, ki jo je treba zgrabiti za obnovo evropskega modela socialnega tržnega gospodarstva kot tudi ekološkega gospodarstva; kriza ponuja priložnost, da Evropa pokaže svojo željo, da prispeva k blagostanju svojih državljanov.

Drugič, Evropa res lahko spremeni stvari in prispeva. Seveda lahko Evropa veliko naredi, medtem ko večina pristojnosti ostaja na nacionalni ravni, in bodimo pri tem povsem iskreni. Zasnujemo lahko orodja, ki jih bomo lahko kar najbolj učinkovito uporabljali. Evropski socialni sklad lahko pomaga znatnemu številu ljudi; vsako leto devetim milijonom Evropejcem omogoča dostop do usposabljanja.

Prav tako lahko delujemo kot sprejemnica zamisli, kot laboratorij. Nacionalne vlade, lokalni pristojni organi in vsi deležniki v Evropi poskušajo najti rešitve za odpravo posledic brezposelnosti. Potrebujejo zamisli in projekte. Evropska unija je idealno okolje za zbiranje zamisli in nato izbor tistih, ki najbolje delujejo, ter še zlasti za pomoč pri izvajanju teh zamisli.

S tem procesom smo se ukvarjali s češkim predsedstvom, prihodnjim švedskim in španskim predsedstvom ter socialnimi partnerji.

Gospod predsednik, kot veste, se je vrh pripravil ob intenzivnem posvetovalnem procesu, zgrajenem okrog treh pripravljalnih delavnic. V tem procesu je prispevek tega parlamenta nadvse dragocen. Spoštovanje bi predvsem izrazil osebni predanosti članov Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in še zlasti gospodu Anderssonu kot predsedniku.

Delavnice, organizirane v Madridu, Stockholmu in Pragi, so se izkazale kot odlična priložnost za zbiranje zamisli o tem, kaj najbolje deluje. Pozdravljam dejavno vključenost socialnih partnerjev kot tudi prispevke drugih zainteresiranih skupin. Evropski ekonomsko-socialni odbor je dejavno sodeloval pri zbiranju zamisli svojih nacionalnih sogovornikov, kar bo obogatilo razpravo – pravzaprav se bom z evropskim ekonomsko-socialnim odborom sestal v Pragi.

Rad bi opozoril na štiri ključna vprašanja, ki so se pojavila na teh dohodkih.

Prvič, najpomembnejša prednostna naloga je ohranjanje zaposlenosti, da se stori vse, kar je mogoče, da se prepreči nov porast brezposelnosti. Tistim, ki izgubijo delo, je treba pomagati, da najdejo novo. To pomoč je treba ponuditi takoj: nikomur ne koristi, če čakamo, da so brezposelni že več mesecev, kajti v tem času izgubijo svoje spretnosti, njihova samozavest pa je takrat že čisto na dnu. Dolgotrajna brezposelnost je za prizadete tragedija, naši socialni stabilnosti in dolgoročni konkurenčnosti pa povzroči veliko škode.

Drugič, ta kriza prizadene najbolj ranljive ljudi – ljudi kot so nizkokvalificirani delavci, novinci ali invalidi, ki tudi v najboljših časih težko najdejo delo. Zdaj je čas za dejavno vključevanje in okrepitev naporov, da se te skupine podprejo – zelo jasen odmev poročila gospoda Lamberta, ki je danes na dnevnem redu.

Tretjič, delati moramo na tem, da zagotovimo priložnosti za mlade. Vem, da ta parlament temu posveča posebno skrb. Biti moramo dejavni pri obvladovanju tveganja, da bodo številni mladi zaključili svoje izobraževanje in se takoj zaposlili. Mladi potrebujejo pri iskanju možnosti za vajeništvo ali nadaljnjem usposabljanju našo dejavno podporo, da bodo našli svoje delo in ga tudi v prihodnje obdržali.

In na koncu, nadgradnja spretnosti in veščin in skladnost s potrebami delovnega trga. V gospodarskem nazadovanju je za ljudi še pomembneje, da pridobijo usposobljenost, s katero se bo njihova zaposljivost izboljšala v času krize in po njej. Ljudi moramo pripraviti za delovna mesta prihodnosti: zelena delovna mesta in druge rastoče sektorje, kot sta sektorja zdravstvene nege in socialnega varstva.

Ta razprava prav tako nudi trenutek, da združimo opažanja tega parlamenta glede prenovljene socialne agende. Vprašanja, ki jih pokriva poročilo Silva Penede, se mi zdijo pomemben del zapuščine te Komisije: pristop glede dostopa, solidarnost in priložnost, da naše politike ustrezajo tako našim trajnim jedrnim vrednotam in realnosti današnje družbe. Gospodu Silvi Peneda bi res rad čestital za veliko delo in mislim, da je naše sodelovanje, in sicer z mojim kolegom v Komisiji, Vladimírom Špidlo, zelo pomembno.

Ta agenda, agenda socialne vključenosti in socialne inovacije, si prizadeva opolnomočiti in opremiti Evropejce, da bodo kos hitro spreminjajoči se stvarnosti, ki jo oblikuje globalizacija, tehnološki napredek in starajoče se družbe, ter pomagati tistim, ki težko obvladujejo takšne spremembe.

Ekonomske in socialne agende ni mogoče ločevati: gospodarskega okrevanja ni mogoče graditi na sesutju socialnega sistema kot tudi ni mogoče zagotoviti socialnega napredka v gospodarski puščavi.

Hvaležen sem Parlamentu, da je podrobno preučil te predloge, na katere se bo nekoliko pozneje v razpravi podrobneje odzval komisar Špidla. Dovolite, da se posvetim vprašanju, do katerega imam poseben očetovski odnos, kar je Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji. Parlamentu bi se rad zahvalil za tako hitro obravnavo predlogov Komisije o prenovi sklada. Nova pravila bodo izboljšala koriščenje finančne pomoči, namenjene prerazporeditvi in prekvalifikaciji delavcev, ki zaradi trenutne recesije izgubljajo svoja delovna mesta; tako bo več podjetij upravičenih, proračun Skupnosti pa bo prevzel večji del stroškov. Vaše glasovanje ta teden je odlična novica pred praškim vrhom o zaposlovanju.

Zasedanje na vrhu o zaposlovanju ta teden nudi priložnost za ohranjanje zaposlenosti na vrhu evropske agende, kamor ta sodi. Želim, da ta vrh prinese konkretne, oprijemljive rezultate. Pričakujem, da se bo to zgodilo. Upam, da to ne bo enkraten dogodek, ampak še en mejnik v procesu, ki še poteka in se je začel precej pred krizo – proces sodelovanja med Komisijo, državami članicami in socialnimi partnerji – ter se bo nadaljeval v času krize in po njej.

Kot predsednik Komisije bom to agendo ponesel na junijski Evropski svet in nanjo opozoril vseh 27 voditeljev držav in vlad. To je najmanj, kar si zasluži. Evropa ni le gospodarski in političen projekt. Vedno je bila in bo tudi socialni projekt.

 
  
MPphoto
 

  Gabriele Stauner, poročevalka.(DE) Predsedniki, gospe in gospodje, toliko naporov pa tako majhen učinek! Tako bi lahko povzeli delo za prilagoditev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) potrebam gospodarske in finančne krize.

Malo učinka zato, ker se spričo števila zadevnih zaposlenih in globine krize skupna sredstva, dodeljena temu skladu – in sicer 500 milijonov EUR –, zdijo le boren znesek. Vendar bi to bila povsem napačna ugotovitev. Dosežke ESPG, ki so sledili preoblikovanju, skupaj z drugimi podpornimi instrumenti na voljo na evropski ravni lahko vidijo vsi.

ESPG je še dojenček. Prvič so ga oblikovali 2006 in naj bi bil jasen znak, da globalizacija na delavce nima le pozitivnih učinkov, ampak ima z množičnim odpuščanjem in še zlasti selitvijo podjetij lahko za delavce tudi negativne posledice. Tako so celo zmerni proračunski strokovnjaki dali skrbi na stran in odprli smo še eno finančno malho.

Zdaj je učinke globalizacije povsem zasenčila finančna in gospodarska kriza in je prilagoditev meril za dodeljevanje sredstev iz ESPG naša premišljena reakcija. Obenem je bil problem, o katerem smo se posvetovali v zvezi s prenovo, to, da zaradi novosti glede ESPG Komisija ni imela veliko izkušenj in je še vedno težko presoditi učinkovitost sedanjih pravil.

Prav tako bi rada povedala, da v prihodnje ne bi smeli prezreti soobstoja ESPG in Evropskega socialnega sklada.

Večina Odbora za zaposlovanje je glasovala za začasno veljavnost uredbe, ki jo je treba spremeniti, tako da bodo določbe zdaj veljale za vse vloge, predložene do 31. decembra 2011, in, kar zadeva vsebino, bo ta vplivala na delavce, ki so kot neposredno posledico finančne in gospodarske krize doživeli izgubo delovnega mesta. To pomeni, da moramo po 2012 še enkrat razmisliti o trajni veljavnosti Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji.

Kar zadeva vsebino, ta nedvomno predstavlja ublažitev, če se v dani regiji število presežnih delavcev, ki je meja za upravičenost do pomoči, zmanjša s 1 000 na 500 in se obenem plačilno obdobje podaljša z 12 na 24 mesecev. To olajša proces predložitve vloge in nudi trajnostno podporo delavcem, dokler ne najdejo novega delovnega mesta.

Višina EU deleža pri financiranju in sofinanciranje iz nacionalnih proračunov je bilo izredno sporno vprašanje. Našli smo kompromis. V bistvu ostaja pri 50 % – torej 50:50 – in le v posebnih primerih se lahko delež financiranja iz evropskih skladov dvigne na 65 %. To me prav posebno veseli. V odboru smo tako že naredili konec nadaljnjim pobožnim željam, kajti država članica, ki prejme sredstva za svoje delavce, se mora zavedati svojih odgovornosti. To je mogoče najbolje uresničiti, če tudi sama zagotovi znaten finančni prispevek.

Zelo sem vesela, da smo se uspeli uskladiti – 20 % neposrednih stroškov – v času pogovorov med Svetom in Komisijo. To je natančno to, kar smo se pred nekaj dnevi v odboru dogovorili glede Evropskega socialnega sklada. Še vedno pa v prihodnje lahko uvedemo spremembe in izboljšave. Rada bi se vam zahvalila za vaše konstruktivno sodelovanje na vseh stopnjah tako v odboru kot s Svetom in Komisijo, ter vas prosim, da podprete spremembo.

 
  
MPphoto
 

  José Albino Silva Peneda, poročevalec.(PT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v zadnjih nekaj mesecih, medtem ko sem pripravljal poročilo o prenovljeni socialni agendi, so se učinki gospodarske, finančne in socialne krize, ki je prizadela Evropo, še poslabševali. Vsak dan je več odpuščanja, več podjetij se zapre in več družin se znajde v strašnih razmerah.

To je več kot le gospodarska in finančna kriza; mislim, da doživljamo krizo zaupanja. Glede na zadnje podatke Eurostata je bilo februarja 2009 v Evropski uniji zaposlenih več kot 19 milijonov moških in žensk. Glede na ta scenarij bodo brezposelnosti, če se nič ne ukrepa, nedvomno sledili večja revščina, večja socialna izključenost, večja negotovost, več kriminala in še zlasti več nezaupanja.

Zavzemamo stališče, da brezposelnost – najvidnejši obraz te krize – ne pomeni preprosto le izgubo prihodka za tiste, ki so brezposelni in njihove družine: brezposelnost spodkopava in lahko vodi v izgubo zaupanja vase in tiste, ki te spremljajo. Celo pred krizo, s katero se danes soočamo, so se države članice Evropske unije že spopadale s socialnimi problemi, ki izhajajo iz šibke gospodarske rasti, zapletenega demografskega stanja in vse težjega življenja v vse bolj globaliziranem svetovnem gospodarstvu.

V tem poročilu sem skušal vso to zaskrbljenost zajeti kar se da jasno in kolikor mogoče pragmatično. Vem, da je socialna agenda zelo širok okvir, in skušal sem pripraviti uravnoteženo poročilo ter jasno in zgoščeno predstaviti vse dejanske prednostne naloge.

Prvič, institucije Evropske unije lahko s ponovno potrditvijo pomena socialnih modelov in infrastruktur držav članic igrajo bistveno vlogo ter pomagajo skleniti soglasje glede pomena dostopa do teh modelov in infrastruktur za vse, njihove visoke kakovosti in še zlasti trajnosti.

Drugič, da bi zagotovili boljšo vključenost ljudi na trg dela, moramo mobilizirati vse razpoložljive instrumente.

Tretja prednostna naloga izhaja iz ugotovitve, da je treba še veliko storiti za zagotovitev polne mobilnosti državljanov znotraj Evropske unije.

Menim, da je četrta prednostna naloga Evropske unije, da ta igra bolj dejavno vlogo pri spodbujanju socialnih in okoljskih standardov v svojih zunanjih odnosih z državami v vzponu, kot so Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska. To je še zlasti pomembno, ko govorimo o trgovinskih sporazumih.

Peta prednostna naloga, ki jo je skušala tudi danes z načrtovanim glasovanjem o poročilu o Evropskem skladu za prilagajanje globalizaciji izvesti Komisija, pa je doseganje večje prožnosti evropskih strukturnih skladov.

Da bi zagotovili, da evropski državljani razumejo in obvladujejo spremembe, ki jih prinaša sedanji čas, je treba okrepiti socialni dialog, da se bo povečala preglednost odločitev glede socialnega prilagajanja in gospodarskega prestrukturiranja. Pravim, da je treba iti skozi obdobje krize, da se pride v obdobje sodelovanja in odnosov s socialnim dialogom. Okrepiti je treba odprto metodo usklajevanja kot bistveno dopolnitev k zakonodaji Evropske unije. Socialna politika ne sme biti kolaž osamljenih ukrepov in idej; gospodarska politika, politika zaposlovanja, okoljska in socialna politika pa morajo biti med seboj bolj povezane.

Bistveno je socialno politiko uskladiti z gospodarsko politiko, da bi si ne le evropsko gospodarstvo temveč tudi socialne mreže od te krize trajno opomogli. Glede ene točke želim biti povsem jasen: krize, ki jo trenutno doživljamo, ne smemo izrabljati kot pretvezo za zmanjševanje socialnih izdatkov. Povedati je treba, da če to ni čas za zmanjševanje socialnih izdatkov, je to pravzaprav čas, ko si je treba trdno prizadevati za izvajanje potrebnih strukturnih sprememb. Zato bi želel čestitati Komisiji in predsedniku Barrosu, ki sta v tako zapletenih okoliščinah uspela Evropo pripraviti, da se usklajeno ukvarja s problemi, ki jih prinaša kriza …

(Predsednik je prekinil govornika)

 
  
MPphoto
 

  Jean Lambert, poročevalka. − Gospod predsednik, tudi jaz bom pozneje imela na voljo nekaj minut, da spregovorim o nekaterih drugih vprašanjih, ki bodo predmet razprave danes popoldan. Poročilo, s katerim sem se ukvarjala, pa zadeva vprašanje dejavnega vključevanja oseb, izključenih s trga dela.

Najprej se želim zahvaliti vsem kolegom, ki so bili v to vključeni, in številnim civilnim organizacijam, ki so prav tako sodelovale.

Danes popoldan poslušamo o času recesije, ki povečuje tveganje izključitve, do katere pride, če nismo zelo previdni: o tveganjih ljudi, ki zdaj izgubljajo službe in se morda na neki točki v bližnji prihodnosti ne bodo vrnili na trg dela; o tistih, ki so že v težavah, saj jim sploh še ni uspelo priti na trg dela; in seveda tistih, ki sploh niso del trga dela. Tvegajo, da bodo pozabljeni, in to je nekaj, česar se moramo dobro zavedati.

Glede dejavnega vključevanja si moramo pogledati nekatere strukturne ovire, ki jih postavljamo tudi mi kot družba. Ena od zadev, glede katere smo se dogovorili v odboru, je, da dejavno vključevanje ne bi smelo nadomeščati socialnega vključevanja, tistega širšega občutka, da v družbi igraš svojo vlogo. Na splošno se strinjamo s Svetom in Komisijo glede njunih priporočil v zvezi z ustrezno dohodkovno podporo, ki je izraz, ki ga uporablja tudi poročilo.

Prav tako govorimo o minimalnem dohodku na mestih, kjer je to res potrebno. Ti ljudje potrebujejo dohodek, da jim daje občutek dostojanstva, možnost izbire in priložnost, da dejavno sodelujejo v družbi. Kot podpora je pomemben za tiste bolj ranljive, skrbnike, tiste, ki potrebujejo oskrbo, tiste, ki potrebujejo podporo za samostojno življenje, in pomemben je tudi za določene višine pokojnin.

Poročilo prav tako pravi, da je pomembno, da države članice razmislijo o minimalni plači. V Evropski uniji imamo vse večji problem z revnimi zaposlenimi.

V poročilu smo omenili tudi težave s sistemi socialne varnosti in njihovim pomanjkanjem odzivnosti, še zlasti ko skušate ohranjati stik ljudi z delom, ko ti morda opravljajo priložnostno delo, občasno delo ali delo po pogodbi. Včasih se sistemi socialne varnosti na to ne odzivajo dobro.

Vendar pa opozarjamo tudi glede ukrepov za aktiviranje, še zlasti tistih, ki včasih uvajajo kazni, ki imajo lahko neposreden učinek na primer na družine prizadetih ali pa ko se ljudje udeležujejo več programov usposabljanja za delo, ki preprosto ne obstaja.

Prav tako se strinjamo glede vprašanj o vključujočem trgu dela. Zato smo navedli vprašanja protidiskriminacije in ustrezno uporabo zakonodaje, vprašanja o usposabljanju in izobraževanju, da se ljudje zadržijo v šolah in jih ne zapuščajo zgodaj, ter bolj individualen pristop, ki se ukvarja s posameznikovimi potrebami.

Prav tako smo se strinjali glede vprašanja dostopa do kakovostnih storitev, ker so te izredno pomembne za ranljive posameznike v težavah. Poudarili smo vlogo, ki jo morajo lokalnih organi pri tem odigrati – ter potrebo po okviru za storitve splošnega pomena –, da tako zagotovimo, da ljudje res pridejo do storitev, ki jih potrebujejo.

Vendar mislim, da je za nas prav tako pomembno vprašanje glasu znotraj tega: tiste, ki postanejo izključeni, je prav tako treba vključiti, ko pregledujemo ukrepe, ki so že vzpostavljeni, da bi ugotovili, ali bodo ti zadovoljili potrebe dolgotrajno brezposelnih, starejših, mladih, ki skušajo vstopiti na trg dela in drugih. To vprašanje glasu, ki je strukturirano z odprto metodo usklajevanja, je izrednega pomena in ga ne smemo pozabiti.

 
  
MPphoto
 

  Anne Ferreira, pripravljavka mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane. (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, kot pripravljavka mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane bi se rada zahvalila gospodu Silvi Penedi, da je v poročilu podrobno predstavil dejstvo, da Komisija ni predlagala konkretnih ukrepov za poravnavo socialnih in zdravstvenih posledic ekoloških in podnebnih kriz. Prav tako bi se mu rada zahvalila, da je omenil socialno ekonomijo, čeprav obžalujem, da se ni poudarila njena vloga v zvezi s kohezijsko politiko in ustvarjanjem kakovostne in nepreložljive zaposlitve.

Tik pred evropskimi volitvami bi bilo to poročilo bolj dobrodošlo, če bi določenim ciljem tako očitno ne manjkalo ambicioznosti. Smo v zvezi z delovno zakonodajo lahko zadovoljni s prožno varnostjo in minimalnimi standardi? Ne, ne moremo biti. Skrbeti bi nas moralo, da bo jutri desnica morda zavrnila te minimalne standarde, tako kot so zadnjih pet let zavračali direktivo o storitvah splošnega pomena.

Bomo jutri končno odobrili minimalno plačo? Evropski državljani zahtevajo močno socialno Evropo za vrsto let. Naslednji parlament mora biti sposoben v praksi uveljaviti različne socialne izboljšave, ki jih predlaga poročilo. Upam, da bo to 7. junija pomagalo mobilizirati vsakogar.

 
  
MPphoto
 

  Monica Giuntini, pripravljavka mnenja Odbora za regionalni razvoj. (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, kot pripravljavka mnenja Odbora za regionalni razvoj bi rada nekaj povedala o spremembah ESPG, Evropskega sklada za prilagajanje globalizaciji, in izrazila hvaležnost za predlog Komisije glede dogovora, doseženega s Parlamentom na prvi obravnavi.

Še zlasti me spodbuja naslednje: prvič, da smo začasno razširili možnost uporabe ESPG in ga preoblikovali v instrument evropskega načrta za obnovo, s katerim se bomo odzvali na svetovno finančno in ekonomsko krizo ter podprli delavce, ki so izgubili svoje službe; drugič, da smo zmanjšali najnižje število presežnih delavcev, ki je potrebno za upravičenost do podpore iz sklada s 1 000 na 500; tretjič, da smo višino sofinanciranja EU v izjemnih primerih dvignili na 65 %.

Upam pa tudi, da bo, kot je to navedeno v mnenju Odbora za regionalni razvoj, Komisija do konca 2012 predložila oceno učinkov začasnih ukrepov in Parlamentu dala možnost, da spremeni zakonodajo, če bo to potrebno.

 
  
MPphoto
 

  Cornelis Visser, pripravljavec mnenja Odbora za kulturo in izobraževanje. − (NL) Gospod predsednik, pomen prenovljene socialne agende je jasen, še zlasti zaradi sedanje gospodarske krize. Poročevalec, gospod Silva Peneda, je v poročilo vložil veliko naporov. Mi v Odboru za kulturo in izobraževanje s tem mnenjem dajemo svoj prispevek. V središču so štiri vprašanja, in sicer izobraževanje in podjetja ter odnos med njimi, vseživljenjsko učenje, pomen večjezičnosti in šport.

Najprej bi rada razpravljala o odnosu med izobraževanjem in podjetji. Potreben je okrepljen dialog med podjetji, izobraževalnimi ustanovami, sindikati in združenji, na podlagi katerega se bodo opredelile nove spretnosti, ki jih potrebuje gospodarstvo. Izobraževanje odraslih pri razvoju teh spretnosti igra svojo vlogo.

Vsebino izobraževanja je treba prilagoditi poklicnim in praktičnim zahtevam. Prav tako je treba spodbujati partnersko sodelovanje med univerzami in poslovnim svetom. Zgraditi je treba most med univerzitetnim študijem in podjetji, poslovni svet mora imeti možnost, da dopolni študijske programe, ponudi pripravništva, organizira dneve odprtih vrat za študente.

Vseživljenjsko učenje je tudi zelo pomembno. Bistveno je vzpostaviti ravnovesje med družinskim življenjem, delom in učenjem. Javne in zasebne storitve otroškega varstva prav tako igrajo pomembno vlogo in jih je treba razširiti, tako da starši lahko vseskozi sodelujejo.

Šport je še en instrument in to bi rada omenila z vidika Odbora za kulturo in izobraževanje, ki prav tako spodbuja šport. Šport spodbuja razvoj vrednot, kot so poštenost, solidarnost, spoštovanje pravil in skupinski duh in je pomemben za zdravje. Države članice je pomembno spodbujati glede teh točk.

 
  
MPphoto
 

  Marie Panayotopoulos-Cassiotou, pripravljavka mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov. − (EL) Gospod predsednik, pripravila sem mnenje Odbora za pravice žensk in enakost spolov o poročilu gospe Lambert o dejavnem vključevanju oseb, izključenih s trga dela, ki bi ji rada čestitala za njeno pripravljenost, da mnenje Odbora za pravice žensk in enakost spolov vključi v kar največji meri.

Enakost spolov in spoštovanje načela nediskriminacije sta na splošno osnovna predpogoja za dejavno vključevanje na trg dela in socialno vključevanje, ki mora spremljati prvo. Še zlasti se mi zdi pomembno, da se poudari podpora za družinske člane vseh starosti, medgeneracijska solidarnost in pomoč, ki jo je treba nameniti ranljivim skupinam prebivalstva v težkih časih, ki jih morda doživlja družina, tako da je lahko vedno koristna za družbo, brez težkih okoliščin, ki bi v njihovem življenju pustile svoj pečat. Zato je prehod iz enega stanja v drugega zelo pomemben in ga je treba podpreti s sredstvi, ki jih zagotavljajo država, socialne agencije, socialni partnerji in združenja, tako da družba čuti solidarnost in vzajemno odgovornost z vsemi svojimi člani.

Upam, da bo poročilo gospe Lambert dalo zagon predlogu resolucije, kot ga je popravila tudi moja politična skupina, tako da ne bo vključevala le dohodkovno podporo, ampak splošno podporo za dostojanstvene življenjske pogoje, ki zajemajo starejše in mlajše udeležence ter neudeležence na trgu dela.

 
  
MPphoto
 

  Othmar Karas , v imenu skupine PPE-DE.(DE) Gospod predsednik, predsednik Komisije, predsednik Sveta, gospe in gospodje, zdaj obravnavamo tri poročila. Skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov je priskrbela poročevalca za dve poročili in skupina Zelenih/Evropske svobodne zaveze za enega. To pravim zato, ker to jasno kaže, da Skupina socialdemokratov nima monopola nad družbeno-političnimi temami v Evropskem parlamentu, ampak so te teme skrb nas vseh.

Kot podpredsednik skupine PPE-DE bi se rad posebej zahvalil gospodu Silvi Penedi in gospe Stauner za njuno delo, ker sta verodostojna predstavnika evropskega socialnega in življenjskega modela socialno-tržnega gospodarstva in pomembna zagovornika poglobljenega socialnega dialoga znotraj naše skupine. Ti poročili bi morali zagotoviti, da se bo lahko politika Evropske unije učinkovito odzvala na gospodarske in družbene izzive. Njun cilj je dati priložnost več ljudem, izboljšati dostop do visokokakovostnih storitev in pokazati solidarnost s tistimi, na katere so imele spremembe negativne posledice.

Vse, kar želimo od Skupnosti, mora biti všeč tudi večini doma, saj nimamo pristojnosti, da bi storili vse, kar ljudje pričakujejo od nas. Na žalost v socialni politiki še ne moremo storiti vsega. A Lizbonska pogodba je velik korak naprej. Polna zaposlitev bo postala cilj, trajnostno socialno tržno gospodarstvo bo postalo evropski socialni in gospodarski model in temeljne socialne pravice bodo vključene v pogodbo.

Vendar nimamo samo premalo pristojnosti, imamo tudi premalo denarja. Zato pozivam Komisijo, da do konca leta predloži predlog za davek na finančne transakcije in uveljavi konkretno evropsko pobudo z dvema ciljema. Prvi je uporabiti prihodke za poseben namen ustvarjanja trajnostnih delovnih mest, kajti vse, kar ustvarja delo, ustvarja socialno stabilnost in varnost. Drugi je predložiti jasen evropski projekt za spomladanski vrh G20.

Zdaj lahko delavci, ki so postali presežni zaradi globalne finančne in gospodarske krize, dobijo tudi podporo, sofinanciranje pa smo povečali na 65 %.

Tudi če še obstaja možnost za izboljšanje, kakšna bi bila videti prihodnost brez evropskega socialnega modela? Moramo jo okrepiti – kot poziva gospod Silva Peneda – z okrepitvijo temeljne delovne zakonodaje z uvedbo minimalnih standardov na področju delavskih pravic, z bojem proti diskriminaciji, s krepitvijo socialne kohezije, s posodobitvijo sistemov socialnega varstva, z bojem proti revščini, s spodbujanjem prehoda na samozaposlitev in s krepitvijo strukturnih skladov. Naredili smo korak naprej, a še vedno moramo veliko storiti.

 
  
MPphoto
 

  Jan Andersson, v imenu skupine PSE. (SV) Gospod predsednik, komisar, predsednik Sveta, osredotočil se bom na to, kar naj bi bilo vrh, pa se je obrnilo drugače.

Jean-Claude Juncker je včeraj rekel, da zdaj prehajamo iz finančne in gospodarske krize na socialno krizo. Usmerjeni smo tudi v zaposlitveno krizo. V naslednjih nekaj letih bomo imeli višjo brezposelnost, morda bo v kakšnem letu v EU 26 milijonov brezposelnih prebivalcev.

To je problematično in v teh okoliščinah so se Svet in sredinske ter desne vlade odločili, da namesto vrha o zaposlovanju organizirajo zgolj sestanek trojke. Nekaj voditeljev se ne bo udeležilo tega sestanka. To kaže, da Svet in vlade ne dajejo prednosti vprašanju zaposlovanja. Strinjam se s stališčem komisarja Barrosa. Komisija je želela vrh. Pa je to neizogiben razvoj? Ne, ni. Več je treba storiti in to na bolj usklajen način in nekaj je treba narediti takoj. Gre za vprašanje okoljsko premišljenih naložb, ki so dolgoročne, vendar dajejo delovna mesta tudi kratkoročno. Gre za vprašanje energetske učinkovitosti v domovih, ki zagotavlja delovna mesta zdaj, vendar ustvarja boljše domove v prihodnosti. Gre za vprašanje vseživljenjskega učenja, ki ni nikoli izpolnjevalo ciljev krepitve Evrope za prihodnost. Če to storimo zdaj, bodo ljudje deležni potrebnega usposabljanja in bo to okrepilo Evropo v prihodnosti ter zmanjšalo brezposelnost. Zamenjajo jih lahko mladi, ki študirajo in imajo trdno oporo na trgu dela in ne bodo postali brezposelni. Vlagamo lahko v pomoč za porabo skupin, ki so v najslabšem položaju – upokojencev, študentov in brezposelnih. To bo ustvarilo delovna mesta in ta bodo ustvarila porabo.

Pomembna je mobilnost, kot je bilo navedeno na delavnici v Pragi. Pomembna je – izjemno pomembna – tako v poklicnem kot v geografskem smislu, vendar, če ne bomo zagotovili enake obravnave, enakih pogojev in pravice do stavke za enako obravnavo na evropskem trgu dela, se bo povečal protekcionizem. Zato je Komisija odgovorna za to, da spremeni Direktivo o napotitvi delavcev.

Na kratko, nekaj se lahko stori zdaj, brezposelnost se lahko zmanjša, Evropa se lahko okrepi za prihodnost. To dvoje gre skupaj, a ta hip se dela veliko premalo.

 
  
MPphoto
 

  Ona Juknevičienė, v imenu skupine ALDE. – (LT) Gospe in gospodje, komisar, rada bi vsem iskreno čestitala za poročilo, ki ga lahko resnično imenujemo poročilo za ljudi v Evropi. Evropejci pogosto sprašujejo, kaj naredimo tukaj v Evropskem parlamentu, kaj naredimo zanje dobrega.

Mislim, da je to eno tistih poročil, ki so namenjena v pomoč ljudem in zato bi rada čestitala vsem svojim kolegom, gospe Stauner in Komisiji ter Svetu za doseženi sporazum na prvi obravnavi. To poročilo bo jutri sprejeto po posebno hitrem postopku, ne zgolj zato, ker je pomembno za ljudi, temveč zato, ker je ta sklad zdaj namenjen za krizo, da bodo lahko ljudje, ki so izgubili službe, dobili pomoč.

Imam samo eno vprašanje. Ali je bilo to poročilo res pripravljeno za ljudi in bo pomoč prišla do njih? Kot se boste spomnili, komisar, smo v obširni razpravi v našem odboru mi iz skupine zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo rekli, da bomo podprli to pomoč za ljudi, če ne bo preprosto šla za birokrate in druge strukture.

Na žalost me je leto izkušenj naučilo, da se v moji državi, kot vidim, Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji uporablja na enak način kot Evropski socialni sklad, namreč za preusposabljanje. Zelo malo ali skoraj nič se ne uporablja za druge nameravane ukrepe. Doseči moramo, da bo denar prišel do ljudi, da jim bo pomagal, narobe je, da si denar vzamejo administracija in centri za zaposlovanje ter usposabljanje, ki ljudi usposabljajo, vendar ti ljudje potem ne najdejo dela.

Rada bi usmerila vašo pozornost, komisar, na to, da bi preverili, ali ta uredba pravilno deluje v državah članicah. Ali je bila ta uredba pravilno prenešena v nacionalno zakonodajo? Zakonodaje pogosto ne omogočajo izvajanja uredb.

Rekli boste, da je to stvar vlad držav članic, a jaz pravim „ne“! Nas so izvolili ljudje in mi nismo predstavniki svojih vlad. Izvoljeni smo bili, da branimo interese evropskih državljanov, da branimo interese svojih ljudi in da zagotovimo, da pride denar do ljudi, ne do birokratov.

 
  
MPphoto
 

  Brian Crowley, v imenu skupine UEN. – Gospod predsednik, zahvaljujem se poročevalcem za izjemno količino dela, ki so ga opravili pri teh poročilih, ki prihajajo, kot smo dejali že prej v razpravi, v zelo pomembnem času, ko iščejo ljudje odgovore in zamisli, kako naprej.

Domnevam, da jih je v številnih pogledih mogoče razdeliti na štiri ločena, čeprav povezana, področja. Prvič, v zvezi z izobraževanjem in usposabljanjem, ne glede na to, ali gre za vseživljenjsko učenje, nadgraditev obstoječih znanj ljudi ali zagotavljanje novih spretnosti.

Drugič, celotno področje inovacij in iskanje, od kje bi lahko prišle službe v prihodnosti in zagotavljanje, da bodo imeli ljudje za to spretnosti in usposobljenost.

Tretjič, celotno področje trajnosti, ljudje, ki že imajo varstvo pri delu in neko podporo, ki jim zagotavlja, da ne bodo izgubili službe in bi morali potem v naslednjem letu ali dveh skozi ves cikel preusposabljanja in došolanja, da bi dobili drugo službo; ohranjanje obstoječih delovnih mest, ki obstajajo.

Četrtič, poskusi in, če je mogoče, pričakovanja, kam se moramo usmeriti v prihodnosti.

Če se kolegi spomnijo devetdesetih let v prejšnjem stoletju, takrat smo imeli celoten Delorsov načrt z belo knjigo o socialnem paketu in tako dalje, to je veljalo za napredno in inovativno. Načrt je vseboval številne težke listine in številne težke zamisli, ki jim je nasprotovalo veliko ljudi, predvsem v industriji, a tudi takih, proti katerim je bilo tudi veliko ljudi, vključenih v sindikate.

Če nam lahko izkušnje od leta 1994 kaj pokažejo, je to predvsem to, da moramo zagotoviti, da bo celotna socialna politika temeljila na doseganju rezultatov za ljudi – ne zgolj zaradi priredbe številk, temveč dejansko zaradi boljšega življenja ljudi.

Drugič, izkušnje kažejo, da ni pomembno, kako dobro je usposabljanje ali izobraževanje ali spretnosti, ljudje so tisti, ki jih bo prizadela brezposelnost, in njim je treba zajamčiti varnostno mrežo in varnost, ki jim bo omogočila, da bodo imeli primeren in spodoben življenjski standard.

Prav tako kakor to, kot je predsednik Barroso že sam upravičeno omenil, da so kljub temu, da so v zadnjih letih v številnih državah visoke stopnje zaposlenosti, mnogi invalidi brezposelni, skupno 74 %, kljub dejstvu, da imajo dostop do izobraževanja in usposabljanja, ker obstajajo psihološke ovire in blokade.

Žal mi je, da sem bil tako dolg, vendar bi rad še na kratko povzel s starim pregovorom „Daj človeku ribo in si ga nahranil za en dan, nauči ga, kako se ribe lovi in si ga nahranil za vse življenje.“

 
  
MPphoto
 

  Jean Lambert, v imenu skupine Verts/ALE. – Gospod predsednik, želela bi se navezati na nekatere vidike s stališča zaposlovanja – ne nazadnje je bilo mišljeno, da bo kontekst spomladanskega vrha „trajnostni razvoj“ – in se navezati na dokument Komisije s konca lanskega leta o novih spretnostih in novih delovnih mestih. Navedeni dokument je omenil, da bi imel prehod na nizkoogljična gospodarstva pomemben vpliv na zaposlovanje. Zelo pomembno je, da tega ne pozabimo in ne spregledamo v splošni razpravi, ki jo imamo ta hip.

To, kar bi si sama želela, da nastane iz vse te sedanje zaskrbljenosti glede zaposlenosti, je zaokrožen sveženj v zvezi z novimi industrijami in novimi naložbami. Tega trenutno še ne vidimo. Trenutno imamo odličen primer solarne tehnologije in njenega razvoja v delu Nemčije, hkrati pa vidimo izgube v solarnem sektorju v Španiji in v sektorju vetrnih turbin v Združenem kraljestvu. Prav na točki, ko iščemo nove spretnosti v novih tehnologijah, tudi tvegamo, da jih bomo izgubili zaradi pomanjkanja jasne strategije vlaganja in znotraj tega jasne strategije razvoja spretnosti.

Zato, ko govorimo o številnih vprašanjih v zvezi s preusposabljanjem in razvojem spretnosti ipd., bi morali razmišljati tudi o tako imenovanem programu pravičnega prehoda, ki je bil izdelan skupaj z Mednarodno organizacijo dela, Mednarodno sindikalno organizacijo in Združenimi narodi, kajti spretnosti, ki jih trenutno iščemo, se začenjajo spreminjati. Razviti moramo spretnosti tistih, ki imajo še vedno težave s pismenostjo in računanjem in dejansko z informacijsko tehnologijo, iskati pa moramo tudi prečne spretnosti (kar je tudi opisano v dokumentu Komisije). Morali bi upoštevati tudi, kaj počnemo s sektorji, ki so bili v smislu razvoja spretnosti sirote (v tem hipu je to sektor oskrbe), in res pogledati, kako bi tu lahko zagotovili enakost.

 
  
MPphoto
 

  Gabriele Zimmer, v imenu skupine GUE/NGL. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, moji kolegi iz Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve so se s svojimi poročili dotaknili občutljive teme in jasno pokazali, kako bistveno je, da države članice in Evropska unija skupno ukrepajo in zagotovijo, da ne bodo nosili posledic svetovne gospodarske in finančne krize tisti, ki jih je najhuje prizadela, namreč tisti, ki so na najnižjih stopničkah socialne lestvice.

Zato sem izredno razočarana, da tako imenovani vrh o zaposlovanju 7. maja, ni dejansko nič drugega kot farsa in bi moralo biti zelo nerodno vsem nam v Evropski uniji, ki smo odgovorni za to, da bo imel tako ime. Po mojem mnenju jasno kaže, da sedanje politike še vedno ne odražajo dejstva, da se lahko bojujemo proti gospodarski in finančni krizi samo, če se hkrati bojujemo tudi proti revščini, socialni izključenosti, izgubam delovnih mest in povsod navzočem padcu delovnih standardov.

Komisija je pred kratkim predstavila dramatične številke o razvoju zaposlovanja in zaposlitvenem položaju v Evropski uniji in območju evra. Zdaj je čas za usklajeno ukrepanje! Čas je, da se dokončno ustavi privatizacija javnih storitev in varnostnih sistemov, kot so pokojninske rezervacije. Še vedno ne razumem, zakaj sta na marčevskem vrhu Komisija in Svet še vedno pozivala države članice, naj še bolj privatizirajo pokojninske sisteme in ustvarijo pokojninske sklade. To je povsem kontraproduktivno, zaradi tega tone v revščino vse več ljudi in se poglablja problem revščine starejših.

Potrebujemo sisteme socialne varnosti za preprečevanje revščine, potrebujemo socialni pakt za Evropo, kot so to zahtevali evropski sindikati. Boj proti revščini je lahko resnično humanitaren način začetka svetovnega boja proti gospodarski in finančni krizi in dolžnost Evropske unije je, da sprejme to zavezo.

 
  
MPphoto
 

  Derek Roland Clark, v imenu skupine IND/DEM. Gospod predsednik, če bo globalizacija povzročila odpuščanja, bo primanjkovalo prihodkov, tako da sklad za prilagoditev globalizaciji ne bo imel denarja, ki bi ga rad porabil. Ne bojujte se proti globalizaciji, pridružite se ji s spodbujanjem konkurence znotraj EU in se naučite, kako konkurirati na svetovnih trgih.

Socialno agendo hočete prenoviti prek direktive o delovnem času, ki ima dva cilja. Prvič, mišljeno je bilo, da bi zagotovili več delovnih mest z omejitvijo delovnega časa, tako da bi morala podjetja zaposliti več osebja, vendar dodatno osebje pomeni dodatne stroške za socialne davke, tako da se stroški na enoto povečajo. Mala podjetja bi potem postala nekonkurenčna in bi izgubljala naročila, to pa bi povzročilo skrajšani delovni čas ali celo zaprtje. Delavci potem sploh ne bi imeli več dela. Ali je to socialno?

Drugič, mišljeno je bilo, da bi bil rezultat, da bi imeli več časa za družino, a kakšna je korist od tega, če je družinski dohodek premajhen? Ali je to socialno, da je družina prikrajšana za nekatere prijetne stvari v življenju? Naj si posamezniki sami poiščejo svojo rešitev. Številne države imajo strukturo minimalne plače in to podpiram. Ne želimo si videti socialnih tegob izkoriščanih ljudi, vendar je EU zdaj uničila še to možnost z eno od svojih lastnih ustanov, to je s Sodiščem Evropskih skupnosti, kjer so sodbe v zadevi Laval in drugih zrušile politiko minimalnih plač v državah članicah. Ali je to socialno, da se odpravi način, s katerim so skušali nacionalni parlamenti zaščititi delavce? Ti ukrepi so skoraj poskus vzpostavitve planskega gospodarstva v sovjetskem slogu in vsi vemo, kako dobro je to delovalo.

 
  
MPphoto
 

  Carl Lang (NI).(FR) Gospod predsednik, „motiti se je človeško, vztrajati je hudičevo.“ Ob poslušanju današnje razprave lahko rečem le, da dejansko kljub velikanskemu gospodarskemu, finančnemu, socialnemu in demografskemu vplivu krize, ki jo doživljamo, niti evropske institucije niti voditelji držav ali vlad niso dojeli celotnega obsega tragedije in posledic za vse nas.

Še pred minuto sem poslušal predsednika Sveta, ki nam je pripovedoval, da morajo brezposelni izboljšati svoje spretnosti in da moramo bolj motivirati ljudi pri iskanju službe. Ali res verjamete, da so stotine tisočev brezposelnih žrtev te krize v tem položaju zato, ker niso primerni za delo? Vse to je povsem jasno sad ideološke in doktrinalne izbire skupinskega načina razmišljanja, gospodarske teorije, ki je gospodarska teorija prostega trga in proste trgovine.

Nazadnje, Evropska unija, ki spodbuja koncept svobode gibanja kapitala, blaga, storitev in oseb, bi rada globalizirala to gospodarsko izbiro, to doktrino, vendar je to gospodarsko in socialno zločin. Sprejeti moramo globalno mednarodno konkurenčnost.

Če nismo sposobni izvajati politike socialne prednosti prek gospodarske prednosti, politike socialne varnosti prek gospodarske varnosti, če nismo sposobni izvajati politike trgovinske zaščite, potem, gospe in gospodje, pa prepustimo, kar je ostalo od naših kmetov, naših obrtnikov in naših industrij, zakonu globalizacijske džungle.

V tem parlamentu so liberalni globalisti, socioglobalisti in alterglobalisti. Ponosen sem, da sem med antiglobalisti, med tistimi, ki bi radi pridobili nazaj notranji trg, tistimi, ki bi radi uporabili pravilo nacionalne prednosti in prednosti Skupnosti ter pravilo nacionalne zaščite in zaščite Skupnosti, da bi koristili našim ljudem.

 
  
MPphoto
 

  Elisabeth Morin (PPE-DE). - (FR) Gospod predsednik, srečna sem, da sem danes tukaj, da branim revizijo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, ker sem prepričana, da je zaradi finančne in gospodarske krize in posledično socialne krize, ki smo ji priča, pomembno, da branimo delovna mesta.

Če hočemo braniti prihodnost naših delavcev, jim moramo seveda ponuditi strokovno mobilnost, tako da jim bomo omogočili, da se bodo bolje prilagodili na spreminjajoče se potrebe podjetij zdaj in v prihodnje. Gospodarska oživitev, prihodnost zaposlovanja, konkurenčnost naših držav, vse to je odvisno od razvoja spretnosti zaposlenih, kajti oni so tisti, ki določajo standarde naših podjetij.

Seveda je prvi korak, ki je potreben v boju proti socialni izključenosti, vključitev na trg dela. Spodbujati moramo ta socialni model in sodelovati pri spodbujanju tega „človeškega“ kapitala. Vsi delavci imajo pravico do dela.

Naša politična učinkovitost se bo merila po hitrosti, s katero bomo sprejeli ukrep za zagotovitev, da bodo lahko mobilnost, prilagodljivost in preverjanje pridobljenih izkušenj v prihodnje postali močni vzvodi za vse moške in ženske v naših evropskih državah, za vse moške in ženske, zaposlene v naših podjetjih. To je tisto, za kar nam gre, in to so tiste stvari, ki so vodile naše delo v Odboru za zaposlovanje in socialne zadeve.

 
  
MPphoto
 

  Jean Louis Cottigny (PSE) . – (FR) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, mislim, da je imel komisar Špidla prav, ko je predlagal, da bi morali mi v Odboru za zaposlovanje in socialne zadeve pregledati Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG), ki je bil ustanovljen 1. januarja 2007.

Parlament bi moral sprejeti ta predlog brez sprememb, ker namerava razširiti področje uporabe ESPG v razmerah gospodarske in finančne krize. Predsednik našega odbora Jan Andersson je imel prav, ko je predlagal, da se besedilo, ki ga je sprejela velika večina v Odboru za zaposlovanje, posreduje vsem odborom, zlasti Odboru za proračun, in da je pomembno, da se komunicira z državami članicami, tako da bo lahko vsak zaposleni, vsak član sindikata in vsak član javnosti obveščen o obstoju tega evropskega sklada v svojem jeziku.

Zahvaljujoč temu trialogu in ker je velika večina v Odboru za zaposlovanje zavrnila vse spremembe, smo lahko ponosni nase, ker: je EU sofinancirala 65 % in države članice 35 %; se je število presežnih delavcev, ki so potrebovali pomoč iz Evropskega sklada, zmanjšalo na 500 delavcev; so se presežni delavci šteli od napovedanih programov podjetij o presežnih delavcih; je Evropski sklad interveniral zaradi posledic gospodarske krize; so bili izredni dogovori ugodnejši za uporabo sklada, ki se bo nadaljevala do konca leta 2011; in nazadnje, zaradi 24-mesečnega obdobja za izvajanje ESPG.

Naš odbor je imel prav, vendar moramo nadaljevati. Prosil bi vse države članice, da storijo vse, kar je v njihovi moči, in zagotovijo, da bodo lahko vsi delavci, ki se bodo znašli v težavah, čim prej koristili te rezervacije. Prosil bi komisarja Špidla, če se lahko ta sprememba uporablja od 1. maja 2009, pod pogojem, da bomo imeli jutri veliko večino, ki je potrebna za sprejetje tega predloga na prvi obravnavi. Kronajmo svoje parlamentarno obdobje s sprejetjem te spremembe Evropskega sklada, ki nam bo omogočila, da bomo pomagali delavcem, ki se težko prebijajo.

Kaj si želi presežni delavec? Rad bi vedel, kakšno bo njegovo življenje konec meseca. Rad bi vedel, kaj bo z njegovim življenjem jutri. Rad bi vedel, če lahko uporabi znanje, ki ga je pridobil, ko je še delal. Pomislite na dejstvo, da bo morda potreboval dodatno usposabljanje za nadaljevanje v prihodnosti.

Zato ob koncu tega parlamentarnega obdobja pozivam vse tiste, ki so poslanci Odbora za zaposlovanje, ne glede na to, na kateri strani sedijo, prosim, poskrbite za to, da se bo to besedilo takoj uporabilo.

 
  
  

PREDSEDSTVO: GOSPA MORGANTINI
podpredsednica

 
  
MPphoto
 

  Elizabeth Lynne (ALDE). - Gospod predsednik, kot poročevalka v senci za poročilo o dejavnem vključevanju, se bom osredotočila predvsem na to. Rada bi čestitala Jean Lambert, poročevalki za to poročilo. Pripravila je odlično poročilo. Vesela sem, da je bila v odboru sprejeta večina mojih predlogov sprememb, zlasti tista o protidiskriminaciji. Kot veste, je to nekaj, kar mi je pri srcu.

Ljudje so izključeni s trga dela zaradi številnih razlogov, vendar se mi zdi povsem neverjetno, da se to še vedno dogaja zaradi invalidnosti, starosti, vere, prepričanja ali spolne usmerjenosti – kljub direktivi o zaposlovanju iz leta 2000. Problem je v tem, da se direktiva ne izvaja pravilno po vseh državah članicah in moramo še bolj paziti, da bomo poskrbeli za pravilno spremljanje.

Veseli me tudi, da je bil sprejet moj predlog spremembe glede obvezne upokojitvene starosti. Vedno se mi je zdelo narobe, da nekoga, ko doseže določeno starost, vržejo med staro šaro. A tudi, če ljudje niso izključeni iz dela, vendar ga ne morejo dobiti, ker nimajo dostopa, ki bi bil za to potreben, to ravno tako vodi v izključitev. Zato me veseli, da je odbor sprejel tudi moj predlog spremembe, ki pozdravlja novo celovito protidiskriminacijsko direktivo.

Seveda pa mi je žal, da je skupina PPE-DE glasovala za drugo rešitev. Prepričana sem, da so to storili predvsem zato, da bi odpravili vsako sklicevanje na novo direktivo o protidiskriminaciji, saj vem, da ji večina nasprotuje. Zdi se mi osupljivo, da bi kdor koli hotel odreči ljudem njihove osnovne pravice na ravni EU samo zaradi starosti, invalidnosti, vere, prepričanja ali spolne usmerjenosti.

Drugo področje, ki sem ga skušala obravnavati, je bilo prekrivanje gospodarske migracije s prošnjami za azil in prekrivanje obojega z nezakonitim priseljevanjem, ker so vse to različna, ločena vprašanja, ki jih je treba različno obravnavati. Verjamem, na primer, da je treba prosilcem za azil dovoliti, da delajo, medtem ko čakajo, da bo obravnavana njihova prošnja za azil. S tem bi odpravili njihovo odvisnost od podpore. Več moramo narediti tudi za vključevanje ljudi, ki imajo težave z duševnim zdravjem, in za tiste, ki imajo težave z alkoholom in drogami.

Za konec še na hitro o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji. Vesela sem, da smo se o tem hitro sporazumeli. Pomembno je, da je pristojnost tega sklada razširjena tako, da zajema tudi delavce, ki so bili odpuščeni zaradi gospodarskega nazadovanja, ne le zaradi globalizacije, in da bo potrebno število tistih, ki so odpuščeni, 500 namesto 1 000. To je izredno pomembno za ljudi v mojem volilnem okrožju v West Midlandsu, pa tudi drugod v Združenem kraljestvu.

 
  
MPphoto
 

  Ewa Tomaszewska (UEN).(PL) Gospa predsednica, 16 % Evropejcev je na pragu revščine. Kriza ustvarja vrsto skupinskih odpuščanj. Pomanjkanje dela je glavni vzrok globoke revščine. Revščina pospešuje socialno izključenost in omejuje dostop do izobraževanja in zdravstvenega varstva. Kljub gospodarski krizi bi radi ohranili evropske socialne modele, ki spodbujajo socialno kohezijo in solidarnost, in to vključuje spopadanje z revščino. Ekonomska neodvisnost jamči dostojanstvo. Zato je tako pomembno, da se zavarujejo delovna mesta in prihodki, pa tudi, da se izboljšajo strokovne kvalifikacije, ki povečujejo mobilnost na trgu dela.

Nekaj, kar nam omogoča, da čutimo, da imamo resnično nadzor nad svojim življenjem, je možnost, da sodelujemo pri odločanju. Zato je bistveno, da se spoštujejo mnenja socialnih partnerjev, proces socialnega dialoga, skupinski dogovori in socialne ureditve. Moramo sodelovati, da bomo zagotovili razmere, ki omogočajo ljudem, da zaslužijo dovolj, da lahko sodelujejo v družbenem življenju in preživljajo družino, še posebno, če imajo veliko otrok. Morali bi se spopasti tudi z diskriminacijo na trgu dela, zlasti, če prizadene invalide. Dejstvo, da je bilo v času krize uporabljeno zgolj 3 % sredstev, ki so na voljo v Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji, je obtožnica za politike. Čestitam poročevalcem.

 
  
MPphoto
 

  Sepp Kusstatscher (Verts/ALE).(DE) Gospa predsednica, lizbonska agenda je poskrbela za evropski dom, ki je zgrajen na treh stebrih, gospodarskem, socialnem in okoljskem. Pogosto smo kritizirali dejstvo, da je gospodarski steber precenjen v primerjavi z drugima dvema. Socialna agenda je znatno okrepila socialni steber. Za to gre zahvala poročevalcu gospodu Silvu Penedi in večini v Odboru za zaposlovanje in socialne zadeve.

Zdaj imamo pred seboj dokument, ki je veliko boljši od prvotnega medlega predloga Komisije. V Odboru za zaposlovanje in socialne zadeve smo dali zeleni več kot 40 predlogov sprememb in tako prispevali h konkretnemu izboljšanju glavnih socialnopolitičnih navedb. Socialna politika vključuje več! Sestavljati jo mora več kot le nekaj splošnih zahtev za več delovnih mest. Potrebno je več poštenosti v porazdelitvi dobrin, zavzet boj proti revščini, učinkovita enakost med spoloma, socialno vključevanje namesto izključevanja, mednarodna solidarnost, prestrukturiranje, spoštovanje temeljnih in človekovih pravic (tudi za priseljence) ter skrb za zdravje in okolje, da se bodo lahko izboljšale delovne in življenjske razmere in ne nazadnje, potrebne so jasne direktive EU, ki jih ne more spodkopati Sodišče Evropskih skupnosti.

To poročilo, ki bo sprejeto na končnem plenarnem zasedanju Parlamenta, vsebuje veliko stvari. Samo upamo lahko, da bosta tudi Svet in Komisija vzela te zahteve resno. Šele takrat bo mogoče zgraditi socialno in solidarno združeno Evropo, Evropo, ki jo državljani EU pričakujejo in jo bodo z veseljem sprejeli.

 
  
MPphoto
 

  Roberto Musacchio (GUE/NGL). - (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, osredotočil se bom na Sklad za prilagoditev globalizaciji. Naša razprava o tem skladu poteka sredi izredno močne in dramatične gospodarske in socialne krize, kot so omenili že drugi poslanci. Čeprav je zamisel, da bi se sklad uporabljal bolj neposredno, kot del ukrepov za ublažitev udarca brezposelnosti, dobra, moramo imeti, kot smo rekli, globljo razpravo o njegovi vlogi in kontekstu instrumentov, ki so potrebni za spopadanje s krizo.

Prvič, poskrbeti moramo za to, da se izredno stanje ne bo širilo in zato jasno povedati, na primer, da se vsakdo, ki dobi javni denar iz Evrope, obveže, da ne bo odpuščal delavcev. Potem potrebujemo tudi intervencijske ukrepe za evropsko krizo, ki bodo vodili stukturne izbire v tem posebno kritičnem času v avtomobilskem sektorju; to se nanaša na Italijo in naše odnose z Združenimi državami in Nemčijo. Drugič, potrebujemo industrijske in okoljske politike, pa tudi kohezijske politike, ki bodo končale damping znotraj Evrope.

Tretjič, viri so skrajno neustrezni, zlasti na primer v primerjavi s tistimi, ki jih uporablja vlada ZDA. Blažilniki ne pomagajo, potrebna je radikalna sprememba politik.

 
  
MPphoto
 

  Kathy Sinnott (IND/DEM). - Gospa predsednica, pozdravljam spremembe Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji. Čeprav je zmanjšanje potrebnega števila presežnih delavcev za upravičenost do tega sklada iz 1 000 na 500 izboljšanje, je velika številka še vedno diskriminacija za male države in za delavce, ki izgubljajo delovna mesta v manjšem številu.

V mojem volilnem okrožju bi bili lahko upravičeni tisti, ki so izgubili delovno mesto zaradi zaprtja dveh podjetij, Waterford Crystala in Della. To je zelo dobro in pozivam irsko vlado, naj se takoj prijavi za financiranje v njihovem imenu. A tisoči so izgubili službe zaradi globalnih gospodarskih razmer in nepošteno je, da niso upravičeni, ker niso delali za velike multinacionalke, ampak za mala in srednje velika podjetja.

Ta program bi bil lahko bolj pošten, zato predlagam, da bi bodisi opustili številčno merilo 500 delovnih mest bodisi upoštevali izgubljena delovna mesta na kategorijo ali področje, ne na podjetje. Na ta način bi lahko financiranje razširili na 500 delavcev, ki so izgubili delo v sektorju, na primer kmetijskem, živilskopredelovalnem, IT, ali na določenem območju, na primer Tipperary, Waterford, Limerick, Cork ali Kerry.

Nadaljnja ovira za delavce, ki poskušajo dobiti dostop do globalizacijskega sklada, je, da je ta delavcem na voljo le, če se je njihova vlada pripravljena prijaviti in če plača nacionalni prispevek. Kaj se zgodi z delavci, če se njihove vlade se ne prijavijo? Pri tem mislim na irsko vlado, ki se do zdaj še ni prijavila za sklad.

Tiste države, v katerih so najhuje prizadeta gospodarstva in ki imajo najvišje stopnje brezposelnosti, utegnejo biti države, ki si lahko najmanj privoščijo, da bi plačale potreben prispevek, da bi pomagale svojim delavcem, in vendar so to države, ki bi najbolj potrebovale pomoč.

 
  
MPphoto
 

  Juan Andrés Naranjo Escobar (PPE-DE). - (ES) Gospa predsednica, govoril bom o prenovljeni socialni agendi. Dovolite, da se na začetku iskreno zahvalim poročevalcu gospodu Silvu Penedi za njegovo delo in mislim, da bi lahko glede na njegov prispevek temu parlamentu o vprašanjih v zvezi s socialno politiko in zaposlovanjem govorili o „zapuščini Silva Peneda“.

Gospa predsednica, v naših družbah sta se zakoreninila nezaupanje in strah, brezposelnost narašča in v moji državi se to dogaja na dramatičen način. To stanje moramo spremeniti in socialna agenda bi nam morala pomagati, da to dosežemo. Gospodarski napredek in socialni napredek nista poti, ki bi se razhajali, prav nasprotno, če želimo spodbuditi rast in zagotoviti več kakovostnejših delovnih mest, potem bi mogli in morali izvajati socialno agendo in začeti vse, kar spodbuja čim večje soglasje.

Ne smemo izgubljati časa, ne smemo obstati na obrambnih položajih, ampak se moramo premakniti naprej od lokalnih, kratkoročnih interesov in gledati na prihodnje generacije. Socialna Evropa bi morala biti področje, ki nas združuje in ne deli, ker govorimo o skupnih evropskih interesih. Socialne agende se ne da ločiti od prenovljene lizbonske strategije, ker gospodarski uspeh vzdržuje socialne ugodnosti in socialne ugodnosti prispevajo tudi h gospodarskemu uspehu.

V prihodnjih letih se bo Evropa soočila z obdobjem stagnacije in stopnjujočega staranja njenega prebivalstva. Ne moremo tiščati glave v pesek, posodobiti moramo svoj socialni model, prav zato, da ga bomo izboljšali in da bo bolj pošten in bolj trajnosten. Gospa predsednica, obstajajo strukturne slabosti, ki so težko breme in ki nam preprečujejo, da bi se premaknili naprej. Znebiti se moramo tega bremena in izpeljati socialno agendo.

 
  
MPphoto
 

  Gabriela Creţu (PSE) . – (RO) Evropsko unijo so dolgo občudovali zaradi njenega socialnega modela. Vendar že vrsto let opažamo spodkopavanje pravice do dela in socialnih pravic. Država, v kateri bi bili zbrani vsi reveži iz EU, bi imela tako število prebivalcev kot Nemčija.

Pojavljajo se novi socialni pojavi. Po zadnji razširitvi se zdi, da se socialna Evropa razvija v dveh hitrostih, obe pa se pomikata nazaj. Komisija je v odgovor na to podala zmerno socialno agendo. Trenutno je finančna kriza ušla z vajeti, gospodarski vpliv je vse prej kot zmeren, nevarnost poslabšanja položaja za tiste, ki so že ogroženi, pa se je še povečala.

V teh okoliščinah je treba uporabiti osnovno načelo: v primeru navzkrižja imajo socialne pravice in cilji prednost pred gospodarskimi svoboščinami. Upreti se moramo dolgi tradiciji, ki pravi, da vojne in krize povzročajo bogati, plačajo pa jih revni. Zavrnimo zamisel, ki jo gojijo nekateri, da se dobički delijo zasebno, izgube pa pokriva družba.

Potrebujemo evropsko solidarnost in kohezijsko politiko, podprto s posebnimi zakonodajnimi, fiskalnimi in finančnimi ukrepi. A da bi to dosegli, potrebujemo politično voljo in ta politična volja je izražena v naslednjih ključnih konceptih: dejavno vključevanje, delovna mesta, pametna razdelitev dela, izobraževanje, enaka obravnava in plačilo, pa tudi trajnostni, zeleni razvoj. Dokaz te politične volje bi bil podpis in izvedba sporazuma o socialnem napredku in zaposlovanju. Ne moremo več čakati!

 
  
MPphoto
 

  Philip Bushill-Matthews (PPE-DE). - Gospa predsednica, dovolite, da se na začetku zahvalim predsedstvu za začetne pripombe – pripombe, ki so bile daljnovidne, uravnotežene in smiselne, to so pridevniki, ki smo jih začeli povezovati s češkim predsedstvom.

Dovolite, da se zahvalim tudi predsedniku Komisije Barrosu za njegove pripombe, predvsem, ker nas je spomnil na pomembnost delovnih mest in zlasti na potrebo, da se osredotočimo na tiste nesrečneže, ki jih nimajo več.

Nazadnje, oba sta se povsem upravičeno sklicevala na odlično delo treh poročevalcev, vendar bi rad poudaril njuno sklicevanje na poročilo gospoda Silva Peneda, ker sta ga imenovala „ambiciozno in daljnosežno“. Res je takšno in prav je, da je, zaradi pomembnosti obravnavane teme.

Gospod Silva Peneda nam je predstavil različne prednostne naloge, ki jih moramo opraviti. Meni pa dovolite, da dodam zgolj par stvari, ki jih v idealnih razmerah ne bi smeli narediti. Izogibati bi se morali predvsem dvojemu. Prvo so preveč togi trgi dela, ki paralizirajo priložnosti, pospešujejo brezposelnost in preprosto spodbujajo sivo ekonomijo. Trenutno vidimo to predvsem v Španiji in nekaj se moramo naučiti iz poraza njihovih socialistov.

Drugič, izogniti se moramo izključni osredotočenosti na zaščito tistih, ki še vedno imajo delo, na račun tistih, ki ga iščejo, in delodajalcev, ki bi jim ga radi zagotovili. To so skupine, ki resnično potrebujejo našo pomoč.

Nazadnje, dovolite, da rečem, da imamo očitno različne poglede o vseh stvareh v tem parlamentu, vendar nam je vsem skupno eno, namreč, da nam ni vseeno za vprašanja, zato nas je toliko, ki smo prekoračili svoj čas za govor.

Vesel sem, da imamo to ključno razpravo. Osebno me veseli, da imam končni govor kot koordinator, končni govor na tem plenarnem zasedanju o tako pomembni temi. Dovolite, da zaželim vse dobro tistim kolegom, ki se bodo vrnili, in dovolite, da posebej poudarim Stephena Hughesa. Nekega dne, Stephen, me boste pogrešali in jaz bom gotovo pogrešal vas, a tudi takrat, ko me ne bo tu, vas bom spremljal!

 
  
MPphoto
 

  Predsednica . Res vas bomo pogrešali in mislili na vas.

 
  
MPphoto
 

  Proinsias De Rossa (PSE). Gospa predsednica, nedvomno bo lobiral tudi za nas!

Ni dober znak, da nekatere države članice ne želijo vrha o zaposlovanju ta četrtek. Prav tako ni dober znak za prihodnji razvoj socialnega tržnega gospodarstva, da je manjšina držav članic prejšnji teden blokirala kompromis o revidirani direktivi o delovnem času. Če je Evropa res zavezana socialnemu tržnemu gospodarstvu, moramo gospodarske, socialne in okoljske politike povezati v celoten sveženj kot enakovredne elemente.

Večstranske krize, s katerimi se prav zdaj soočamo, ne bodo rešene preprosto tako, da se bankam priskrbijo ogromni zneski davkoplačevalskih prihrankov in da se izključijo potrebe naših državljanov kot družbenih bitij. Treba bo več kot samo odprta metoda in treba bo uskladiti politike pokojnin, zaposlovanja, izobraževanja, zdravja in seveda storitev nege.

Vendar nekatere naše države članice očitne niso zmožne razmišljati zunaj gospodarskega okvira, v katerem velja, da je treba drag luksuz socialne in okoljske politike odvreči kot omejitev na trgu. To se mora nujno spremeniti, če hočemo zagotoviti napredek v smeri boljše družbe.

 
  
MPphoto
 

  Anja Weisgerber (PPE-DE).(DE) Gospa predsednica, evropski socialni modeli se soočajo z velikimi izzivi. V sedanji finančni krizi je treba uskladiti zlasti ukrepe na evropski ravni. Zato bi se rada tudi jaz zahvalila poročevalcem za njihovo odlično delo.

Ne le, da moramo takoj sprejeti ukrepe za ureditev finančnega trga, ampak moramo uskladiti tudi družbenopolitične ukrepe in ustvariti socialni okvir. V mislih moramo imeti tudi pristojnosti držav članic. Sem za to, da se v tem času krize daje prednost ustvarjanju in pospeševanju zaposlovanja, pa tudi vztrajanju pri uresničevanju načela prožne varnosti. Zavračam pa, da bi sprejela zahtevo po uvedbi minimalnih plač v vseh državah članicah, kot zahteva odstavek 14 poročila gospoda Silva Peneda, ki se mu sicer zahvaljujem za njegovo delo. Ta zahteva, ki se nanaša na odločitev, ki jo je treba prepustiti izključno pristojnosti držav članic, krši načelo subsidiarnosti.

Predpisi in sistemi trga dela se zelo razlikujejo od ene do druge države članice. Po mojem mnenju je treba vsakemu človeku zajamčiti dohodek, ki zadošča za dostojno življenje. To je mogoče doseči z minimalnim dohodkom s pomočjo dodatnih državnih socialnih ugodnosti. Na kakšno raven bi bilo treba vezati minimalno plačo? Morda na romunsko raven? To je okrog 72 EUR na mesec.

Podpiram predvsem zamisel, da moramo zajamčiti osnovni dohodek za vsakogar, vendar se spet sklicujem na pristojnost držav članic, da postavijo ustrezne omejitve. Izjavljam, da sem za socialno Evropo. Evropa mora ustvariti socialni okvir, vendar hkrati upoštevati pristojnosti držav članic.

 
  
MPphoto
 

  Stephen Hughes (PSE). - Gospa predsednica, na začetku nam je bil za ta teden obljubljen vrh o zaposlovanju v polnem obsegu, namesto tega pa bomo imeli zdaj poldnevno trojko. Kakšno grozljivo sporočilo pošiljamo s tem evropskim državljanom, ki se v alarmantnem številu pridružujejo vrstam brezposelnih! Kakšno negativno sporočilo je to za mnoge, ki so v strahu, da bodo izgubili službo! Projekcije kažejo, da utegne biti do leta 2010 v EU do 27 milijonov brezposelnih in bojim se, da bi bilo lahko še slabše. Močno upam, da bo junijski vrh posvetil vsaj en celoten dan pregledu, kako smo se odzvali na ta izziv.

Namesto, da se pretvarjamo, da leži odgovor samo na nacionalni ravni, potrebujemo močne, skladne, vseevropske odzive, ki bodo uskladili ukrepe na evropski, nacionalni in regionalni ravni. Potrebujemo nujne ukrepe za ohranitev uspešnih delovnih mest povsod, kjer je to mogoče. Odpuščanja naj bi bila zadnji izhod. Namesto tega naj se uporabi pametna delitev delovnih mest in pridobivanje novih spretnosti. Vlagati moramo v ustvarjanje pametnih zelenih delovnih mest v nizkoogljičnem gospodarstvu, ki je vodeno na znanju. Vlagati moramo zato, da bomo dali delavcem spretnosti za delo v tem novem gospodarstvu. Potrebujemo močne, aktivne politike trga dela za hitro ponovno vključevanje odpuščenih delavcev in potrebujemo močne in vitalne sisteme socialnega varstva za pomoč tistim, ki ostanejo brezposelni, vendar ne po lastni krivdi.

To je več kot dovolj za izpolnitev celotnega dneva na junijskem vrhu. Ta poldnevna trojka je patetičen odgovor.

In za konec, Philip, pogrešal te bom približno tako kot zobobol!

(Smeh)

 
  
MPphoto
 

  Oldřich Vlasák (PPE-DE). - (CS) Gospa predsednica, skupaj s sesutjem finančnih trgov je rast brezposelnosti eden od dveh glavnih problemov, ki izhajata iz sedanje gospodarske krize. Trdno sem prepričan, da se mora Evropska unija, če se želi spopasti s to rastjo, izogniti vsem oblikam protekcionizma. Zdi se mi bistveno tudi to, da se usklajujejo posamezni ukrepi znotraj Evropske unije. Potrebni so ukrepi za motiviranje ljudi, ki so ostali brezposelni, da poskusijo najti novo službo. V tem kontekstu imam pozitivno stališče do predloga, da bi morali imeti ljudje, ki so izgubili službo zaradi sedanje gospodarske krize, možnost, da hitro dobijo sredstva iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji. Vprašanje pa je seveda, ali smo šli predaleč s spremembami pravil globalizacijskega sklada. Po mojem mnenju je nova predlagana 75 % raven sofinanciranja previsoka. Tu je potrebno sodelovanje držav članic in ne smemo pozabiti, da je treba poenostaviti upravljanje sklada.

Gospe in gospodje, gotovo se strinjamo, da je ohranjanje zaposlitev in ustvarjanje novih priložnosti za delo v času finančne in gospodarske krize ena ključnih nalog Evropske unije. V tem kontekstu bi moral prihodnji vrh EU o zaposlovanju jasno postaviti skupen okvir in posebne predloge ter približati koncu razpravo o spremembah globalizacijskega sklada.

 
  
MPphoto
 

  Jan Cremers (PSE).(NL) Gospa predsednica, gospe in gospodje, ko smo lansko leto prvič razpravljali o socialni agendi Komisije, sem rekel, da programu manjka ambicije, da je nekoliko prepozen. Rad bi se zahvalil gospodu Silvu Penedi za njegovo sodelovanje na tem področju v zadnjem času. Mislim, da njegovo poročilo kaže, da želi Evropski parlament v vsakem primeru videti veliko več ambicije na tem področju.

Na začetku, ko je bila rojena zamisel o Evropski uniji, je bilo jasno, da smo hoteli za temelj svoje socialne politike postaviti regulativni okvir, ki je bil navzoč skoraj v vseh državah članicah, namreč zdravo delovno zakonodajo, ki je jamčila, da ni nihče ostal ob strani, in kolektivna pogajanja, ki so varovala položaj delavcev na trgu dela.

Zdaj moramo k temu dodati še socialno varstvo ranljivih v naši družbi. Kljub rasti, ki je bila navzoča v Evropi, smo opazili nov pojav, to so revni zaposleni. Rad bi se zahvalil tudi gospodu Silvu Penedi, da je vključil to v svoje poročilo.

 
  
MPphoto
 

  David Casa (PPE-DE). - (MT) V čast mi je, da sem delal na dveh področjih, o katerih razpravljamo. Rad bi se toplo zahvalil poročevalcem in vsem tistim, ki so sodelovali in nam pomagali doseči stališče, ki ga imamo danes. Prej kot vse drugo moramo braniti tiste delavce, ki so bili zaradi te krize na žalost odpuščeni in menim, da je danes laže pomagati tem ljudem, da ponovno vstopijo na trg dela.

Nocoj smo se tudi dogovorili, da bomo naredili največ, kar moremo, da bomo ustvarili več delovnih mest v Evropi. Lahko ustvarimo več delovnih mest, vendar ne, kot želijo socialisti, z omejevanjem nadurnega dela za delavce. Nasprotno, želimo, da se delavci o tem sami odločijo. Mi, kot politiki, ne moremo odrejati količine nadurnega dela, ki ga lahko nekdo opravi. To odločitev je treba prepustiti delavcu. Po izjavi komisarja Almunie, da se bomo soočili s krizo dela v območju evra, moramo storiti vse, kar je v naši moči, da bomo ustvarili več delovnih mest in boljša delovna mesta za vse evropske delavce.

 
  
MPphoto
 

  Colm Burke (PPE-DE). - Gospa predsednica, toplo pozdravljam revizijo meril, ki veljajo za Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji. Zdaj smo v času globoke gospodarske krize, najgloblje od konca druge svetovne vojne. Zato potrebujemo inovativne rešitve za spopadanje z ogromnimi gospodarskimi problemi, s katerimi se soočamo.

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji je eden od takih primerov. Bil sem prvi irski poslanec v tem parlamentu, ki sem ugotovil možnost uporabe teh sredstev v nedavnih krizah za delovna mesta v Limericku, Waterfordu in Traleeju, treh pomembnih lokacijah v mojem volilnem okrožju. Zato pozdravljam delo poročevalcev, da bi bila lahko merila uporabe glede na gospodarsko krizo prožnejša. Posebej je treba omeniti novo razmerje financiranja med Komisijo in državami članicami, poleg tega pa še začasno znižanje praga nezaposlenih s 1 000 na 500.

Prepričan sem, da bodo te reforme poslale močan signal iz srca Evrope tistim, ki so tako nesrečni, da jih je prizadela gospodarska kriza, da obstaja pomoč, ki jim je na voljo, da se bodo lahko ponovno usposobili in izboljšali svoje spretnosti za pot v prihodnjo blaginjo.

 
  
MPphoto
 

  Katrin Saks (PSE). - (ET) Tudi jaz podpiram reorganizacijo globalizacijskega sklada. V moji domači državi, Estoniji, ta sklad še ni bil uporabljen in ko sem se pozanimala, zakaj ne, so mi povedali, da so pogoji zelo strogi in da je bilo to nemogoče zaradi omejitve 1 000 ljudi, ki je veljala do zdaj. Mi nimamo nobenih podjetij te velikosti, manjša pa so res šla v stečaj. Znižanje te meje na 500 bi tako vsekakor dala možnosti tudi Estoniji, kjer je stopnja brezposelnosti že zelo visoka, dobrodošla pa bi bila tudi sprememba odstotka potrebnega financiranja. Torej, še enkrat pozdravljam spremembe, ki so bile narejene v zvezi s tem skladom.

 
  
MPphoto
 

  Theodor Dumitru Stolojan (PPE-DE ). – (RO) Tudi jaz bi rad kot posebno koristne pozdravil predloge (ki jih bom podprl s svojim glasovanjem) za preoblikovanje Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v učinkovit instrument za boj proti bolečemu vplivu gospodarske krize, predvsem izgube delovnih mest.

Ni primerno, da je lahko trenutno ta sklad dostopen samo v primerih, ko so delovna mesta izgubljena zaradi premestitve podjetja, torej scenarija, ki se praviloma pojavlja v razvitih državah. Predlagane spremembe bodo omogočile tudi manj razvitim državam članicam, med njimi Romuniji, da bodo upravičene do tega sklada.

 
  
MPphoto
 

  Alexandr Vondra, predsednik Sveta. Gospa predsednica, najprej mi dovolite, da izrazim svojo zahvalo za to koristno razpravo tukaj. Mislim, da je razprava zelo pomembna in tvorna prav v zvezi z dobrimi stranmi teh vprašanj. Mislim, da je ta razprava koristna preprosto zaradi dejstva, ker poteka ob pravem času, tik pred zasedanjem, ki bo v četrtek v Pragi.

Zato mi dovolite, da se zahvalim za vse vaše prispevke. Mislim, da ni bilo nič izpuščenega ali pozabljenega. Mislim, da bo ta razprava prispevala k izidu vrha v enakem obsegu kot vse pripravljalno delo, ki smo ga opravili s Komisijo in ki se je udejanjilo v obliki treh pomembnih delavnic v Stockholmu, Madridu in Pragi.

Za tiste, ki so govorili o velikosti ali obsegu zasedanja: da, sprva smo nameravali imeti velik vrh, vendar se moramo zavedati splošnega položaja na področju zaposlovanja. To je področje, kjer so nacionalne pristojnosti zelo pomembne in prispevek Skupnosti k temu ni edini instrument, ki ga imamo. To sem povedal v svojih začetnih pripombah, ko sem navedel nekatera naša upanja glede vrha v tem tednu. Ne smemo pozabiti na dejstvo, da ostaja politika zaposlovanja ne glede na evropsko strategijo zaposlovanja v bistvu odgovornost držav članic.

Ključni element strategije, ki se uporablja od leta 1997, je vloga vzajemnega učenja pri iskanju rešitve za skupne probleme na področju zaposlovanja. Ta pristop ostaja odločilen danes, ko se soočamo z eno najhujših gospodarskih kriz v zadnjih časih in bo moral odigrati svojo vlogo tudi na vrhu v tem tednu.

A pred vsemi ukrepi, ki so bili sprejeti na nacionalni ravni, ima Unija sama vlogo, ki jo mora odigrati, in v tem kontekstu je treba v celoti izkoristiti finančne instrumente, ki so na voljo, – ne le Evropski socialni sklad in Evropski globalizacijski sklad, ki je trenutno v procesu spreminjanja, seveda v soglasju s Parlamentom, – da se njihov obseg razširi tako, da bo zajel izgube delovnih mest, ki so posledica trenutne krize.

To je natančno to, kar bi radi dosegli in mislim, da imamo razlog, da verjamemo, da bo izid zasedanja v Pragi v navzočnosti Komisije, predsedstva, prihodnjih predsedstev in socialnih partnerjev, zmožen dati rezultate v obliki priporočil in predlogov. Potem bomo imeli spet možnost, da se sestanemo kot 27 na zasedanju Evropskega sveta v juniju, da pripravimo sklepe.

Tako torej upamo, da bo evropski vrh o zaposlovanju s pomočjo evropskih socialnih partnerjev in na podlagi pripravljalnih del v obliki teh treh delavnic, pa tudi te razprave tukaj, uspel določiti nadaljnje korake, ki se lahko sprejmejo kot nujni, v odgovor na resen položaj, s katerim se trenutno soočajo naši državljani, in da nam bodo pomagali ustvariti Unijo, ki bo v prihodnje močnejša in tudi konkurenčnejša.

 
  
MPphoto
 

  Vladimír Špidla, član Komisije. − (CS) Gospa predsednica, gospe in gospodje, med mojim petletnim delom v Komisiji sem imel številne priložnosti, da sem se srečal s poročevalci, zato kakovost njihovih poročil zame ni nobeno presenečenje. Jasno je, da se bomo sestali v času, ko se Evropa in ves svet soočata s krizo. To krizo pogosto primerjajo s krizo v tridesetih letih prejšnjega stoletja in pogosto se pojavlja strah, da bo imela podobne posledice in gotovo gre za resno krizo. Vendar so se v primerjavi s prejšnjo krizo spremenile številne stvari. Imamo Evropsko unijo in evropska celina ni prežeta z vzajemno napetostjo in sovraštvom. Imamo evropski socialni model, ki je razvil zelo celovit sistem socialnega varstva in to je znatna sprememba. Mislim, da gre tudi za postopno povečevanje volje in zmožnosti za skupno delovanje, kajti zdaj se je Evropa prvič odzvala na krizo usklajeno, z načrtom za gospodarsko obnovo, z uporabo pristojnosti za usklajevanje na ravni Skupnosti in na ravni posameznih držav članic. Jasno je tudi, če govorimo o krizi, da mislimo v glavnem na brezposelnost in njene socialne posledice. Komisija ima vprašanje zaposlenosti in brezposelnosti za prednostno agendo in predlaga, da je to prednostna naloga na agendi EU kot celote. Številni poslanci so kritizirali, ker se je prvotni cilj vrha voditeljev držav ali vlad spremenil v drugačno obliko. Predsednik Komisije je jasno izrazil stališče, ki ga je podprla Komisija in pomeni prvotno zamisel. Vsekakor pa bi rad rekel, da je vrh v Pragi izjemen dogodek. Pripravljen je na izjemen način. Vključeval bo udeležence, ki se niso še nikoli prej udeležili takih dogodkov in je tudi korak na poti k Evropskemu svetu. To pomeni, da bo vprašanje zaposlenosti in brezposelnosti obravnavano na ravni premierjev in predsednikov.

Gospe in gospodje, v okviru področja uporabe socialne agende smo razpravljali o številnih posameznih vprašanjih in med razpravo so se pojavila številna vprašanja v zvezi s spremembami posameznih skladov. Rad bi poudaril, da je bila predlagana agenda pripravljena v glavnem pred začetkom krize, vendar bi kljub temu rad, da je jasno, da je bila in je še vedno dobra podlaga za soočenje s krizo. Zagotavlja tudi dobro podlago za ukrepe, ki bi se sprejeli po krizi. Mislim, da je evropski socialni model več, kot samo odziv na krizo, ne glede na to, kako resna je. Je proces in je zelo dolgoročna politična in socialna strategija in je natančno tisti dolgoročni vidik, ki je vgrajen v socialno agendo. Na vprašanje o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji in vprašanje o spremembah Evropskega socialnega sklada bi se rad zahvalil za odlično sodelovanje, ker je bil dialog tako konstruktiven, da bomo verjetno dosegli cilje že na tem zasedanju in menim, da je to izredno pomembno. Na Češkem imamo pregovor, ki pravi „kdor hitro da, dvakrat da“. Ne vem, če so naši predniki to ugotovili z natančnimi računi, a hiter odziv očitno nekaj šteje in je v večjo pomoč kakor oklevanje.

V razpravi je bilo postavljenih nekaj posebnih vprašanj, na katera bi rad odgovoril. Prvo od teh vprašanj, ki ga je postavil gospod Cottigny, se nanaša na letošnji 1. maj ali mesec maj v letošnjem letu in uporabo sklada. Rad bi pojasnil, da bodo vse vloge, ki bodo predložene po 1. maju letos na podlagi predloga, ki je v svoji končni fazi, obdelane v skladu z novimi pravili. Gospo Juknevičienë je skrbelo, da denar iz sklada pogosto ne pride do tistih, ki ga potrebujejo. Mislim, da je treba učinkovitost vedno spremljati. Imel sem možnost obiskati vzhodno Karelijo, kjer so razpravljali o uporabi sklada za pomoč ljudem, ki so izgubili službo ob prestrukturiranju Nokie, in iz te izkušnje lahko rečem, da je razprava jasno pokazala, da je velika večina tistih, ki so izgubili službo, menila, da je bila pomoč, ki so jo dobili iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, nujna in hitra in da je bila za njih zelo koristna. Takrat, ko sem bil jaz tam, jih je 60 % že imelo novo službo. Seveda to niso bili vsi, a kljub temu je bilo jasno, da ta mehanizem deluje. Drugo vprašanje, ki je bilo postavljeno, je sofinanciranje. Seveda ima gospod Vlasák prav, ko pravi, da ima sofinanciranje pomembno vlogo; kljub temu pa menim, da je povečanje ravni sofinanciranja v času krize pravi predlog, ker imajo nekatere države, ki so v zelo težkem položaju, resne probleme pri pridobivanju sofinanciranja. Da bi to olajšali, smo predlagali raven 75 %. Po razpravi v Parlamentu je bil predlog znižan na 65 % in mislim, da je to precejšen korak, ki resnično olajšuje uporabo sklada. Rad bi poudaril tudi nekaj, kar ni bilo tako izrecno poudarjeno v razpravi, čeprav je Evropski socialni sklad dobro vpeljana institucija, ki vsako leto pomaga na milijone ljudem in pomaga jim zelo učinkovito. Tudi v primeru tega sklada smo skupaj spremenili pravila v razpravi z vami in mislim, da bo to olajšalo njegovo uporabo in učinkovitost. Gospa Lambert je poudarila pomen socialne vključenosti. Mislim, da je treba poudariti, da je naše stališče povsem jasno. Evropski socialni model je model dejavne družbe, kjer je dejavnost na trgu dela ključni element. Vendar ni model, ki bi sprejemal samo tiste, ki sodelujejo na trgu dela, kajti velik del naših državljanov iz različnih razlogov ne sodeluje na trgu dela in vendar je zelo pomembno, da imajo priložnost dejavno sodelovati v družbi in da imajo dejavno vlogo. Gospod Silva Peneda je poudaril socialni dialog. Lahko se samo strinjam z njegovim stališčem, da je socialni dialog v tem času pomembnejši kot kdaj koli prej.

Gospe in gospodje, rad bi rekel, da socialna agenda in agenda o zaposlovanju pridobivata pomen in da je to proces, ki ga je vedno bolj čutiti v vseh strategijah EU, kakor tudi v vseh predlogih za spremembe dolgoročnih načrtov in napovedi za Evropsko unijo. Rad bi se vam zahvalil in za konec izrazil svoje globoko prepričanje, da je evropski socialni model model, ki zahteva evropsko povezovanje; to ni model, ki bi ga bilo mogoče razviti in vzdrževati znotraj meja nacionalnih držav, ki delujejo same, in zato bi rad sklenil s tem, da sta Evropa in evropsko povezovanje po mojem mnenju bistveni predpogoj za nadaljnji razvoj evropskega socialnega modela.

 
  
MPphoto
 

  Gabriele Stauner, poročevalka. – (DE) Gospa predsednica, predsednik Sveta, komisar, rada bi nekaj dodala h komisarjevim pripombam o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (ESPG). ESPG je tudi del evropskega socialnega modela. Prav ima, ko pravi, da „je treba problem zatreti v kali“. Imeli smo intenzivne razprave s Komisijo in rada bi poudarila, da je v tem primeru naš odziv hiter, vendar visoko strokoven glede vsebine in kakovosti. To je kompromis, na katerega smo s kolegi zelo ponosni.

Rada bi povzela nekaj misli iz razprave. Glede ESPG kaže, da imamo na srečo široko soglasje o reviziji. Rada bi naslovila manjšo prošnjo na Komisijo. Prosim, ne vzemite preostalih sredstev iz Evropskega socialnega sklada (ESS) za ESPG, ampak zberite druga preostala sredstva iz proračuna. Za tiste od nas, ki se zanimamo za socialno politiko, bi bilo seveda idealno, če bi se sredstva ESS uporabljala samo za cilje ESS in bi sredstva ESPG prišla iz drugih preostalih sredstev; potem bi lahko storili za delavce dvakrat več dobrega.

Kolegom poslancem, gospe Lynne, gospe Sinnott in gospodu Burkeju bom povedala na primeru, da lahko ESPG veliko doseže, vendar vsekakor ne more rešiti vseh regionalnih problemov. To je povsem jasno in to ni njegov namen. Države članice imajo še vedno nekaj odgovornosti. Rada bi še nekaj naslovila na Komisijo. Morda se lahko izognete izčrpavanju skladov za tehnično pomoč (0,35 %), ki vam je na voljo v skladu z uredbo. Delavci bi imeli potem še večjo korist. Pripomba gospoda Naranja Escobarja je bila zelo točna in se nanaša na nalogo v prihodnje. Zaradi gospodarske in finančne krize moramo revidirati tudi lizbonsko strategijo.

Imam pripombo za gospoda Hughesa. Vrh o zaposlovanju bi bil nedvomno dobra stvar, a iskreno rečeno, je tudi srečanje trojke primerno, če bo iz tega nastalo kaj pametnega. Zato nam ni treba imeti vrha. Potrebujemo dobre in hitre rezultate!

 
  
MPphoto
 

  José Albino Silva Peneda, poročevalec.(PT) Na tej stopnji razprave bi rad dal tri pripombe. Prvič, rad bi rekel, da socialna politika ni monopol ene politične sile v tem parlamentu. Skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov, politična sila, ki jo zastopam v tem parlamentu, je prispevala k socialni politiki v tem parlamentarnem obdobju na način, ki se mi zdi zelo odločilen. Imel sem zelo dejavno vlogo v različnih poročilih, o različnih temah, zlasti pri reviziji Evropskega socialnega sklada, Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, fleksibilni varnosti, poročilu o evropskem socialnem modelu, direktivi o delovnem času in zdaj pri evropski socialni agendi.

Glede na svoje izkušnje v tem parlamentarnem obdobju sem prepričan, da lahko dosežemo široko soglasje o vprašanjih socialne politike. A poleg širokega soglasja o načrtovanju politik, za katero menim, da je že doseženo, moramo biti zahtevnejši tudi glede doseganja soglasja o političnem ukrepanju. V tem pogledu imam občutek, da bi morali v Komisiji in evropskih institucijah pripraviti veliko več pobud, tako da bi se finančni viri lahko dodeljevali na lokalni in regionalni ravni, ob upoštevanju konvergence med različnimi organi in ukrepi in bi se tako lahko socialni problemi dejansko rešili.

Moja tretja pripomba se nanaša na problem zaupanja. Zaupanja se ne da odrediti ali uzakoniti; v veliki meri je odvisno od ravnanja institucij. Verjamem, da bo kultura sodelovanja v načrtovanju politik pomagala obnoviti zaupanje. Verjamem to, ker smo v tem parlamentarnem obdobju tu v Evropskem parlamentu dali dober zgled, kako sodelovati, rezultat tega dela pri prenovljeni socialni agendi pa jasno temelji na tej zamisli.

Strinjam se s komisarjem, ko pravi, da mora biti socialni dialog v središču razprave. Pa vendar več kot zgolj socialni dialog. Prepričan sem, da smo zdaj na stopnji, ko mora biti v središču politične razprave socialna politika. Zato zelo podpiram, kar je bilo povedano tukaj, v tem parlamentu, v zvezi z vrhom o zaposlovanju in socialnih politikah. Čutim, da je zdaj povsem primerno, da se razpravlja o tej zadevi.

Za konec, to je moj zadnji govor v tem parlamentu in kot predsednik bi se rad zahvalil vsem poslancem in komisarju ter Komisiji za način, kako ste sodelovali z mano v teh petih letih napetega in vznemirljivega delovanja v Evropskem parlamentu. Najlepša hvala.

 
  
MPphoto
 

  Jean Lambert, poročevalka. − Gospa predsednica, zelo mi je žal, da nas nekateri naši najdražji kolegi na koncu tega mandata zapuščajo.

Veliko točk se je pojavilo v razpravi, ne nazadnje v zvezi s protidiskriminacijo in o tem, kako pomembni so takšni ukrepi, celo v časih gospodarskega nazadovanja. Načeta je bila tudi tema o delu, ki smo ga opravili v zvezi s tem vprašanjem v Odboru za pravice žensk in enakost spolov. Pojavilo se je tudi vprašanje vzajemne podpore.

Na tej točki bi rada poudarila, da je bila ena od razsežnosti, ki smo jih načeli v poročilu o vključenosti, lokalna raven in nekatere razsežnosti lokalnega gospodarstva. Govorimo o nacionalnem in mednarodnem gospodarstvu, bistvenega pomena pa je lokalno gospodarstvo: dostop ljudi do bank, tudi če niso prav premožni, do mikrokreditov in kreditnih zadrug. Pozorni moramo biti na revnejše ljudi, ki se lahko znajdejo v vedno hujšem primežu dolgov ob visokih obrestnih merah zaradi oderuških posojil in podobnega. Poskrbeti moramo, da se to ne bo dogajalo, ker to resnično uničuje ljudi.

V zvezi z razsežnostjo lokalnih organov in razsežnostjo storitev, o katerih smo govorili pri tem poročilu, je bilo tudi področje, ki ga je hotel odbor še posebej poudariti, to je tema stanovanj, kajti v časih gospodarskega nazadovanja je tudi tu vse večji pritisk na ljudi in lahko se jim zgodi, da si ne morejo več privoščiti stanovanja, v katerem živijo. Zato se bo treba osredotočiti na to raven. Morda bi lahko uporabili odprto metodo usklajevanja in poiskali najboljšo prakso v državah članicah.

Na koncu bi rada omenila še socialni sklad. Zelo nas skrbi, da se to ne bi sprevrglo v zelo ozek pogled na to, kaj predstavlja zaposlovanje in pripravljenost za zaposlitev, ker ne želimo izgubljati domiselnih in zelo tvornih ter zanimivih programov, ki so tako dolgo pomagali ljudem pri iskanju poti do zaposlitve iz zelo različnih izhodiščnih točk.

 
  
MPphoto
 

  Predsednica . – Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo v sredo, 6. maja 2009.

Pisne izjave (člen 142)

 
  
MPphoto
 
 

  Kelam, Tunne (PPE-DE), v pisni obliki. – Čez nekaj dni se bodo evropski voditelji in zainteresirane strani sestali na vrhu o zaposlovanju. Hitro naraščanje brezposelnosti je postalo glavni problem sedanje finančne krize. To je globok človeški problem, pravzaprav največja socialna krivica v Evropi. Vladni voditelji in politiki se morajo lotiti problema z domišljijo in konkretnimi ukrepi.

Leto 2009 je leto inovativnosti in kreativnosti. Evropa mora izkoristiti to priložnost za zmanjšanje brezposelnosti. Najboljši način je spodbuditi ustvarjanje novih delovnih mest. Ključno vprašanje je podpora malim in srednje velikim podjetjem. Eden od praktičnih načinov je tudi olajšanje birokratskih pravil za prijavljanje na evropske sklade. MSP ustvarjajo delovna mesta in bodo v prihodnje glavni instrument za zmanjševanje brezposelnosti, ob pogoju, da jih bomo v EU učinkovito podprli.

Poleg tega mora Evropa vlagati v izobraževanje, zlasti v vseživljenjsko učenje. Brezposelnost je za vsakogar velik šok. EU in države članice morajo v prvi vrsti pomagati ljudem, da bodo premagali ta šok in se pripravili na nadomestne rešitve, da bodo čimprej spet vstopili na trg dela. Najboljši način, da to dosežemo, je vlaganje v inovacije, raziskave in razvoj ter vseživljenjsko učenje.

 
  
MPphoto
 
 

  Magda Kósáné Kovács (PSE), v pisni obliki.(HU) Kljub vsem našim prizadevanjem, ki smo jih vložili od pristopa leta 2004, se je v EU postopoma razvilo stanje „konkurenčne“ revščine. Gospodarska kriza je očitno poslabšala položaj tako na ravni držav članic kot med navadnimi državljani. Družbena nesoglasja, ki izhajajo iz tega, ogrožajo obstoječe evropske okvire. Navadni državljani navsezadnje z vso pravico pričakujejo, da institucije Evropske unije ne bodo le pomagale bankam, temveč da bodo tudi njim zagotovile socialno varnost.

Konkurenčnost na trgu, ki upada zaradi krize, se zaostruje med podjetji in med zaposlenimi. Temeljne družbene napetosti v EU najbolje ponazarjajo čezmerni odzivi, ki so jih izzvale sodbe Sodišča Evropskih skupnosti v zvezi z direktivo o napotenih delavcih.

Za odpravljanje neutemeljenih strahov je bistveno seznanjanje z dejanskim pravnim položajem. Naslednja Komisija bo morala oceniti prenos direktive o napotenih delavcih v države članice.

Ne glede na ukrepe, ki jih vsebuje socialni sveženj, so za obvladovanje krize in reševanje napetosti potrebni drugi pravni instrumenti. Verjetno bo težko zajamčiti socialni mir brez evropske minimalne plače. Opredelitev dostojnega dela in dostojnega življenja ter čezmejnih kolektivnih sporazumov so samo nekatera vprašanja, s katerimi bo imela Komisija nadaljnje delo.

Za dosego socialnih ciljev lahko Lizbonska pogodba in Listina o temeljnih pravicah, ki jo je že ratificiralo 25 držav članic, dolgoročno seveda jamčita širšo evropsko pristojnost z vzpostavitvijo enakosti gospodarskih in socialnih pravic, vendar hkrati brez kakršne koli nadomestitve za sveženj hitrih kratkoročnih ukrepov.

 
  
MPphoto
 
 

  Iosif Matula (PPE-DE), v pisni obliki.(RO) Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je pomemben instrument, ki ga uporablja Evropska Komisija za ublažitev gospodarske krize in zagotavljanje pomoči ljudem, ki jih je neposredno prizadela. Obstajajo industrije ali sektorji gospodarstva, kot so finančni sektor, avtomobilska industrija in sektor prodaje, ki čutijo vpliv krize močneje, ker so morali omejiti svojo dejavnost in odpustiti osebje, kar opažamo tudi v Romuniji. V skladu z eno od analiz je bilo v prvem četrtletju 2009 v Evropski uniji zabeleženih trikrat več odpuščenih delavcev kot na novo ustvarjenih delovnih mest.

Z izvajanjem ukrepov za boj proti učinkom svetovne gospodarske krize, lahko dosežemo tudi cilj socialne, gospodarske in teritorialne kohezije. Mislim, da se da to bolje doseči, če je ESPG usmerjen v brezposelne ljudi, ki so iz iste regije ali sosednjih regij in celo iz različnih držav članic, če imajo skupno mejo. Po eni strani moramo pokazati solidarnost s tistimi, ki so izgubili službo, po drugi strani pa jim moramo pomagati, da se bodo vrnili na trg dela. K ustvarjanju novih delovnih mest lahko pripomore strokovno preusposabljanje in specializacija v skladu s področjem razvoja in posebnimi viri, ki so na voljo v vsaki regiji.

 
  
MPphoto
 
 

  Siiri Oviir (ALDE), v pisni obliki. (ET) V sedanjem času svetovne gospodarske krize (to je gospodarske recesije in naraščajoče brezposelnosti), je realnost na trgu dela v EU, da bo vedno več ljudi odpuščenih, kar bo še bolj povečalo skupno število ljudi v Evropi, ki jih bosta prizadeli revščina in odtujenost.

Danes je zelo pomembno, da se skušajo socialna vključenost in s tem povezane politike trga dela doseči s celostnim in enotnim pristopom v okviru načrta za oživitev evropskega gospodarstva.

Poleg tega države članice pri znižanjih, ki jih uvajajo ob pregledu svojih proračunov, ne bi smele žrtvovati socialnih zadev, zdravja in izobraževanja, kajti natančno to so področja, ki prispevajo k temu, da se ljudje, ki so zapadli v revščino, vrnejo v družbo.

Treba je priznati, da je pogosto zelo zapleteno povezati socialno pomoč držav članic in dejavno udeležbo na trgu dela, zlasti kadar je delo, ki ga je mogoče dobiti, začasno, sezonsko ali s skrajšanim delovnim časom in če pogoji za pridobitev podpore in sistemi socialne pomoči ali minimalne davčne stopnje ne motivirajo posameznikov, da bi sprejemali taka delovna mesta. V teh novih pogojih moramo poskrbeti za to, da bodo naši sistemi socialne pomoči prožnejši; sedanje stanje zahteva, da to storimo.

Prepričana sem, da mora socialna pomoč zajamčiti zadostne minimalne dohodke, ki zagotavljajo človeku življenje, ki presega mejo revščine in zadošča, da pomaga človeku iz revščine in ne sme še naprej poslabševati te revščine zaradi svoje neprožnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Esko Seppänen (GUE/NGL), v pisni obliki. (FI) Osupljivo je, pravzaprav neodpustljivo, da mora biti socialni vrh EU in dialog s socialnimi partnerji izveden na ravni trojke, brez navzočnosti voditeljev držav ali vlad. Kaže, da je s strani voditeljev EU le malo zanimanja za razvoj socialne razsežnosti. Kaže, da smo še daleč od cilja, da bi Unija postala Evropa za državljane. Seveda, banke so se rešile z uporabo državnih sredstev z nacionalizacijo svojih dolgov, nikomur pa ni mar za blaginjo ljudi.

 
  
  

PREDSEDSTVO: Diana WALLIS
podpredsednica

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov