Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2007/2124(REG)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0273/2009

Predložena besedila :

A6-0273/2009

Razprave :

PV 05/05/2009 - 16
CRE 05/05/2009 - 16

Glasovanja :

PV 06/05/2009 - 4.13
CRE 06/05/2009 - 4.13
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2009)0359

Dobesedni zapisi razprav
Torek, 5. maj 2009 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

16. Splošna revizija Poslovnika Evropskega parlamenta (razprava)
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 

  Predsednik. – Naslednja točka je poročilo (A6-0273/2009) gospoda Corbetta v imenu Odbora za ustavne zadeve o splošni reviziji Poslovnika Parlamenta [2007/2124(REG)].

 
  
MPphoto
 

  Richard Corbett, poročevalec. Gospod predsednik, zdaj na začetku nameravam uporabiti malo manj kot svoje štiri minute in morda malo več na koncu, če bodo potrebna pojasnila na vprašanja.

To poročilo je rezultat veliko dela. Viri reform, za katere upamo, da jih bomo uvedli v naš Poslovnik, prihajajo delno iz dela delovne skupine za reformo, ki jo je ustanovila konferenca predsednikov in ji je spretno predsedoval moj kolega Dagmar Roth–Behrendt, ki je imel številne predloge, konferenca predsednikov pa jih je odobrila in nam jih posredovala, da jih po najboljši moči vključimo v Poslovnik.

Drugi vir je veliko manjših sprememb, ki so bile že dolgo na različne načine v pripravi, pa smo jih, namesto, da bi imeli množico poročil, ki bi spreminjala posamezna manjša pravila, vse skupaj združili. Nekatere od teh sprememb so tehnične, nekatere pojasnjevalne in so zaradi njih pravila razumljivejša, tako kot sprememba, ki združuje člene 141, 142 in 143 v enotno kodificirano besedilo, ki predpisuje, kako dejansko organiziramo naše razprave na plenarnem zasedanju. V povezavi s tem je predlog inovativne spremembe, ki pravi, da bi morali imeti postopek z modrim kartončkom, da bi lahko prekinili drug drugega. Če bi mi na primer hotel gospod Duff prav zdaj postaviti vprašanje v zvezi s tem, kar sem rekel, bi mu jaz lahko v skladu s tem členom, če bo sprejet, dal za to 30 sekund. Prepričan sem, gospod predsednik, da bi mu vi to že zdaj dovolili, če bi on to hotel, a žal si tega ne želi.

Gre torej za nekaj inovativnih potez, ki bi malo poživile naše razprave. Spominjam se, ko sem prvič predlagal čas za prosto prijavo k besedi na koncu rednih razprav, da so vsi dejali: „Oh, ne, ne moremo storiti tega, to bi zmešalo čas za govor skupin,“ in tako dalje. Pa vendar zdaj to počnemo in je sprejeto kot del naših postopkov in mislim, da je zelo dobrodošlo pri večini poslancev. Zdi se mi, da bo s postopkom modrega kartončka enako. Zdaj je nekaj oklevanja, a dajmo, poskusimo, pa bomo videli, kako deluje, in prepričan sem, da bo šlo.

Bilo je tudi nekaj predlogov sprememb, ki so se pojavili, ko smo razpravljali o tem bodisi v odboru bodisi zdaj na plenarnem zasedanju. Predlagano je bilo na primer, da bi bila vsa končna glasovanja o zakonodaji samodejno s poimenskim glasovanjem – mislim, da je to predlagala gospa Dahl. Pozdravljam ta predlog spremembe in smo ga uvrstili v moje poročilo. Veliko članov je predlagalo, da bi kaj zapisali v člen o medskupinah, pa čeprav le zato, da bi jasno ločili, kaj so in kaj niso, da bi pokazali, da so neformalne in da ne smejo prevzemati odgovornosti parlamentarnih teles.

Tu je torej veliko zanimivih stvari. Tu je tudi predlog spremembe za obravnavo čudnega sistema, ki ga imamo, da našemu otvoritvenemu zasedanju predseduje najstarejši član, namesto na primer dotedanji predsednik kot v nekaterih parlamentih ali dotedanji podpredsednik, če predsednik morda ne bi bil ponovno izvoljen. To je razmeroma razumna izboljšava naših postopkov.

Tu bom končal. Nisem porabil vsega svojega časa, a če bo treba, bom z veseljem prišel nazaj na koncu in odgovoril na vprašanja ali dvome.

 
  
MPphoto
 

  József Szájer, v imenu skupine PPE-DE. Gospod predsednik, rad bi pozdravil ta predlog in se tudi zahvalil Richardu Corbettu za to težko delo, ki ni vedno poplačano.

Zelo pogosto so naši kolegi, kadar spreminjamo poslovnik, zaskrbljeni nad tem, kaj se dogaja. Večina ugotovi, kaj se je zgodilo in katere spremembe so bile uvedene, šele potem, ko začnejo veljati, takrat ko se ne da nič več spremeniti. Trdno podpiram večino predlogov, ki so bili predloženi, zlasti zato, ker ne odražajo samo vašega težkega dela, temveč, kot ste omenili, tudi delo parlamentarne skupine za reformo, ki ji je predsedoval Dagmar Roth–Behrendt in je zelo dobro pripravila ta predlog.

Vendar sem med postopkom parlamentarne reforme, ko smo razpravljali v naši skupini, tudi jasno povedal, da se mora to poročilo sprejeti s spremembami poslovnika. To je demokratičen postopek, ki se konča z glasovanjem. Nič se ne more spremeniti samo z razpravami v tej skupini in zelo veliko smo delali v tej smeri.

Rad bi omenil tudi, da sem bil nekoliko kritičen glede tega, kar je bilo pravkar omenjeno, namreč, da so bili nekateri neformalni postopki, ki smo jih imeli v Parlamentu, institucionalizirani. Nekako se bojim, kajti če imamo navado, je bolje, da ostane navada, in ni nujno, da jo spreminjamo v pravilo.

Za našo skupino pa je seveda najpomembnejša točka sorazmernost. V našem parlamentu imajo odbori zelo močne vloge. Pri pripravi glasovanja tukaj v Parlamentu prevzamejo velik del bremena Parlamenta z glasovanjem v odboru. Ne gre le za preprosto vprašanje postopka, temveč tudi za vprašanje demokracije, da odbori odražajo razmerja, ki obstajajo na plenarnem zasedanju, kadar se odloča o pomembnih vprašanjih. Mislim, da je to osnovno vprašanje demokracije in v imenu skupine PPE-DE podpiram poročilo.

 
  
MPphoto
 

  Costas Botopoulos, v imenu skupine PSE. Gospod predsednik, jaz sem eno tistih radovednih ustavnih bitij, ki mislijo, da poslovnik zrcali naše delo tukaj v našem lastnem Parlamentu. Zato mislim, da je to delo Richarda Corbetta, ki je ugleden strokovnjak na tem področju, pomembno. V njegovo dobro moram reči, da je to druga sprememba poslovnika. Obstajajo stvari, ki so se prav pred kratkim spremenile, pa jih spet spreminjamo, ker smo videli, da te spremembe zahteva praksa v našem parlamentu.

Imam eno splošno pripombo in tri posebne, ki vam bi jih rad nocoj povedal. Splošna pripomba je, da mislim, da je zelo pomembno, da govorimo tudi o drugem vidiku poročila gospoda Corbetta, to je o vplivu Lizbonske pogodbe na naš poslovnik. Zelo pomembno je, da govorimo tudi o tem, kajti sprememba poslovnika brez tega drugega dela ne bi bila popolna.

Moje posebne tri pripombe pa so naslednje. Prva se nanaša na spremembo, pri kateri sem imel manjšo vlogo tudi sam. Dejstvo je, da skušamo v ta poslovnik vgraditi zamisel agora, torej možnosti, da bi se tudi državljani obračali na Evropski parlament in sodelovali v razpravah Evropskega parlamenta. Mislim, da je to simbolično pomembna pobuda, ki sva jo dala skupaj z mojim prijateljem in kolegom Gérardom Onesto, in mislim, da bi bilo dobro, če bi to zajeli v poslovniku.

Druga stvar, za katero menim, da je pomembna, je sprememba, ki smo jo uvedli pri samoiniciativnih poročilih, namreč dejstvo, da potem, ko smo videli, kako delujejo samoiniciativna poročila v praksi, ponovno uvajamo možnost za predlog sprememb, čeprav le s strani ene desetine parlamentarcev. Tretji vidik je ta postopek z modrim kartončkom. Sem za vse, kar bo poživilo naše parlamentarne razprave tukaj, zato je možnost, da lahko parlamentarci na civiliziran način prekinejo drug drugega in tako dobijo besedo, dobra zamisel.

 
  
MPphoto
 

  Andrew Duff, v imenu skupine ALDE. Gospod predsednik, najprej bi se rad zahvalil gospodu Corbettu za njegovo delo. Skupina ALDE bo podprla ta sveženj. To je reforma posodabljanja parlamenta, ki jo cenimo. Z njo bomo učinkovitejši in bolj pluralistični in na koncu, upam da, privlačnejši za javno mnenje, pa tudi za tisk.

Vendar imam dva ali tri pomisleke. Prvi se nanaša na točko, o kateri je govoril gospod Szájer, poskus prisiliti odbore, da bi bili togo sorazmerni s položajem strank v Parlamentu. Mislim, da je dejansko povsem primerno, če politična skupina izrazi svojo prednostno izbiro tako, da da več svojih članov v odbor, za katerega meni, da je posebno pomemben. Mislim, da bo za skupine in poslance, če sprejmemo predlog spremembe 42, to zelo neprijetno in bo na koncu potrebna večja prožnost.

Prav tako strogo zagovarjam spremembe člena 45(2), dogovorjene v Odboru za ustavne zadeve, o katerih je pravkar govoril gospod Costas Botopoulos. Mislim, da moramo imeti možnost, da se vrnemo na izboljšanje samoiniciativnih poročil, če je to potrebno, in po naših izkušnjah se je od julija, ko je bila uvedena prejšnja sprememba, pokazalo, da so izboljšave pogosto potrebne na plenarnem zasedanju.

Rad bi pohvalil tudi predlog spremembe 68 v zvezi s postopkom prenovitve. Mislim, da je Parlament prestrogo omejil sam sebe in bi se moral medinstitucionalni sporazum 2001 ustrezneje odražati v naših postopkih in dovoliti odborom, da govorijo o vsebinskih spremembah delov direktiv ali uredb, ki jih skuša Komisija prenoviti, vendar v zelo omejeni obliki.

Na koncu bi rad poudaril dodatek o postopkih za glasovanje po delih in posamezno glasovanje, ki bi omogočilo predsedniku, da vrne odboru poročilo, ki je spodbudilo več kot 50 predlogov za vsebinske spremembe.

 
  
MPphoto
 

  Monica Frassoni, v imenu skupine Verts/ALE. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze ni imela nikoli veliko časa za velike parlamentarne reforme, ki jih je izvajal gospod Corbett (on je moj prijatelj in sva dolga leta sodelovala, on se tega zaveda in mi tega ne bo zameril), ker skuša z njimi spremeniti Parlament v birokratski stroj, v katerem mora biti vloga posameznega poslanca in manjšinskih skupin in celo odborov podrejena naraščajoči, delno samovoljni, odločilni moči konference predsednikov in uprave. Poleg tega te reforme povzročajo, da je odnos med primarnim odborom in odbori, zaprošenimi za mnenje, v zakonodajnem postopku zmešan in v osnovnem navzkrižju.

Moram reči, da sem osupla, da nocoj v tej razpravi ne govorimo o stvareh, za katere menimo, da so temeljni problemi v tej reformi postopkov. Prva stvar je zmeda, ki bo nedvomno nastala med primarnim odborom in odbori, zaprošenimi za mnenje, kajti kadar bo primarni odbor zavrnil predloge sprememb odborov, zaprošenih za mnenje, bodo lahko ti predlogi sprememb končali neposredno v parlamentu, kar bo očitno ustvarilo izredno tvegan potencial za pravno zmedo – kar smo po naključju videli v primeru REACH.

Noben odbor, zaprošen za mnenje, poleg tega ne more dejansko izvajati svojega dela zaradi zmedenega in popolnoma nesprejemljivega mehanizma, ki ga predstavlja možnost skupnega glasovanja in skupnih poročevalcev o temah, ki so posebno pomembne za našo zakonodajno pristojnost.

Nazadnje, gospod predsednik, obstaja še en element, ki nas zelo skrbi. Eden od rezultatov, ki so izšli iz delovne skupine za notranjo reformo, v kateri sem članica, in ki smo jih sprva imeli za pozitivne, je bil predlog, da se res močno okrepijo pristojnosti in vloga Odbora za peticije. V tej reformi pa je bila vloga Odbora za peticije uničena v tem smislu, da Odbor za peticije ne bo več imel neposrednega dostopa do Parlamenta, razen po nepopisnih zapletih in morebitnih sporih s pristojnim odborom.

Zaradi vsega tega naša skupina meni, da ta reforma ni pripravljena in smo prepričani, da bi bila napaka večine v našem parlamentu, če bi jo sprejeli.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. - Hvala, gospa Frassoni. Gospod Corbett bo seveda imel pravico, da odgovori, vendar si ne morem kaj, da ne bi pripomnil, da je gospa Frassoni uporabila rdeči kartonček, medtem ko je čakala, da bi preizkusila modri kartonček.

 
  
MPphoto
 

  Hanne Dahl, v imenu skupine IND/DEM. (DA) Gospod predsednik, poslovnik tvori osnovo vsega dela v demokratično izvoljenem parlamentu. Jasna pravila zagotavljajo, da bo vsakdo, ki sodeluje v političnem procesu, obravnavan enako. Ne morete spreminjati zahtev zato, da bi preprečili, da bi nekatere skupine, ljudje ali stališča imeli vpliv. Ne morete mešati pravil samo zato, ker vam je všeč, da to počnete.

V preteklem tednu, na primer, je konferenca predsednikov razpravljala o aplikaciji, s katero bi obšla glasovanje o Staesovem poročilu. Na srečo je pravna služba to zavrnila. Rezultati glasovanja morajo veljati. Posledično je tudi moja skupina predložila predloge sprememb, s katerimi bi postalo vse glasovanje elektronsko. To bi nam omogočilo, da bi se izognili napakam in hkrati zagotovilo, da bi bili sklepčni. Pozivam poslance, naj glasujejo za te spremembe.

 
  
MPphoto
 

  Jo Leinen (PSE).(DE) Gospod predsednik, težko je reformirati Evropsko unijo, a reformirati Evropski parlament je še težje, kot smo videli v razpravi o reviziji poslovnika in delu našega kolega poslanca Richarda Corbetta. Rad bi se zahvalil gospodu Corbettu za resnično veliko zavzetost, ki jo je pokazal, da je združil številne različne interese pod eno streho in pripeljal to revizijo našega poslovnika vse do plenuma. Skupina socialdemokratov v Evropskem parlamentu bo podprla to poročilo.

Čakamo na Lizbonsko pogodbo, nato bo imel Parlament več zakonodajnih pooblastil in se moramo pripraviti, da bomo postavili zakonodajo v središče svojega dela. Iniciativna poročila bodo morala zavzeti drugo mesto, zakonodaja bo imela prvo.

Odločnejši moramo biti tudi v svojem delu po svetu. Potovanja parlamentarnih delegacij v različne države, na različne dele sveta, morajo biti povezana s parlamentarnimi tehničnimi odbori. Če se delegacija ukvarja s temo, kot so podnebne spremembe ali družbena zaščita, morajo sodelovati tudi strokovnjaki iz ustreznih tehničnih odborov.

Pozdravljam dejstvo, da postajajo naše razprave privlačnejše, v prihodnje ne bo rdeči kartonček tisti, ki bo vnašal več dinamike, ampak modri. To je čudovito. Sodelovanje med odbori, temi skupnimi odbori, je preskusno delovanje, ker prejšnja praksa ni bila zadovoljiva. Bodimo pošteni, svetovalni odbor ni imel skoraj nobene možnosti. V tem pogledu je poskus s skupnim zasedanjem dveh odborov nov poskus za oblikovanje nečesa boljšega.

Ta reforma je bistvenega pomena. Dobro je tudi, da to počnemo pred volitvami in je ne odlagamo na naslednje zakonodajno obdobje. Rad bi se še enkrat zahvalil gospodu Corbettu in vsem, ki so sodelovali.

 
  
MPphoto
 

  Andrzej Wielowieyski (ALDE).(FR) Gospod predsednik, čeprav je poročilo gospoda Corbetta čudovito, vsebuje resno napako. Naš cilj je zagotoviti visokokakovostne parlamentarne storitve. Zato se moramo izogniti napakam in imeti možnost izboljšati besedila.

Samo predlog spremembe 8, ki se nanaša na člen 45, nam bo s podporo 75 poslancev – ki jih ne bo preprosto dobiti – omogočil predložitev sprememb v parlamentu. Poročevalec in Odbor za ustavne zadeve sta se odločila, da zavrneta ta postopek zaradi strahu, da bi ju zasuli s predlogi sprememb.

Spremembe, ki jih predlagamo v imenu Skupine zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo in skupine Zelenih/Evropske svobodne zveze, skušajo to pravico dodeliti dveh ali trem političnim skupinam. Imamo koordinatorje in poročevalce v senci, ki so pristojni in upoštevajo zakonodajni postopek.

Zavrnitev spremembe, ki jo je predlagal Odbor za ustavne zadeve, pomeni zavrnitev pristojnosti za izboljšanje besedila v okviru normalnega postopka, kar je resna napaka.

 
  
MPphoto
 

  Nils Lundgren (IND/DEM).(SV) Hvala, gospod predsednik. Škodoželjnost je edino pravo veselje, pravi cinik. A celo tisti od nas, ki nismo cinični, seveda priznamo, da je škodoželjnost oblika veselja in to je tista vrsta veselja, ki jo čutim zdajle. Zakaj? No, lansko leto smo mi v Junijski listi in Skupini neodvisnosti/demokracije zahtevali poimensko glasovanje v vseh končnih glasovanjih. Spominjam se, kako nas je predsednik Pöttering grajal, zasmehoval in trdil, da bi nas to stalo celo premoženje. Zdaj odbor predlaga, da bi se vsa končna glasovanja o zakonodajnih predlogih izvajala kot poimenska. In to tudi upravičeno! Če hočejo volilci zahtevati politično odgovornost od svojih poslancev, morajo imeti možnost preveriti, kako so le-ti glasovali. Kako so glasovali gospod Hannan, gospa Wallis ali gospa Svensson, da imenujem samo nekatere od svojih najljubših poslancev? Ta predlog pomeni pomemben korak k demokratičnemu procesu in krepi nadzor volilcev nad kimavci v tem parlamentu. Rad bi se zahvalil za to gospodu Corbettu in se zahvaljujem predsedniku, da mi je dovolil govoriti.

 
  
MPphoto
 

  Bruno Gollnisch (NI).(FR) Gospod predsednik, predstavljajmo si, kaj bi se v resnici zgodilo, če bi bilo treba v naših razpravah upoštevati sklepčnost. Danes nas je samo 10, ki sodelujemo v razpravah o izjemno pomembnih vprašanjih, ki se nanašajo na naslednji parlament. Zato mislim, da je načelo samo, na katerem temeljijo te spremembe, izredno vprašljivo.

Kar je še bolj vprašljivo (ne glede na delo, ki ga je opravil gospod Corbett), je predlog spremembe, ki ga je zavrnil Odbor za ustavne zadeve in sta nam ga vrnili dve glavni skupini v tem parlamentu, da bi spremenili (v okoliščinah, ko zelo dobro vemo, da se to nanaša na določenega posameznika) tradicionalno določbo, ki je skupna vsem parlamentom na svetu, po kateri uvodnemu zasedanju predseduje najstarejši član.

Ta določba je povsem veljavna in želja, da bi jo spremenili preprosto zato, ker naslednji najstarejši član morda ni všeč večini skupin, je očitno posebno zahrbten ukrep. Glede na to je to problem Parlamenta. Kmalu bom že 20 let poslanec. Opazil sem, da se poslovnik spreminja vsakič, ko pravico uveljavlja manjšina. Bolje bi bilo razveljaviti poslovnik in potem zgolj sprejeti voljo večine skupin.

 
  
MPphoto
 

  Richard Corbett, poročevalec. Gospod predsednik, dovolite, da se najprej zahvalim svojim poročevalcem v senci, ki so se spopadli s podrobno obdelavo tega vprašanja: gospodu Szájerju, gospodu Duffu, gospe Frassoni in gospe Dahl. Brez njihove pomoči in dela tega ne bi bili sposobni izpeljati.

Dovolite, da še drugič potrdim, kar je bilo že omenjeno. To poročilo je bilo dejansko razdeljeno na dve poročili. Obstaja še eno, ki ga še nismo predložili na plenarnem zasedanju (in ga bomo morali ponovno načeti v naslednjem parlamentu) o tem, kako bomo svoje postopke prilagodili Lizbonski pogodbi, če bo začela veljati. Seveda smo na to gledali kot na pripravo brez poseganja v ratifikacijo, ki bo, upajmo, potekala jutri v češkem senatu in proti koncu leta na Irskem, vendar se bomo vrnili k temu z opravljenimi predpripravami, če bo pogodba ratificirana.

Drugič, res bi rad potrdil, da so tu členi, ki ponovno načenjajo, kot je poudaril gospod Szájer, nedavne reforme, ki so potekale od prvega poročila reformne delovne skupine Dagmarja Rotha-Behrendta. Gre za vprašanje iniciativnih poročil, kajti sedanji postopek se zdi mnogim poslancem malce preveč tog. Zdaj je nekoliko prožnejši. Za začetek, razprava ne bo zgolj kratka predstavitev poročevalca, odziv Komisije in konec. Za take priložnosti bo na voljo do 10 minut za prosto prijavo k besedi.

Drugič, predlogi sprememb za samoiniciativna poročila so zdaj prepovedani. Namesto tega lahko skupine predložijo alternativno pobudo za resolucijo. Ta pravica se bo nadaljevala, vendar bi radi poleg tega dovolili še predloge sprememb, če bi jih vložila desetina poslancev parlamenta. Gospod Wielowieyski, ki nas je pravkar zapustil, je kritiziral to točko, a trenutno sploh ni nobene pravice za kakršne koli predloge sprememb iniciativnih poročil. To daje omejeno pravico.

Ne želimo odpravljati omejitev in imeti na stotine predlogov sprememb in ponovnega pisanja dolgih resolucij v odboru, ki bi ga sestavljalo 700 in nekaj poslancev, a po drugi strani se nam je zdela omejena pravica za predlog spremembe, kadar je za to obstajala močna želja, razumen kompromis in pravo ravnotežje.

Drug način, v katerem je ponovno revidirana prejšnja reforma izpred mnogih let, je predlog spremembe s strani skupine ALDE o prenovitvi. Mislim, da je tudi to dobrodošla sprememba trenutnih postopkov.

Dovolite, da potrdim, da je veliko novih zamisli prišlo tudi s strani drugih poslancev. Nekatere sem omenil že prej. Pozabil sem omeniti člen agora, avtorstvo katerega si lahko lastita gospod Botopoulos in gospod Onesta. Obstajajo druge zamisli o poimenskem glasovanju o zakonodajnih poročilih – ne o vseh končnih glasovanjih, ampak o končnih glasovanjih o zakonodajnih poročilih, ki sem jih, mislim, že prej omenil.

Nazadnje, točke, glede katerih se ne strinjam z nekaterimi člani. Gospod Duff, člen o tem, da lahko predsednik prosi odbor, da ponovno pogleda poročilo, kadar je na plenarnem zasedanju veliko predlogov sprememb, ne pomeni, da je poročilo vrnjeno odboru. Odbor preprosto deluje kot filter za spremembe na plenarnem zasedanju, tako da nam ni treba posvetiti več ur za glasovanje, temveč le za tiste predloge sprememb, ki imajo določeno stopnjo podpore. Ne gre za vračilo.

Drugič, vprašanje, ki ga je sprožila gospa Frassoni o tem, da bi imeli odbori, ki dajejo mnenje, pravico vložiti predloge sprememb na plenarnem zasedanju. Sam imam velike dvome o tem, ali je to dobra zamisel ali ne, vendar je prišla iz reformne delovne skupine, v kateri ste članica. Podprla jo je konferenca predsednikov. To je bilo nekaj, kar je imelo za seboj stopnjo soglasja in zato smo to predložili parlamentu v odobritev ali pa tudi zavrnitev. Bomo videli, kako bo parlament jutri glasoval.

Nazadnje, ne bom se obračal na vprašanja v zvezi z Odborom za peticije, ker bomo imeli o tem posebno razpravo in se bom takrat vrnil na to točko. Za konec bom rekel v odgovor gospodu Gollnischu samo, da se moti o dveh stvareh. To ni isti predlog spremembe, kot ga je zavrnil odbor. Gre za drugo spremembo, za drugačen pristop k zadevi. Imel sem resne pridržke o predlogu spremembe, ki je bila predložena odboru. Z veseljem podpiram tisto, ki je predložena plenarnemu zasedanju.

Drugič, najstarejši član ni v navadi v vseh parlamentih na svetu, ko je on prikazoval. Je v mnogih, vendar še zdaleč ni edini sistem, ki obstaja, in povsem legitimno je, da mi, kot Evropski parlament, pogledamo različne sisteme, ki obstajajo, in izberemo tistega, ki je primeren za naše razmere. Parlament pa je tisti, ki bo odločil.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo v sredo, 6. maja 2009.

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov