Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2009/0011(CNS)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

A6-0259/2009

Razprave :

PV 06/05/2009 - 2
CRE 06/05/2009 - 2

Glasovanja :

PV 06/05/2009 - 4.5
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2009)0352

Dobesedni zapisi razprav
Sreda, 6. maj 2009 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

2. Podpora za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) - Program za podporo oživitvi gospodarstva z dodelitvijo finančne pomoči Skupnosti energetskim projektom - Sprememba Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 (razprava)
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Naslednja točka je skupna razprava o:

– poročilu (A6-0259/2009) gospe Petje Stavreve v imenu Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja o predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) [KOM(2009)0038 – C6-0051/2009 – 2009/0011(CNS)],

– poročilu (A6-0218/2009) gospoda Eugenijusa Maldeikisa v imenu Odbora za industrijo, raziskave in energijo o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za podporo oživitvi gospodarstva z dodelitvijo finančne pomoči Skupnosti energetskim projektom [KOM(2009)0035 – C6-0049/2009 – 2009/0010(COD)] in

– poročilu (A6-0278/2009) gospoda Reimerja Bögeja v imenu Odbora za proračun o spremembi Predloga Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju glede večletnega finančnega okvira [KOM(2009)0171 – C6-0508/2008 – 2008/2332(ACI)].

 
  
MPphoto
 

  Petja Stavreva, poročevalka. – (BG) Danes v Evropskem parlamentu pričenjamo pomembno razpravo o zagotavljanju dodatnih sredstev iz evropskega proračuna podeželskim območjem v Skupnosti kot pomoč pri spopadanju s posledicami gospodarske krize. Omeniti je treba, da bomo z 1,02 milijarde EUR podprli kmetijski sektor Evropske unije v teh težkih časih. Verjamem, da bodo kmetje in prebivalci podeželja to pomembno sporočilo razumeli kot dodatno podporo z zagotavljanjem finančnih sredstev.

Znesek, ki ga bo prejela vsaka država, je namenjen razvijanju širokopasovnega interneta in soočanju z novimi izzivi, opredeljenimi v rednem pregledu skupne kmetijske politike za leto 2008. Menim, da so naložbe v internetno infrastrukturo, prestrukturiranje sektorja mleka, obnovljive vire energije ter zaščito biotske raznovrstnosti in vodnih virov ključne pri reševanju številnih problemov v teh regijah in da bodo tam živečim ljudem ponudile druge možnosti.

V svojem poročilu predlagam, da bi bilo potrebno v zvezi s proračunskimi sredstvi za leto 2009 dodati še 250 milijonov EUR k proračunski postavki za razvoj podeželja. Zaradi te spremembe bi skupna sredstva za leto 2009 znašala skoraj 850 milijonov EUR. Ker se moramo hitro odzvati na sedanjo gospodarsko krizo, bi bila za začetek dobra zamisel, če bi sredstva, predvidena za leti 2010 in 2011, izplačali že v letu 2009.

Naj izpostavim možnost razdelitve sredstev med države članice glede na njihove specifične zahteve. S prožnim pristopom bomo posameznim državam omogočili, da finančna sredstva porabijo v skladu s potrebami njihovih kmetov in podeželskega prebivalstva.

Glede na to, da so med finančno krizo možnosti najetja kredita omejene in da nekatere ovire preprečujejo uporabo sredstev iz programov za podeželje, menim, da je sedaj primeren čas, da nekaj teh sredstev namenimo za posojila in kreditne garancije. Na ta način bomo lahko resnično pomagali ljudem, ki želijo izpeljati projekte, a nimajo potrebnih zagonskih sredstev.

Pomembno je, da države članice upoštevajo predvidene časovne okvire in v svoje programe za razvoj podeželja vključijo dodatne dejavnosti ter tako omogočijo uporabo teh sredstev. Hitreje, kot denar prispe do kmetov in podeželskih območij, večje koristi bodo imeli od finančne pomoči. Drugi pomemben pogoj za učinkovito uporabo sredstev je ta, da mora vsaka država vsem regionalnim in lokalnim organom ter potencialnim upravičencem hitro posredovati pomembne in dostopne informacije o novih priložnostih za projekte v okviru revidiranih programov za razvoj podeželja.

Naj poudarim, da mi je bilo v veliko veselje delati na poročilu, ki v ospredje postavlja dejaven pristop in podporo evropskih institucij za prihodnost kmetijskega sektorja in podeželskih območij Skupnosti. Vedno sem bila mnenja, da je pomoč najdragocenejša takrat, ko jo ljudje najbolj potrebujejo, in v tem trenutku podeželska območja potrebujejo več sredstev za razvoj in posodobitev. Samo na ta način lahko ustavimo preseljevanje, zaščitimo naravo ter zagotovimo zaposlovanje in nova delovna mesta.

Naj se za konec zahvalim svojim kolegom iz Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, ki so sodelovali pri pripravi poročila, kot tudi predstavnikom Evropske komisije in Sveta za njihovo pomoč in sodelovanje. Zahvaliti se želim tudi sektorskim organizacijam za njihove predloge. Pozivam vas, da podprete to poročilo, da lahko razvoju podeželskih območij v Evropski uniji damo nov zagon.

 
  
MPphoto
 

  Eugenijus Maldeikis, poročevalec.(LT) Komisija je predstavila izjemno pomemben dodatni sveženj načrtov za oživitev gospodarstva na področju energetskih projektov, kar je izrednega pomena, saj je gospodarska kriza za evropsko energetiko velik izziv.

Sveženj je sestavljen iz treh delov. Prvi zadeva infrastrukturo za plin in električno energijo ter projekte, ki vključujejo posebej pomembna povezovanja na področju plina in električne energije. Vemo, da je to star problem in da je zelo občutljiv. V sedanji krizi bi financiranje projektov medsebojnega povezovanja močno spodbudilo regionalni razvoj energetike in medregionalno sodelovanje ter pripomoglo k vzpostavitvi skupnega evropskega energetskega trga.

Drugi del svežnja zadeva projekte vetrnih elektrarn na morju, tretji del pa projekte zajemanja in shranjevanja ogljika, ki upoštevajo dejavnike podnebnih sprememb in obnovljivih virov energije, kajti verjamem, da mora v tej gospodarski krizi evropski energetski sektor korenito spremeniti svojo strukturo in sisteme. To bi bil resnično zelo prikladen trenutek za oceno trenutne situacije in ponovno preučitev številnih energetskih problemov.

Menim, da bo sveženj oziroma trije programi znatno okrepil evropski energetski sektor, da bodo vplival na druge sektorje in v veliki meri pripomogel k oživitvi gospodarstva v Evropi.

Po mojem mnenju je 3,9 milijarde EUR, kolikor je vreden ta sveženj, zelo velik znesek, ki bo pomagal rešiti izjemno pereč problem evropske energetske varnosti. Poleg posledic energetske krize in socialnoekonomskih posledic obstaja še veliko politično tveganje, da bodo imele nekatere evropske države težave z dobavo plina. To tveganje je še vedno zelo visoko.

Financiranje projektov medsebojnega povezovanja bi močno okrepilo položaj Evrope in zagotovilo dodatna jamstva dobave. Naj dodam, da je med razpravo o tem dokumentu Evropski parlament predlagal, da sveženj vključuje tudi naslednje.

Prvič, Parlament se je osredotočil na možnost prerazporeditve tistih finančnih sredstev, ki se ne bodo uporabila za projekte. Ker predlagamo, da se postavijo zelo strogi roki za pripravo in razvoj projektov, menimo, da bi morali v primeru, ko nekaj denarja ostane neporabljenega, le-tega prerazporediti v projekte, povezane z energetsko učinkovitostjo in obnovljivimi viri energije.

V zelo kratkem času smo izvedli trialog in smo s Svetom uspeli doseči sporazum. Svet je preučil predloge Parlamenta in jih vključil v ta sveženj. To me zelo veseli in se želim zato zahvaliti predstavnikom Sveta, češkemu predsedstvu in komisarju Piebalgsu za tesno in plodno sodelovanje. Resnično smo uspeli doseči dober izid v zelo kratkem času.

 
  
MPphoto
 

  Reimer Böge, poročevalec. (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, takoj ko smo dosegli sporazum o proračunu za 2009, je Komisija predstavila predlog za pregled večletnega finančnega okvira (VFO) z namenom financiranja projektov vseevropskih energetskih omrežij in širokopasovne infrastrukture v okviru Evropskega načrta za oživitev gospodarstva.

Če pogledamo nazaj, moramo najprej priznati, da so to zapleteni postopki, saj se nam ne zdi prav in ustrezno, da se novi predlogi predstavljajo le nekaj dni za tem, ko se doseže sporazum o proračunu, in, drugič, bilo bi dobesedno nemogoče, da bi s Svetom dosegli sporazum tako o instrumentu za pomoč v hrani kot o teh elementih svežnja gospodarskih spodbud ob zaključku priprave proračuna za 2009. V prvotnem predlogu, ki je predvideval pet milijard evrov prek revidirane finančne perspektive, razdeljene na dve tranši – 3,5 milijarde EUR v letu 2009 in 2,5 milijarde EUR v letu 2010 – se je Komisija lahko nekaj naučila iz proračunske katastrofe v zvezi s predlaganim instrumentom za pomoč v hrani. Kar je takrat komisija predstavila, ni ustrezalo tistemu, kar je bilo dogovorjeno v proračunu. Tu gre očitno za enak primer.

Pozdravljam dejstvo, da je Komisija povzela predlog Odbora za proračun, ki smo ga pripravili na prvi razpravi, da se pregled omeji in da se zadeve v zvezi s podeželjem in širokopasovno infrastrukturo ter njeno posodobitvijo ohranijo v razdelku 2 v proračunu za kmetijstvo in se ne prenesejo pod odstavek 1a. To je bil pravi predlog, ki je prišel iz Parlamenta in je bil upoštevan.

V drugem krogu smo izvedeli, da je Svet sprva izjavil, da Komisija ni mogla predstaviti tega predloga za instrument za pomoč v hrani in da je šlo načeloma za pregled. Svet se je preprosto želel izmuzniti mimo proračunskih pogojev in dogovorov. To smo popravili na pogajanjih in med trialogom 2. aprila. Menim, da smo prvo pravilno potezo pri našem predlogu naredili takrat, ko smo se odločili, da v prvi fazi namenimo 2,6 milijarde EUR in da zgornjo mejo pri odobrenih pravicah za prevzem obveznosti iz odstavka 1a za leto 2009 dvignemo za 2 milijardi EUR, pri tem pa znižamo zgornjo mejo za razdelek 2 za enak znesek in 600 milijonov EUR namenimo razvoju podeželja. Prizadevali si bomo zagotoviti preostalih 2,4 milijarde EUR s kompenzacijo na postopkih usklajevanja proračuna za leti 2010 in 2011, tako da bomo – in tu navajam dobesedno, ker je pomembno – „uporabili vsa sredstva, predvidena s pravnim sistemom, brez poseganja v finančne okvire programov iz postopkov soodločanja ter letne proračunske postopke“.

Pomembno nam je bilo tudi to, da se prevzete obveznosti ne spreminjajo in zmanjšujejo po razdelkih. Zato smo se o razčlenitvi, za katero smo se odločili, lahko pogajali v tem časovnem okviru, saj smo se vsi zavedali, da moramo še v tem parlamentarnem mandatu potisniti naprej vprašanje energetske solidarnosti in posodobitve infrastrukture, vključno z ukrepi iz pregleda politike.

Jasno pa je tudi, da se mora tisto, kar smo dejali na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta 25. marca glede pregleda večletnega finančnega okvira, nujno vključiti na dnevni red. Pozivamo Komisijo, da upošteva vse te preudarke o prožnosti in izboljšanem pogajanju v okviru proračunske politike, tako na letni kot večletni ravni, med svojo preučitvijo pregleda večletnega finančnega okvira jeseni. Ta vsakoletna pogajanja s Svetom o vedno istih vprašanjih, ki nas le ovirajo, saj se ena stran ne želi premakniti naprej, so postala prava norišnica in se morajo prenehati, saj zunaj nihče več ne razume, kaj se sploh tu dogaja. Potrebujemo več prožnosti in več manevrskega prostora v večletnem proračunskem postopku. Komisijo pozivamo, da se uči iz izkušenj iz zadnjih dveh, treh let in nam jeseni predstavi ustrezne predloge. Pričakujemo to in nič manj!

 
  
MPphoto
 

  Andris Piebalgs, član Komisije. − Gospod predsednik, trenutni upad gospodarstva zahteva spodbudo tudi na ravni EU. V tem smo si edini, odkar se je lani začela kriza.

Novembra 2008 je Evropska komisija predlagala izčrpen Evropski načrt za oživitev gospodarstva, ki so ga voditelji držav in vlad potrdili v decembru. Na tej osnovi je bil januarja predlagan „petmilijardni sveženj“, ki naj bi neposredno spodbudil gospodarstvo EU. Sveženj spodbude usmerja h ključnim ciljem, kot so razvoj širokopasovnega interneta, energetska varnost in nizkoogljične tehnologije.

Komisija navdušeno pozdravlja dogovor glede svežnja, ki je bil sklenjen po težkih, a konstruktivnih razpravah in v zelo ozkem časovnem okviru.

Parlamentu se želim zahvaliti za podporo našemu predlogu ter za njegovo prožnost in občutek za kompromis, ki ga je pokazal med medinstitucionalnimi razpravami. Ta primer nam kaže, da se lahko EU odzove hitro, če kriza zahteva takojšen odgovor.

Glede proračuna pa naj – tokrat v imenu podpredsednika Kallasa – povem, da Komisija lahko sprejme rešitev, o kateri so se sedaj dogovorile tri institucije, čeprav se njen pristop razlikuje od našega prvotnega predloga iz decembra 2008. Prepričani smo, da se bodo projekti izvajali v skladu z načrti.

Prav tako lahko potrdim, da je Komisija upoštevala pričakovanja Parlamenta glede revizije proračuna in ocene delovanja Medinstitucionalnega sporazuma. Kot vam je znano, se ukvarjamo s temi vprašanji in bomo svoje zaključke predstavili jeseni ali najpozneje do konca letošnjega leta.

Sedaj pa se bom posvetil svojemu področju: energetiki. Uredba o energetskih projektih je pomemben instrument za dosego dveh ciljev: odgovoriti na ključna varnostna vprašanja in okoljske izzive v energetskem sektorju, obenem pa pripomoči k oživitvi našega gospodarstva. Sveženj služi tudi kot primer solidarnosti v Evropski uniji. Plinska kriza pa je še prav posebej zahtevala hiter odziv.

Evropska unija se še nikoli doslej ni dogovorila, da tako velik znesek nameni ključnim energetskim projektom.

Vem, da si nekateri med vami želite, da bi bilo v svežnju več ukrepov v zvezi s projekti obnovljivih energetskih virov in energetske učinkovitosti, vendar pa menim, da je kompromis, ki smo ga končno dosegli o tej zadevi, dober. Komisija v obširni deklaraciji daje svoje zagotovilo, da bo leta 2010 preučila situacijo, in izrecno navaja možnost uporabe nerezerviranih sredstev za ukrepe na področju energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije. Deklaracijo smo poslali Parlamentu in bo objavljena tudi v Uradnem listu, skupaj z uredbo, zato je sedaj ne bom prebral.

Pozdravljam dejstvo, da se tudi v uvodni izjavi in v členu uredbe sklicujemo na načelo predlaganja novih projektov, kadar se pri izvajanju trenutnih projektov odkrijejo resna tveganja.

Poleg tega vam zagotavljam, da bomo nemudoma nadaljevali s številnimi drugimi pobudami v zvezi z obnovljivimi viri energije in energetsko učinkovitostjo, ker jih omenjamo tudi v naši deklaraciji.

Po uspešnem in hitrem zaključku zakonodajnega postopka se bo Komisija osredotočila na izvajanje svežnja. Lahko vam povem, da nameravamo v zvezi z energetskimi projekti do konca meseca maja objaviti razpis za zbiranje predlogov, prve odločitve o podpori pa pričakujemo do konca tega leta.

Rad bi se zahvalil zlasti poročevalcem, gospe Stavrevi in gospodoma Maldeikisu in Bögeju, za njihova prizadevanja, da se za tako pomemben predlog hitro poišče rešitev.

 
  
MPphoto
 

  Mariann Fischer Boel, članica Komisije. − Gospod predsednik, dotaknila se bom samo tistega dela svežnja, ki zadeva razvoj podeželja. Sprva naj se tako kot gospod Piebalgs zahvalim Parlamentu za sodelovanje, zlasti pa Odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja. V preteklih mesecih smo imeli zelo dober in konstruktiven dialog in jasno je, da je vaša podpora temu vprašanju ključna za uspešen izid.

Zakonodajo je treba čim prej sprejeti, da lahko sredstva vložimo v razvoj podeželja že v letu 2009 in da se denar tudi resnično porabi, tako za pripravo programov kot za dejansko porabo.

Po zadnjem kompromisu nam je ostalo na voljo manj denarja za razvoj podeželja, kot smo si želeli. Sprva smo zahtevali 1,5 milijarde EUR, pristali pa smo na 1,02 milijarde EUR. Obseg vlaganj v širokopasovno infrastrukturo na podeželju se je povečal, države članice pa bodo sedaj lahko popolnoma prosto izbirale med širokopasovnim internetom in novimi izzivi. Menim, da je to dobra zamisel, da ne omejujemo ljudi v nekaterih delih Evropske unije, ki v novih izzivih vidijo težave.

Komisija je tudi upoštevala dane spremembe. Zahtevate, da se obseg upravičenih širokopasovnih operacij razširi še na mehke ukrepe, kot so usposabljanje na področju informacijske in komunikacijske tehnologije ter s tem povezane storitve in infrastruktura. Naj poudarim, da so ta vlaganja in dejavnosti že dodobra podprte tako s strukturnimi skladi kot s financiranjem razvoja podeželja. Osredotočili smo se na širokopasovno infrastrukturo, ker zanjo resnično velja, da na najboljši možen način spodbuja tehnološki napredek in rast.

Kar zadeva spodbujanje svežnja za oživitev gospodarstva, pa se Komisija strinja, da ga potrebujemo, vendar ga lahko izvedemo v okviru obstoječih instrumentov, ki jih imamo na voljo za razvoj podeželja. Sedanji okvir politike dovoljuje porabo denarja za projekte že v letu 2009.

Preučili smo tudi predlog, da v financiranje že zdaj vključimo 250 milijonov EUR, ki jih je Parlament v končnem glasovanju o proračunu lani dodal k proračunu za leto 2009 za razvoj podeželja. Ne glede na to pa ta predlog ni bil del sporazuma o financiranju svežnja za oživitev gospodarstva, ki smo ga dosegli s trialogom. Da bi se izognili zamudi pri dokončnem sprejetju tega svežnja, menim, da bi morali izkoristiti priložnost in se k tej temi ponovno vrniti pozneje v letošnjem letu, ko se bomo dogovarjali o preostalem financiranju svežnja za oživitev gospodarstva.

Ker je to naše zadnje plenarno zasedanje pred volitvami v Evropski parlament, se vam želim iskreno zahvaliti za zelo dobro sodelovanje in izmenjavo pogledov – včasih z veliko domoljubja in veliko dinamizma, ampak vedno mi je bilo v veliko zadovoljstvo. Vsem tistim, ki na volitvah ne kandidirate več, pa naj povem, da mi je bilo v veselje delati z vami.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. − Najlepša hvala, komisarka Fischer Boel. Zelo prijazno od vas, da ste to omenili. Z vami in vašimi kolegi v Komisiji je bilo vedno lepo delati in še vedno je tako. Seveda se naša mnenja kdaj tudi krešejo, ampak z vami in s komisarjem Piebalgsom nam je bilo vedno užitek sodelovati, zato se vam želim zahvaliti tako v imenu Parlamenta kot tudi v svojem imenu.

 
  
MPphoto
 

  Mario Mauro, pripravljavec mnenja Odbora za proračun. − (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, s trialogom 2. aprila sta Parlament in češko predsedstvo končno dosegla dogovor. Kot pripravljavec mnenja Odbora za proračun sem s tem dogovorom zelo zadovoljen, saj nam omogoča nadaljevanje zakonodajnega postopka za načrt oživitve v predvidenem časovnem okviru.

Načini financiranja za leto 2009 so zelo jasni: od vsote 3,98 milijarde EUR bomo 2 milijardi EUR namenili energetiki, in sicer s kompenzacijo pod razdelkom 2 „Ohranjanje in upravljanje naravnih virov“. O preostalem znesku 1,98 milijarde EUR, ki je namenjen energiji, bomo odločali v proračunskem postopku za leto 2010 in, če bo potrebno, bo zaključek pripravljen v proračunskem postopku za leto 2011.

Menim pa, da je pomembno, da kompenzacijski mehanizem, ki se uporablja za različne razdelke, ne ogrozi finančnega svežnja za programe iz postopkov soodločanja ali letnega proračunskega postopka. Prav tako menim, da moramo glede na deficit, ki ga je izpostavil sedanji Medinstitucionalni sporazum, bolje preučiti to vprašanje, da bi sporazum postal prožnejši in bi se bolje odzval na prihodnje finančne potrebe.

 
  
MPphoto
 

  Vicente Miguel Garcés Ramón, pripravljavec mnenja Odbora za proračun. (ES) Gospod predsednik, prenašam mnenje Odbora za proračun, ki sem ga pripravil, in sicer o predlogu za spremembo uredbe o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Predlog je del Evropskega načrta za oživitev gospodarstva.

Evropski svet, ki se je sestal konec marca 2009, je predlagal dodelitev 3,98 milijarde EUR energetskemu sektorju in 1,02 milijarde EUR Skladu za razvoj podeželja, da bi na podeželju zgradili novo širokopasovno infrastrukturo, izboljšali obstoječo in se spopadli z novimi izzivi: podnebne spremembe, obnovljivi viri energije, biotska raznovrstnost in prestrukturiranje sektorja mleka.

Odbor za proračun se je soglasno odločil, da je referenčni znesek iz zakonodajnega predloga skladen z zgornjo mejo razdelka 2 veljavnega večletnega finančnega okvira za obdobje 2007–2013.

 
  
  

PREDSEDSTVO: GOSPA ROURE
podpredsednica

 
  
MPphoto
 

  Rumjana Želeva, pripravljavka mnenja Odbora za regionalni razvoj.(BG) Kot pripravljavka mnenja Odbora za regionalni razvoj naj povem, da sem zadovoljna s končno različico Evropskega energetskega programa za oživitev. Parlament je med pogajanji s Svetom zagovarjal svoje trdno stališče in dosegel najboljši možni izid za državljane Evrope.

Energetski program za oživitev je izjemno pomemben za prihodnost naših evropskih gospodarstev. Sedanja gospodarska in finančna kriza ogroža različne programe na področju energetske varnosti, kar pa škoduje naši prihodnji gospodarski rasti in uspehu.

Zaradi tega je pravilno, da dodelimo dodatne finančne spodbude projektom v energetskem sektorju, ki bodo pomagali obnoviti naše gospodarstvo in pripomogli k večji varnosti dobav energije, poleg tega pa so usmerjeni tudi k znižanju emisij toplogrednih plinov.

Novi program bo učinkovito okrepil energetsko varnost tudi v moji domovini Bolgariji, in sicer s pomočjo financiranja plinovoda Nabucco in povezovanja z infrastrukturnimi omrežji v Grčiji in Romuniji. Zaradi tega bomo manj ranljivi, če se ponovno pojavi kriza, v kateri smo se znašli prejšnjo zimo.

Kolegi in kolegice, naša evropska gospodarstva in infrastruktura so odvisni od zanesljivega dostopa do energije. V tem pogledu Evropski energetski program za oživitev tlakuje pot do uspešnejše in učinkovitejše energetske infrastrukture v Evropi. Zato želim ponovno poudariti potrebo po skupni energetski politiki Evropske unije. Samo vsi skupaj bomo lahko uspešnejši in bomo svojim državljanom zagotovili energetsko varnost, ki si jo zaslužijo. Za zaključek se želim zahvaliti poročevalki za odlično opravljeno delo.

 
  
MPphoto
 

  Domenico Antonio Basile, pripravljavec mnenja Odbora za regionalni razvoj.(IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja je Odbor za regionalni razvoj pozval, naj poda mnenje o predlogu za uredbo Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), o katerem sedaj v tej dvorani razpravljamo v okviru splošnejšega „petmilijardnega svežnja“.

Obravnavani ukrep je pravočasen odgovor Komisije na potrebe, na katerih temelji sklep Sveta z dne 11. in 12. decembra 2008 o odobritvi Evropskega načrta za oživitev gospodarstva, ki vsebuje posebne ukrepe za številne sektorje Skupnosti ter nacionalne pristojnosti za reševanje gospodarske in finančne krize, ki se je na evropskih trgih pojavila v letu 2007.

Na področju razvoja podeželja ukrep Komisije predlaga uvedbo ustreznih posodobitev Uredbe Sveta št. 1698/2005, s katerimi želi izvajati smernice iz omenjenega evropskega načrta.

Gledano v celoti ima predlog Komisije – ki prek Evropskega sklada za razvoj podeželja vsem državam članicam namenja skupaj 1,5 milijarde EUR za razvijanje širokopasovnega interneta na podeželskih območjih in soočanje z novimi izzivi, opredeljenimi v okviru pregleda srednjeročne prenove skupne kmetijske politike iz novembra 2008 – soglasno podporo Odbora za regionalni razvoj, ki meni, da bodo predlagani ukrepi, če bodo izvedeni hitro in v celoti, prav gotovo pripomogli k oživitvi nacionalnih gospodarstev ter povrnitvi zaupanja potrošnikov v sistem, pri tem pa bodo tudi sledili ciljem ozemeljske in socialne konvergence v regijah Unije. To še zlasti drži, če se ukrepi povezujejo s potrebo, ki jo je izrazil Svet, po čim večjem izkoristku finančnih sredstev v prvih letih.

Pri oblikovanju mnenja se odbor ni omejil na preprosto oceno ukrepov, ki jih je predlagala Evropska komisija, ampak je pripravil svoj lasten predlog, ki mu je priložil besedilo s spremembami. Glavni vidik, ki ga je Odbor za razvoj podeželja želel poudariti, je potreba po večji preglednosti in obveščanju o rezultatih med leti 2009 in 2011 ter po pripravi ustreznih instrumentov za usklajevanje ukrepov v zvezi s širokopasovno infrastrukturo, ki jih financirajo EKSRP in strukturni skladi.

To sem storil tako, da sem od Komisije zahteval, da vključi posebno poglavje o preverjanju rezultatov v zvezi s to dejavnostjo v okviru letnega poročila spremljanja, ki ga zahteva Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, in sicer v obliki posebne spremembe, vključene v besedilo o predlaganem ukrepu.

 
  
MPphoto
 

  Romana Jordan Cizelj, v imenu skupine PPE-DE.(SL) Ukrepanje ob finančno-gospodarski krizi je za Evropo pomemben preizkusni kamen naše enotnosti in solidarnosti. Dokazati moramo namreč dvoje: prvič, da bomo delovali skupaj in bomo zato uspešnejši, ter drugič, ali smo sposobni obdržati strateške prioritete, zastavljene v zadnjih nekaj letih, o razvoju v na znanju temelječo družbo, inovativno družbo z nizkimi izpusti toplogrednih plinov.

Veseli me, da se je Evropa odzvala hitro in enotno. Izrekli smo se proti protekcionizmu in postavili notranji trg kot pomembno pridobitev Evrope, ki jo je treba ohraniti tudi v času te krize. Ob tem pa smo uspeli ohraniti tudi vizijo in ukrepati v luči dolgoročnih izzivov, kamor gotovo sodijo tudi podnebne spremembe.

In naj omenim le projekte s področja energetike. Moja ocena je, da smo relativno hitro našli dodatna finančna sredstva, ki jih v prihodnje namenjamo za razvoj novih čistejših tehnologij in za povečanje zanesljive dobave energije. Pri tem je pomembno, da imamo v tem paketu vključene tehnologije, ki govorijo o zajemanju in shranjevanju ogljika, o spodbujanju vetrne energije, to je energija iz vetrnih elektrarn na morju, in povezanost plinskih in električnih omrežij.

Želela pa bi vendarle opozoriti, da kljub številnim dobrim projektom, ki jim bo dodeljena dodatna pomoč, nekatere pomembne projekte v tem svežnju pogrešam in zaradi tega si želim, da bi bili ti projekti res skrbno spremljani, da bi bilo njihovo izvajanje nadzorovano in da bi čim prej našli tudi dodaten denar, s katerim bi financirali projekte za izboljšanje učinkovite rabe energije in ostalih obnovljivih virov energije.

Pri tem je zagotovo še velik, velik potencial na področju uporabe geotermalne energije. In to vidim, da je tudi ena izmed pomembnih nalog kar v začetku naslednjega mandata.

 
  
MPphoto
 

  Hannes Swoboda, v imenu skupine PSE.(DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, videti je, kot bi se božični mir naselil med nas – vse se odvija tako spokojno. Žal pa moram dodati nekaj grenkega pelina.

Svet, ki danes ni prisoten, je potreboval več mesecev za pregled in ponovno preučitev predlogov Komisije in za pripravo rešitve v razmerah, ki jih označuje visoka, naraščajoča brezposelnost. Zato Parlament ne nosi krivde. V tem primeru so bili tisti, ki so odgovorni za proračun, še korak pred nami na področju energetike. To gotovo ni poenostavilo našega življenja. Kot običajno, so ponovno v vlogi zaviralcev. Potem smo poskušali poiskati rešitev in komisar nam je bil v veliko pomoč, ampak Svet je bil neomajen.

Naša skrb – in to bi resnično moralo biti samo po sebi umevno – je ta, da se vsa dodeljena proračunska sredstva, ki jih ni mogoče črpati, namenijo projektom za nova delovna mesta, zlasti tistim, ki so usmerjeni k energetski varnosti, energetski učinkovitosti in varčevanju z energijo. To bi res moralo biti samo po sebi umevno. Če bi državljane Evrope vprašali, ali bi soglašali z dodelitvijo neporabljenega denarja temu posebnemu področju, bi jih velika večina pritrdila. Samo Svet še ni spoznal, da dejansko potrebujemo prav to. V tem kontekstu bi morali vsi mi – vključno s poslanci novega Parlamenta – vztrajati, da se prav to izvede.

Ne vem, ali bo gospod Piebalgs še naprej komisar in ali bo še vedno odgovoren za to področje, vendar pa upam, da tudi Komisija soglaša, da zagotovimo, da se vsa dodeljena proračunska sredstva, ki jih ni mogoče črpati, prenesejo na druga področja, in sicer na projekte zaposlovanja, ki so povezani z energetsko učinkovitostjo in energetsko varnostjo.

Na koncu bi se osebno in tudi v imenu svoje skupine zahvalil obema komisarjema za njuno sodelovanje. Ali nam je bilo to vedno v zadovoljstvo, je sedaj drugo vprašanje, vseeno pa ste bili vedno pripravljeni začeti dialog in upam, da lahko enako rečete tudi vi za nas. Čeprav smo sredi volilne kampanje, so se stvari za vas nekoliko umirile. Vseeno pa mislim, da lahko živite brez nas, parlamentarcev.

 
  
MPphoto
 

  Donato Tommaso Veraldi, v imenu skupine ALDE.(IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, predlog, o katerem razpravljamo, je del svežnja 5 milijard EUR, dodeljenega Evropskemu načrtu za oživitev gospodarstva, od tega pa je 1 040 namenjenih izgradnji in dokončanju infrastruktur za širokopasovni internet na podeželskih območjih in za razvoj v zvezi z novimi izzivi, opredeljenimi med pregledom srednjeročne prenove skupne kmetijske politike.

Da bi odgovorili na trenutno finančno krizo, moramo ukrepati predvsem na podeželskih območjih in uporabiti instrumente, ki tem območjem pomagajo, da se rešijo strukturne osamitve, v kateri so se znašla. Zato je ključnega pomena, da zagotovimo uporabo sredstev Skupnosti ter povečamo njihovo učinkovitost in dodano vrednost. Na področju razvoja podeželja je potrebno sprejeti katero koli taktiko, ki zagotavlja večjo finančno prožnost in učinkovitost.

Menim, da je za Komisijo bistveno, da se zaveže, da bo državam članicam pomagala pri sprejetju nacionalnih strategij in programov za razvoj podeželja, ki so usmerjeni k spodbujanju zaposlovanja. Moram pa tudi reči, da v skladu s pravili Sklada za razvoj podeželja projekte za razvijanje širokopasovne infrastrukture v glavnem upravljajo javne uprave – province, občine in gorske skupnosti –, ki pa ne morejo v svoje računovodenje vključevati DDV. To se ne dogaja z drugimi programi, z drugimi uredbami, ki podpirajo strukturne sklade, kjer je takšna poraba v skladu s pogoji.

Gospodarska kriza je dobesedno okrepila težave, ki so jih te lokalne oblasti že imele, in tako je pogostost DDV na proračunih za izvajanje različnih del tako velika, da obstaja tveganje, da javni organi ne bodo mogli vlagati teh sredstev in se bodo tako neporabljena vrnila v proračun Skupnosti. Nazadnje pa glede porazdelitve virov menim, da se moramo osredotočiti na uporabo tradicionalnih meril, kot jih je predlagala Komisija.

 
  
MPphoto
 

  Guntars Krasts , v imenu skupine UEN.(LV) Hvala, gospa predsednica. Menim, da doseženi sporazum o podpori dolgoročni energetski politiki Evropske unije, ki obsega kratkoročne pobude za oživitev gospodarstva, uresničuje oba cilja. Edina izjema, ki ne more dati kratkoročnega gospodarskega donosa, je financiranje projektov za zajemanje in shranjevanje ogljika. Vseeno pa se nedvomno spopada z dolgoročnimi izzivi energetske politike, saj zvišuje konkurenčnost tehnologij podjetij v EU na svetovnih trgih, kjer alternativne oblike energije v bližnji prihodnosti še ne bodo mogle nadomestiti kurjenja premoga. Zelo toplo pozdravljam, da se večina financiranja usmeri k projektom povezovanja evropskih energetskih omrežij. Veseli me, da so bila obsežna sredstva dodeljena za združitev baltskih držav z evropskimi omrežji električne energije, saj gre za najbolj izolirano regijo v EU. Čeprav ta vlaganja ne prispevajo k popolni združitvi trgov treh baltskih držav z evropskimi omrežji, pa gre vseeno za pomemben, krepilen dejavnik, ki bo pripomogel k varnejši dobavi energije. Upam, da bo to spodbudilo baltske države, da bodo nadaljevale s strukturnimi reformami svojih energetskih sistemov in ustvarile tržne pogoje, ki bodo izboljšali razmere za potrošnike energije v tej regiji. Hvala.

 
  
MPphoto
 

  Claude Turmes, v imenu skupine Verts/ALE. – Gospa predsednica, to je žalosten dan za verodostojnost Evropske unije. Sveženj za gospodarsko oživitev, o katerem bomo glasovali, je v resnici načrt za neoživitev, ki ne bo zagotovil skoraj nobenih gospodarskih spodbud. Več mesecev smo se pogajali, občasno tudi precej intenzivno, s Svetom EU. Žal pa je večina v Parlamentu in Komisiji namesto, da bi se uprla vladam, kot so nemška, nizozemska in britanska, ki so sprejele kratkovidni pristop „želim nazaj svoj denar“, preprosto popustila njihovim zahtevam.

To je zelo slab izid, ki bi se mu bilo mogoče izogniti. Lahko bi zgradili pravi instrument solidarnosti, kjer bi se velika večina sredstev namenila najbolj potrebnim gospodarstvom: našim prijateljem v vzhodni Evropi. Lahko bi izboljšali gospodarsko učinkovitost tega svežnja z inovativnimi finančnimi instrumenti, kot so jamstveni skladi za posojila in državne banke ali Evropska investicijska banka. S tem bi 5 milijard EUR spremenili v 50–80 milijard EUR vlaganj, ki jih evropsko gospodarstvo v tem trenutku potrebuje. Svoja vlaganja bi lahko usmerili v področja, ki takoj ustvarijo nova delovna mesta; kot primer naj navedem evropska mesta, ki preučujejo možnosti prenove zgradb in javnega prometa, ali neodvisna energetska podjetja, ki vlagajo v obnovljive vire energije, ali naše industrije v Evropi, ki vlagajo v ekološke tehnologije. Namesto tega pa ste se odločili, da večidel teh 5 milijard EUR dodelite v obliki zastarele državne pomoči tistim, ki denar še najmanj potrebujejo: velikim energetskim oligopolom v Združenem kraljestvu, Nemčiji in Franciji.

Namesto da bi posredovali močno sporočilo, smo poslali sporočilo o pomanjkanju političnega poguma: o omahljivih evropskih institucijah, ki so popustile kapricam nacionalno naravnanih vlad.

Na žalost nimamo pogumnega in vizionarskega predsednika Komisije. Na žalost se liberalci in socialdemokrati v Parlamentu niso bili pripravljeni boriti skupaj z zelenimi, da bi ta sveženj za oživitev spremenili v prvi korak k „zelenemu New Dealu“. Preden se kar koli lahko spremeni v Evropi, se mora zamenjati predsednik Komisije. Če želimo narediti to spremembo, moramo spremeniti večino v Evropskem parlamentu. „Ustavimo Barrosa – izberimo zeleni New Deal“: ta slogan je bolj kot kdaj koli prej primeren za prihajajoče evropske volitve.

 
  
MPphoto
 

  Pedro Guerreiro, v imenu skupine GUE/NGL.(PT) V zvezi s tako imenovanim „petmiljardnim svežnjem“ Evropske unije za Evropski načrt za oživitev gospodarstva je primerno, da se spomnimo resolucije, ki jo je sprejel Parlament o vmesnem pregledu finančnega okvira za obdobje 2007–2013. Resolucija navaja, da zgornja meja lastnih sredstev predstavlja 1,24 % BND EU v plačilih in da je dejansko nižja od 1 %, da so vsako leto velike rezerve do zgornje meje, ki jih določa večletni finančni okvir, pri čemer je bilo v zadnjih letih opravljenih plačil za več kot 29 milijard EUR, ter da so med zgornjo mejo večletnega finančnega okvira in zgornjo mejo lastnih sredstev EU velike rezerve, ki v letih od 2010 do 2013 znašajo več kot 176 milijard EUR.

V zvezi s tem se moramo vprašati: zakaj, kljub spopadanju z vedno hujšo gospodarsko krizo, ne uporabimo sredstev iz večletnega finančnega okvira?

Zakaj Evropska unija razmišlja, da bi odvzela 2 milijardi EUR od kmetijske rezerve v času, ko se tisoči kmetov soočajo z vedno večjimi težavami?

Ali kmetje bolj potrebujejo podporo za premagovanje težav z rastočimi stroški proizvodnje in padajočimi cenami proizvajalcev ali za širokopasovni internet?

Če želimo zagotoviti nepristranskost te prilagoditve, od katerih drugih proračunskih postavk bomo odbili skoraj 2 milijardi EUR? Bomo ta znesek odbili od kohezije?

Na kakšen način se bodo razdeljevale skoraj 4 milijarde EUR za projekte na področju energije ter skoraj 1 milijarda EUR za – kot vse kaže – razvoj širokopasovne infrastrukture na podeželju. Kako bo ta nepravična izmenjava izvedena?

Nazadnje pa: kam je šla tako opevana solidarnost po vsej Evropski uniji? Ali se bo morda na koncu ponovno izkazalo, da je bila gora le krtina?

 
  
MPphoto
 

  Patrick Louis, v imenu skupine IND/DEM. – (FR) Gospa predsednica, gospe in gospodje, načrt za oživitev ima dobre namene. Potrebujemo oživitev po Keynesu, če se želimo zoperstaviti recesiji, vendar pa je tokratna kriza strukturna. Zato je orodje za njeno reševanje neprimerno.

Ponovno vlaganje v nebrzdano gospodarstvo je metanje denarja skozi okno. Dejansko je spodbujanje gospodarstva brez ponovne vzpostavitve preferenciala Skupnosti na naših mejah enako, kot če bi želeli hišo ogreti in bi pustili vsa okna odprta. Zgodi se to, da grelec pregori, računi za ogrevanje pa so astronomski.

Po teh uvodnih pripombah bi podal še tri. Prvič, energetski trg ni pomemben. Dejansko na tem področju konkurenca ne znižuje cen, ker le-te določajo stroški proizvodnih sredstev. Zato smo mnenja, da je nujno vlagati v resnično učinkovite vire energije in se tako izogniti pasti, ki jo predstavljajo močno subvencionirani viri energije, na primer vetrna energija, ter izbrati raje sončno in jedrsko energijo.

Drugič, enotni trg električne energije ni učinkovit. Na dolgih razdaljah je izguba energije sorazmerna z razdaljo. Verjetnost okvar in izpadov narašča sorazmerno z geografsko kompleksnostjo omrežja. Zato bi se moralo povezovanje evropskih omrežij električne energije vrniti nazaj k svojemu prvotnemu namenu, in sicer služiti kot vzajemni rezervni vir na mejah in omogočati izmenjavo energije, vendar le v ozadju. To bi morala biti naša prednostna naloga.

Tretjič, v zvezi s poročilom gospe Podimata, ki se navezuje na to poročilo, pa predlagamo, da ne upoštevamo zgolj energije, ki jo potrebujemo za upravljanje nekega izdelka, ampak tudi informacije o količini energije, ki jo porabimo pri njegovi proizvodnji.

Posredovanje tovrstnih informacij potrošnikom bo izboljšalo položaj izdelkov glede na visoko dodano vrednost in nizkoenergijske zahteve. Vključitev tovrstnih informacij bo nudila prepotrebno konkurenčno prednost našim gospodarstvom, ki jim grozi prevelika nelojalna globalna konkurenca.

 
  
MPphoto
 

  Sergej Kozlík (NI).(SK) Gospa predsednica, gospe in gospodje, po mojem mnenju sta Evropski parlament in Svet sprejela nekaj izrednih vendar učinkovitih odločitev glede prenosa 5 milijard EUR neporabljenih sredstev iz leta 2008 v 2009 za sveženj spodbud za ublažitev učinkov finančne krize in 4 milijard EUR za sprostitev nekaterih ozkih grl v evropskem energetskem omrežju. Po drugi strani pa je bil govor gospoda Turmesa v več ozirih popolnoma pravilen, zlasti glede upravljanja sredstev.

Menim, da je pomembno, da se vlade držav članic odzovejo prožno in da porabijo vsa sredstva, namenjena za leti 2009 in 2010, in to kar se da učinkovito. Kriza z dobavami plina na začetku leta, potem ko sta se Rusija in Ukrajina sprli, je pokazala, kako ranljiv je velik del Evrope v takšnih kritičnih razmerah. Ukrepi, ki se izvajajo in financirajo v okviru tega svežnja, bi morali torej preprečiti ponovitev te krize.

 
  
MPphoto
 

  Agnes Schierhuber (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, komisar in komisarka, gospe in gospodje, najprej bi se želela zahvaliti gospe Stavrevi za njeno odlično poročilo. Ključnega pomena je, da je ta gospodarski program, ki smo ga danes v celoti sprejeli, na voljo tudi za podeželska območja. Širokopasovni internet je nepogrešljivo sredstvo komunikacije za podeželska območja, zlasti v Avstriji, za nova in sodobna delovna mesta in hiter prenos informacij. Ne smemo zanemariti dejstva, da več kot 50 % prebivalstva Evropske unije živi na podeželju.

Gospe in gospodje, moja politična kariera se približuje koncu. Rada bi se iskreno zahvalila vsem kolegom in kolegicam, Komisiji in vsem institucijam Evropske unije, zlasti uradnikom in drugim uslužbencem, za njihovo pomoč in podporo. V veselje mi je bilo delati z vsemi vami. Na koncu naj se zahvalim še tolmačem, ki so morali tolmačiti mojo avstrijsko nemščino.

Prepričana sem, da mora biti tudi v prihodnje popolnoma jasno, da je skupna kmetijska politika s svojima dvema stebroma nujna za družbo Evropske unije. Kmetje se seveda zavedajo svoje odgovornosti do družbe. Pričakujem pa, da se tudi družba Evropske unije zaveda odgovornosti do vseh tistih, ki ohranjajo njene vire. S tem v mislih želim Evropski uniji v prihodnosti vse najboljše.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Gábor Harangozó (PSE).(HU) Komisarka, gospe in gospodje. Najprej naj se zahvalim gospe Stavrevi za sodelovanje in ji čestitam za odlično opravljeno delo, ki je prejelo soglasno podporo Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja.

Po razpravi Sveta nam je na voljo 1,02 milijarde EUR za ublažitev bolečih vplivov krize na podeželju. Dosegli smo uspeh, kajti denar lahko uporabimo na precej prožnejše načine v primerjavi s prvotnim predlogom in v primerno velikem okviru ter razvijemo širokopasovni internet na podeželju in se soočimo z novimi izzivi, ki jih je opredelil pregled skupne kmetijske politike.

Države članice morajo kar se da hitro pregledati svoje načrte za razvoj podeželja, tako da lahko čim prej razpolagajo s sredstvi, katerih zneski so že določeni. To je morda najpomembnejši vidik za podeželsko prebivalstvo, saj bodo s pomočjo teh izboljšav na voljo nova delovna mesta, nova usposabljanja in novi trgi, obenem pa se bodo zmanjšali stroški in uporabljale nove, inovativne tehnologije.

Podeželsko prebivalstvo je najranljivejša žrtev gospodarske krize. Dejansko nam pogled naprej kaže, da obstaja tveganje nadaljnje ozemeljske in gospodarske izključitve, ki bo presegala gospodarsko krizo. Še pred izbruhom krize se je veliko držav članic spopadalo z nenehnim upadanjem poseljenosti podeželja. Naša odgovornost je, da kar se da hitro pripravimo in izvedemo potrebne ukrepe, s katerimi bomo zaščitili naše podeželske vrednote.

Kolegi in kolegice, glede na to, da naša stranka po predvidevanjih ne bo tako uspešna na volitvah, da bi lahko še nadaljnjih pet let delal z vami, bi se vam tudi jaz želel zahvaliti za odlično sodelovanje, ki sem ga bil deležen v Parlamentu. Kot mlad politik si lahko le želim, da bi vsak mlad politik dobil priložnost v tako odlični organizaciji in se učil, kako deluje evropska politika.

 
  
MPphoto
 

  Lena Ek (ALDE). - (SV) Gospa predsednica, v svetu in v Evropi so trenutno tri krize: finančna kriza, kriza zaposlovanja kot posledica le-te in podnebna kriza. Svežnji ukrepov bi morali biti usmerjeni k iskanju rešitev za vse tri krize, v tem svežnju pa tega ne vidim. Marilyn Monroe je nekoč dejala: „Ne vpelji me v skušnjavo, sama bom našla pot“. Videti je, da enako počnejo vlade držav članic pri uporabi denarja, ki smo ga s skupnimi močmi sprostili za ta gospodarski sveženj. Zasluži ostre kritike, ker se ukvarja z zastarelo vrsto energije, zlasti pa zaradi časovnega dejavnika. Ukrepi iz svežnja so pomaknjeni tako daleč v prihodnost, da bodo po vsej verjetnosti ustvarjali delovna mesta v naslednji recesiji, ne v tej. Naš namen je bil ustvariti pogoje za novo tehnologijo in nove ideje ter tudi ukrepe za ustvarjanje novih delovnih mest sedaj, v času te recesije v Evropi. Zato bomo (če bomo seveda ponovno izvoljeni) še naprej spremljali, kar je Komisija obljubila prek komisarja Piebalgsa, in sicer ustrezno in zanesljivo spremljanje izvajanja in nadzora.

Nazadnje, gospa predsednica, bi se želela zahvaliti komisarki Fischer Boel za njeno izjemno konstruktivno delo in komisarju Piebalgsu, ki je zelo tesno sodeloval z Odborom za industrijo, raziskave in energijo in je odigral zelo pomembno vlogo pri energetskem in podnebnem svežnju ter pri vseh dosežkih na tem področju v zadnjih petih letih. Zahvalila bi se tudi poročevalki, ker je svoje delo dobro opravila, ter vsem kolegom in kolegicam. Nazadnje pa naj izrazim še moje trdno prepričanje, da bi morali prenehati delati v Strasbourgu in se v prihodnje srečevati v enem kraju.

 
  
MPphoto
 

  Andrzej Tomasz Zapałowski (UEN).(PL) Gospa predsednica, podpora podeželskim območjem je zelo pomembna, ne glede na to, v kakšni obliki je. Še toliko bolj, kadar je v obliki množičnega razvoja novih tehnologij na podeželju. Ne glede na to pa mi dvome zbuja vrstni red prednostnih nalog. Kaj je v tem trenutku pomembneje za razvoj urbanih območij – širokopasovni internet, nadaljnja posodobitev in razvoj prometne infrastrukture ali ukrepi, povezani z ustvarjanjem delovnih mest na podeželju, zlasti med krizo?

Zame je očitno, da bodo sredstva za razvoj širokopasovnega interneta in ukvarjanje s podnebnimi spremembami na podeželju v glavnem namenjena podjetjem in družbam, ki to opravljajo to dejavnost, ne pa kmetom in podeželskemu prebivalstvu. Morda bi jih morali nameniti zmanjševanju nesorazmernosti subvencij za srednje velike kmetije, zlasti v novih državah članicah? Evropska unija trenutno z velikimi stroški kmetom ponuja širokopasovni internet, namesto da bi zadovoljila pomembnejše potrebe, to pa je dvigniti na višjo raven kmetije, ne pa kmetijske koncerne.

 
  
MPphoto
 

  Konstantinos Droutsas (GUE/NGL).(EL) Gospa predsednica, namen petmilijardnega programa za oživitev gospodarstva je izkoristiti kapitalistično krizo in pomagati kapitalu, da doseže svoje cilje, s spodbujanjem kapitalističnih prestrukturiranj v strateških sektorjih, kot sta energetika in elektronske komunikacije.

Širokopasovni internet in omrežja so nujni za razvoj podeželja, a niso prednostna naloga. Ko se dohodki majhnih in srednje velikih kmetij vse bolj nižajo ter kmetom grozita prisilna izselitev iz njihove zemlje in brezposelnost, ko je gospodarstvo celotnih območij v krizi zaradi skupne kmetijske politike in diktiranja STO, razvoj omrežij ne more spodbuditi razvoja podeželja, ampak je vse skupaj le farsa na račun ubogih kmetov. 1,5 milijarde EUR smo dejansko namenili razvoju podjetij za elektronske komunikacije, ne pa kmetijstvu in razvoju podeželja.

Enako velja za 3,5 milijarde EUR, namenjene izgradnji integriranega električnega omrežja in vzpostavitvi enotnega trga električne energije, saj omogočata privatizacije, združitve, prevzeme, ki jih spodbuja tudi tretji liberalizacijski sveženj, ter zajemanje in shranjevanje ogljika, ki je v resnici le oderuško drag in okolju neprijazen načrt, ki pripomore k večjemu zaslužku proizvodnih obratov in dopušča njihovo nadaljnje onesnaževanje.

Delavci in kmetje dobro vedo, da se ti ukrepi sprejemajo z namenom okrepiti kapital in monopole, zato jih odklanjajo in se jim zoperstavljajo ter zahtevajo korenite spremembe, da v tej krizi ne bi postali le vprežne živali.

 
  
MPphoto
 

  Helga Trüpel (Verts/ALE).(DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, resnično drži, da Evropska unija poskuša po svojih močeh prispevati k reševanju te velike finančne in gospodarske krize. Prav tako drži, da bi k razvoju širokopasovnega interneta na podeželju dejansko morala prispevati tako, da prepreči digitalno ločevanje družbe in omogoči več ljudem sodelovanje v tej dejavnosti ter da okrepi notranjo povezanost Evropske unije.

Kot političarka, ki se ukvarja s proračunom, bi želela izpostaviti, da kljub temu da bo napoved takega programa vplivala na javnost, še vedno ne vemo, kje bomo denar vzeli. Do neke mere je nejasno. Ne morem tega sprejeti in, če Svet sprejme takšne odločitve in če Komisija, prek gospoda Barrosa, pride na dan s takimi zamislimi, moramo resnično zagotoviti, da je vsem jasno, od kod bo prišel denar. To je edina resnično prepričljiva oblika politike, ki jo lahko predstavimo našim državljanom. Trenutno denarja ni. Države članice morajo ponovno zavzeti stališča, tako da lahko resnično razčistimo, da gre za prispevek k boljši strukturni politiki in večji solidarnosti v Evropi. Nato moramo vsi skupaj prispevati k njegovi uresničitvi.

 
  
MPphoto
 

  Andreas Mölzer (NI).(DE) Gospa predsednica, čeprav je Evropska Unija uvedla subvencije za razvoj podeželja, se je zaradi sočasnega odseljevanja s podeželskih območij kot posledice maastrichtskih pogojev vnelo veliko navdušenje za liberalizacijo in s tem izničenje podeželskih infrastruktur.

Po zatonu Chryslerja in zaprtju policijskih postaj in šol zahvaljujoč deregulaciji, ki jo je odredila EU, se bodo kmalu začeli zapirati tudi poštni uradi. Komisija povsem očitno načrtuje, da bo z evtanazijo nadaljevala. Če bodo merila o izpolnjevanju pogojev za podpovprečno gospodarsko moč in odseljevaje s podeželja prenehala veljati z letom 2014, bo to lahko poljub smrti za številna prikrajšana območja. To je po mojem mnenju napad na vsa podeželska območja, ki ga ne bi smeli dopustiti. Potrebujemo enakovredne življenjske pogoje v mestih in na deželi. V nasprotnem primeru se ne bodo izpraznila samo posamezna območja, ampak celotne doline v Evropi.

Zmanjševanje subvencij je prav gotovo napačen pristop, če želimo ohraniti ključna podeželska območja in strukture nižjega srednjega razreda. Vseeno pa podeželskih območij ne moremo ohranjati pri življenju zgolj s kmetijskimi subvencijami. Upad kmetovanja v zadnjih letih tam to kaže bolj kot kdaj koli prej. Subvencij za prikrajšana območja ne smemo zmanjšati, ampak povečati. Majhne, srednje velike in ekološke kmetije morajo preživeti, suverenost hrane pa se mora ohraniti. Če v EU ne moremo v bližnji prihodnosti prenehati spodbujati pretežno intenzivne govedoreje in velikih zemljiških lastnikov – kot je na primer britanska kraljica –, potem je skrajni čas, da kmetijstvo ponovno nacionaliziramo v celoti ali vsaj deloma.

 
  
MPphoto
 

  Neil Parish (PPE-DE). – Gospa predsednica, rad bi se toplo zahvalil komisarki, da nam je danes zjutraj predstavila to temo, ter tudi gospe Stavrovi za njeno poročilo.

Zelo pomembno je, da se ukvarjamo s tem „petmilijardnim svežnjem“. Rad bi brez ovinkarjenja povedal Komisiji, naj v prihodnje, ko se bo spet lotevala petmilijardnega svežnja, od Sveta pridobi nekoliko več soglasja, preden se zadeve razvijejo tako daleč. Razumem, da ni vedno preprosto od Sveta dobiti soglasja, ko gre za denar, ampak vedeti moramo, ali bo ta denar na koncu tudi res na voljo. Predvidevam, da bo, in mislim, da ga dejansko lahko zelo dobro uporabimo.

Ni dvoma, da je kmetijstvo zelo pomembno za podeželje, vendar pa tam obstajajo tudi druge dejavnosti. Zlasti za majhne kmetije velja, da potrebujejo tudi dodaten zaslužek. Širokopasovni internet pomeni predvsem to, da se na podeželju lahko razvije veliko majhnih podjetij. Če je na voljo širokopasovni internet, so lahko povezave z nekaterimi najbolj podeželskimi območji v Evropski uniji zelo dobre. Širokopasovni internet lahko precej pomaga podjetjem, da napredujejo na področju kmetijstva in turizma, ter podjetjem, ki so odvisna od interneta.

V teh časih prave recesije v Evropski uniji gre za sveženj spodbud, ki bo – če denar vložimo v ustrezna območja in če to storimo pravočasno – predstavljal veliko razliko, saj moramo spodbujati podjetništvo. Za podeželje ni pomembno le kmetijstvo, ampak tudi druge poslovne dejavnosti in ta sveženj jim lahko pomaga.

Zato Komisiji želim vso srečo s tem projektom. Upam, da boste dobili denar, vendar pa – kot sem že dejal – menim, da bomo v prihodnje verjetno to morali storiti bolj enotno.

 
  
MPphoto
 

  Catherine Guy-Quint (PSE).(FR) Gospa predsednica, novembra 2008 je Komisija predstavila načrt za oživitev, ki pa ni dorasel svoji nalogi, niti po obsegu niti po vsebini. Po šestih mesecih je treba priznati, da se ta načrta za oživitev skorajda ne izvaja, zato bi rada izvedela, kaj se dogaja s temi 30 milijardami EUR za oživitev.

Kaj se je zgodilo s 15 milijardami EUR, ki smo jih napovedali z novimi ukrepi in jih zaupali Evropski investicijski banki? Kako lahko uskladimo napovedano spodbudo 7 milijard EUR prek strukturnih kohezijskih skladov z napovedanimi 10 milijardami EUR neporabljenih proračunskih strukturnih sredstev v 2009?

Nazadnje pa bi rada tudi za teh 5 milijard EUR, o katerih danes razpravljamo, podala štiri pripombe. Kljub pritisku Evropskega parlamenta Svet finančnih ministrov ni mogel sprostiti 5 milijard EUR za leto 2009 in je odobril le 2,6 milijarde EUR.

Nikakor ne moremo biti prepričani, da bo Svet lahko zagotovil manjkajoče 2,4 milijarde EUR za leto 2010. Parlament je pripravljen poiskati možne rešitve s pomočjo regulativnih sredstev. Vseeno pa ostale politične prednostne naloge v nobenem primeru ne smejo biti postavljene pod vprašaj. Tega ne bo dopustil Parlament. Ne moremo sprejeti prerazporejanja – to je meja, ki je ne bomo prestopili.

Težko bo najti te 2,4 milijarde EUR, kajti po predstaviti predhodnega predloga proračuna s strani Komisije, vemo, da bo na voljo največ 1,7 milijarde EUR. Poleg tega se mora Svet ponovno strinjati, da se te rezerve sprostijo. Zato je v vsakem primeru pomembno, da – v imenu kratkoročne proračunske ortodoksije in pravnega pristopa k ureditvi proračuna – države članice ne morejo več zaustaviti celotnega načrta oživitve.

Za prihodnost Unije moramo ohraniti trden proračun, vidimo pa lahko – kar je tudi moja četrta pripomba – da obseg zadnjih finančnih perspektiv, način pogajanja o njih in njihovo sprejetje postavljajo prihodnost Evrope v neugoden položaj.

 
  
MPphoto
 

  Jan Mulder (ALDE).(NL) Gospa predsednica, ko poslušam to razpravo, imam občutek, da nas je večina zadovoljnih, vendar pa se ne morem znebiti vtisa, da je ta sveženj nezadosten. Mislim, da je bila najpomembnejša skrb rešiti čast predsednika Barrosa in Komisije. Predlagani ukrepi bodo nedvomno koristni, vendar pa je financiranje še vedno nezanesljivo.

Čeprav mora kmetijski proračun v zakup vzeti nepredvidene razmere, tudi v primeru presežka, nasprotujem temu, da ga nenehno izkoriščamo kot molzno kravo za kritje vseh nepredvidenih dogodkov. Menim, da se Komisija in Evropska unija nista ničesar naučili iz primerov izbruhov nalezljivih živalskih bolezni v preteklosti. Če bi se le-te ponovno pojavile, bi jih morali financirati iz kmetijskega proračuna.

Zanima me naslednje: čemu dajemo prednost? Financiranju ukrepov za boj proti živalskim boleznim ali financiranju tega svežnja, ki ga je treba še urediti? Še vedno je na tem področju veliko negotovosti, kot razumem, pa bo pomoč pri dohodkih ne glede na vse še vedno na voljo, zato sem pomirjen.

Za dejanske ukrepe pa velja, da se razlikujejo od ene države članice do druge, a so nedvomno koristni. Tudi jaz sem za energetsko varnost in menim, da bo vse, kar bomo storili v zvezi s tem, koristno.

Za konec naj čestitam komisarju in komisarki za opravljeno delo, zlasti pa gospe Fischer Boel, s katero sva zelo tesno sodelovala v preteklih petih letih.

 
  
MPphoto
 

  Inese Vaidere (UEN).(LV) Gospe in gospodje, pobuda v skupni vrednosti 5 milijard EUR je dobra osnova za nadaljnji razvoj skupne energetske politike Evropske unije in za dolgoročni razvoj podeželja. Okrepitev notranjih omrežij je prav tako pomembna, enako kot tudi vzpostavitev medsebojnih povezav in postavitev enotnih omrežij. Po mojem bi morali dati več poudarka energetski učinkovitosti in diverzifikaciji, tako da bi ponudili prave pobude za uporabo vetrne energije iz elektrarn na morju, geotermalne energije in druge obnovljive vire energije. Načrti držav članic, vključno z velikimi državami, kot so Nemčija, Francija in Združeno kraljestvo, se morajo razvijati v skladu s skupno energetsko politiko Evropske unije. Za tiste države, ki jih je gospodarska kriza prav posebej močno prizadela, pa bi morali najvišjo mejo sofinanciranja postaviti na 50 %. Lokalne in regionalne pobude, ki želijo uvesti obnovljive vire energije in spodbujati njihovo rabo, je treba resnično podpreti. Pri razvoju podeželja pa moramo več pozornosti nameniti stvarnim razmeram, ne zgodovinskim kazalcem. Ne govorimo samo o uvedbi širokopasovnega interneta, ampak na primer tudi o razvoju podeželskih cest. Sredstva iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja morajo biti na voljo zlasti gospodarsko šibkejšim državam članicam. Hvala.

 
  
MPphoto
 

  Friedrich-Wilhelm Graefe zu Baringdorf (Verts/ALE).(DE) Gospa predsednica, komisar in komisarka, načrt za oživitev gospodarstva ni nikakršna mojstrovina. Predvsem zato, ker za podeželska območja ni ostalo kaj dosti. Predvideva tudi prenos sredstev iz kmetijskega proračuna v razvoj podeželja. Komisarka, načrt ne vodi k neodvisnemu razvoju podeželja, ampak ponovno sledi logiki uravnoteženja.

Predvsem pa lahko države članice same pripravljajo programe nadomestil. V Nemčiji to vpliva na sklad za mleko. Izguba 15 centov na kilogram mleka samo za nemške pridelovalce mleka predstavlja 4,2 milijarde EUR izpada. Sedaj pa naj bi to nadomestili s 100 milijoni EUR. Komisarka, želim biti popolnoma jasen. To je samo drobiž, ne načrt za oživitev gospodarstva!

 
  
MPphoto
 

  Maria Petre (PPE-DE).(RO) Najprej bi želela čestitati gospe Stavrevi za zelo dobro poročilo, ki nam ga je danes predstavila.

Podpiram spremembe, ki jih je predlagala poročevalka, na primer, da 250 milijonov EUR namenimo dejavnostim, povezanim s soočanjem z novimi izzivi, čeprav bomo morali, kot je že komisarka povedala, to ponovno preučiti. Ker se moramo na sedanjo gospodarsko krizo hitro odzvati, bi bilo koristno, če bi, kot se tudi tega vsi zavedamo, poskrbeli za izplačila že v proračunskem letu 2009. Ta pristop dejansko odraža sklepe, ki jih je predsedstvo Evropskega sveta sprejelo 12. decembra 2008.

Eden pomembnejših vidikov trenutne gospodarske krize je zmanjšanje splošnih razpoložljivih sredstev in posojil, poleg tega pa so se tudi pogoji najetja posojila v banki poostrili. Zato podpiram predlog poročevalke, naj države članice svoja razpoložljiva sredstva uporabijo za dajanje posojil in kreditnih garancij, da se bodo lahko tisti, ki jih to zadeva, odločali za vlaganja na podeželskih območjih tudi v teh težkih časih.

Glede na to, da je v teh predelih prebivalstvo zelo razpršeno in da v nekaterih podeželskih skupnostih zaradi tega nastajajo veliki stroški, vsi državljani ne bodo imeli lastnega dostopa do širokopasovnega interneta. Zato bi po mojem mnenju države članice poleg predlaganih infrastrukturnih posegov morale imeti priložnost podpreti javne točke dostopa do interneta na podeželju, na primer v javnih knjižnicah in mestnih hišah.

Zato se strinjam, da se te specifične informacije predstavijo splošni javnosti in da lokalne oblasti prevzamejo odgovornost za izvedbo novih ukrepov. Da bi zagotovili najučinkovitejšo uporabo razpoložljivih sredstev in močno spodbudili razvoj širokopasovnega interneta na podeželju, bi po mojem mnenju trenutne razlike med državami članicami glede pokritosti z internetom morali uporabiti kot vodilo pri razporejanju teh sredstev.

 
  
MPphoto
 

  Jutta Haug (PSE). - (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, manj kot dve uri nas loči od končne odločitve o Evropskem načrtu za oživitev gospodarstva. Potrebovali smo pet mesecev – dobro vemo, da zaradi izkrivljanja dejstev Sveta –, celih pet mesecev, da smo dosegli odločitve o svežnju, ki je sedaj pred nami.

Če bi naslov tega svežnja vzeli resno, bi vse potekalo precej hitreje. Sveženj kot tak je v redu, o tem ni dvoma. Vendar pa zelo dvomim, da lahko v trenutni krizi pripomore k oživitvi evropskega gospodarstva. Ali lahko dodeljeni denar prispe v izbrane projekte v predvidenem času?

Dobro je, da so člani Odbora za industrijo, raziskave in energijo prav tako izrazili svoje dvome in se pogodili o deklaraciji Komisije, da ostankov ne bo prenesla na področje energetske učinkovitosti. Obstaja torej upanje, da bo 2,6 milijarde EUR, o katerih bomo odločali, uporabljena razumno. Vseeno pa, ali se bomo jeseni s Svetom uspeli dogovoriti tudi o manjkajočih 2,4 milijarde EUR v petmilijardnem načrtu za oživitev?

5 milijard EUR v dveh letih je izraz evropske solidarnosti. To je dobro in prav. Vseeno pa učinkovitejša pomoč za celotno evropsko gospodarstvo izhaja iz skupnega regionalnega in strukturnega političnega okvira: 38 milijard EUR – in to samo v letošnjem letu! Ta sredstva so gonilna sila evropskega gospodarstva.

 
  
MPphoto
 

  Roberts Zīle (UEN).(LV) Gospa predsednica, komisar in komisarka, kompromis, da teh 5 milijard EUR ne vrnemo državam dajalkam, ampak jih uporabimo za projekte za razvoj podeželja na področju energije in širokopasovnega interneta, ima naslednje pomembno politično sporočilo. Kaže, da evropska solidarnost ni povsem izginila niti v kriznih časih. Razumem to, kar so povedali nekateri kolegi in kolegice, da se je večina denarja preprosto vrnila v te države in njihove energetske projekte, vendar pa menim, da je v tem predlogu načelo solidarnosti očitno. Prav tako menim, da tudi začetek dolgoročnega projekta na področju energetike, kot je povezava baltskih držav z nordijskimi električnimi omrežji, posreduje pravo sporočilo, saj je odgovornost držav članic, da same rešijo probleme in previharijo kratkoročno krizo, pri tem pa upoštevajo svoje specifične razmere. Druga stvar, ki po mojem mnenju zahteva veliko previdnosti, je ta, da lahko tako kratki roki za uvedbo projekta povzročijo veliko bridkosti, če projektov iz predloga ne uspemo dokončati. Na tej točki moramo vsi delovati složno in odgovorno. Hvala.

 
  
MPphoto
 

  Esther de Lange (PPE-DE).(NL) Gospa predsednica, to je tretje leto naših finančnih perspektiv in tudi tretje leto, ko se zberemo tu, da bi razpravljali o njihovi takojšnji prilagoditvi. V letu 2007 smo imeli Galilea, ki ga je bilo razmeroma lahko utemeljiti. V letu 2008 smo imeli instrument za pomoč v hrani, vreden 1 milijardo EUR, in smo morali uporabiti vse zvijače, da smo lahko zagotovili financiranje, ki je moralo biti v okviru omejitev posameznih kategorij, čeprav smo imeli malo časa za prilagoditev. Sedaj govorimo o svežnju gospodarskih spodbud, ki prav gotovo predstavlja dobrodošlo pomoč pri nacionalnih prizadevanjih na tem področju in bo, upam, tudi spodbuda za energetske in širokopasovne projekte v severnem delu moje domovine.

Vendar pa se ponovno čutim dolžna izraziti dva pomisleka v zvezi z omenjenim. Veseli me, da se držimo pravil in dejansko prilagajamo finančne perspektive, vendar pa smo morali tokrat ponovno narediti hokuspokus in poseči v proračun za 2010 in po možnosti še 2011. Seveda je dobro vedeti, da to ne bo vplivalo na programe iz postopka soodločanja, ampak kaj se bo zgodilo s kmetijstvom, za katerega vemo, da ne sodi v soodločanje? Kaj se bo zgodilo, če izbruhne, kot je že bilo rečeno, nova bolezen živali ali če se znajdemo v hudi krizi trga in ta sredstva potrebujemo za kmetijstvo? Nam Komisija lahko zagotovi, da se ne bo izognila tem odgovornostim?

Moj drugi pridržek je ta, da moramo biti sposobni nadzorovati porabo sredstev, o katerih se skupaj odločamo. Pred dvema tednoma je moja delegacija nasprotovala podelitvi razrešnice za proračun za leto 2007 zaradi težav z nadzorom in finančno odgovornostjo. Ta sveženj v nobenem primeru ne sme povzročiti zmanjšanja odgovornosti in nadzora. Kot pravijo Britanci: „o pudingu lahko razsojaš šele, ko ga poješ“ – in menim, da bo ta načrt uspešen samo, če izpolnimo vse pogoje.

Vem, da je moj čas potekel, vendar prosim za samo še tri sekunde, da se zahvalim komisarki, da je z nami preživela veliko poznih večernih ur in se udeležila pogovorov o tej tematiki, ko se je razprava o kmetijstvu že zaključila. Hvala, gospa komisarka, za vašo razpoložljivost in sodelovanje.

 
  
MPphoto
 

  Costas Botopoulos (PSE).(EL) Gospa predsednica, poročilo in nasploh pobuda, o kateri danes razpravljamo, sta potrebna, vendar pa se bojim, da je njuna učinkovitost dvomljiva. Gre bolj za injekcijo v roko kot za zdravljenje. Evropa je morala nekaj storiti, ker smo v hudi krizi, in je pač morala nekaj storiti, vendar pa menim, da ni kos izzivu. Prvič, glede na razsežnost krize denarja ni veliko in nobenega jamstva ni, da bo dosegel tiste, ki ga najbolj potrebujejo. Tako energetika kot širokopasovni internet sta pomembna sektorja, vendar nismo prepričani, da sodita v sam vrh prednostnih področij in, kar je še pomembneje, da bosta ustvarila prepotrebna nova delovna mesta in spodbudila rast.

Drugič, kot so povedali že kolegi, še vedno ne vemo, kdaj bo dobršni del oziroma skoraj polovica zneska, okrog 2,4 milijarde EUR, na voljo, če sploh bo, in kje ga bomo vzeli. Oni dan smo se s komisarjem Kallasom v Odboru za proračun pogovarjali o tem, a nam zaenkrat ne more odgovoriti, kje bomo vzeli ta sredstva.

Tretjič, morda je to še najpomembneje, pripravljamo rešitve, ki nam ne bodo pomagale reševati problemov na dolgi rok. To ni rešitev, če kar naprej jemljemo denar, ki nam ostaja pri kmetijski politiki, in tudi ni rešitev, če sredstva tajno prenašamo med kmetijsko in regionalno politiko in za drugimi potrebe Unije. Evropa potrebuje globalni načrt za reševanje krize, ki ga trenutno, kot kaže, še nima. Bojim se, da je Evropska unija to priložnost izgubila in bojim se, da jo je izgubila predvsem Komisija.

 
  
MPphoto
 

  Salvador Garriga Polledo (PPE-DE).(ES) Gospa predsednica, komisar in komisarka, predsednik Sveta (kjer koli že je, saj ga tu ni), v Parlamentu imajo besede svojo težo: poimenovati 5 milijard EUR „Evropski načrt za oživitev gospodarstva“ je komičen preblisk Evropske komisije, ki nima ničesar skupnega s stvarnostjo; gre le za preprosto prerazporeditev v proračunu, ki je skromna, omejenega obsega in z omejenimi učinki.

Seveda pa moramo načrt pozdraviti, ne toliko zaradi dodelitve sredstev, ampak zaradi njegovega političnega in proračunskega pomena: prvič, pomeni potrditev, da sedanji finančni okvir, ki smo ga sprejeli za obdobje 2007–2013, nima ustreznih instrumentov, s katerimi bi reševali gospodarsko krizo. Da bi našli teh 5 milijard EUR, se je bilo potrebno, kot je dejal Reimer Böge, preriniti skozi proračunske postopke, preoblikovati medinstitucionalni sporazum in vložiti šestmesečno delo treh institucij; po vsem tem pa je, kot je bilo že večkrat rečeno, polovica financiranja še vedno izpostavljena tveganju naslednjega usklajevalnega postopka.

Tudi način zaščite kmetijstva Skupnosti je nenavaden. Da si bomo na jasnem: v bistvu gre za to, da s presežkom denarja iz skupne kmetijske politike financiramo neustrezne dodelitve v okviru drugih kategorij odhodkov. To je neposredna posledica napak pri pogajanjih o finančnem okviru. Kakšni bodo rezultati, bomo videli, ko se bomo morali pogajati o naslednjem kmetijskem sporazumu leta 2013.

Zato pozdravljam cilje tega svežnja, upam pa, da se v prihodnje ne bomo kesali zaradi sredstev, ki smo jih uporabili.

 
  
MPphoto
 

  Glenis Willmott (PSE). – Gospa predsednica, naši državljani pričakujejo, da jim bomo v teh težkih časih resnično pomagali. Pričujoči ukrepi za oživitev evropskega gospodarstva so del pomembnega svežnja in zato soglašam s tem, da velik poudarek dajejo zelenim delovnim mestom in tehnologijam, ki bodo pripomogla k zmanjšanju emisij ogljika in spodbudila energetsko varnost.

Seveda sem tudi izjemno zadovoljna, da bo moja dežela prejela kar 500 milijonov EUR sredstev za razvoj projektov vetrnih elektrarn na morju ter zajemanja in shranjevanja ogljika. Vendar pa je jasno, da sveženj kot tak ni dovolj velik in ambiciozen. Več poudarka bi si želela na zaposlovanju mladih. Mlajšim generacijam moramo dati upanje za prihodnost. Ne glede na vse pa je to, kar imamo danes na mizi, nedvomno bolje, kot če ne bi storili prav ničesar. Laburistični poslanci bomo zato podprli te ukrepe, čeprav nam je jasno, da potrebujemo nov načrt za oživitev gospodarstva.

Upam, da bodo tudi prisotni konservativni poslanci podprli te ukrepe in se tako zoperstavili pristopu „ne storiti ničesar“ njihovega izolacionističnega voditelja Davida Camerona, saj je ta v Združenem kraljestvu vztrajno nasprotoval ukrepom laburistov, ki najbolj ogroženim resnično pomagajo.

 
  
MPphoto
 

  Oldřich Vlasák (PPE-DE). – (CS) Gospa predsednica, gospe in gospodje, evropske države sprejemajo reševalne svežnje, vredne več milijard, da bi ohranile svoje finančne ustanove in industrijske sektorje. Tudi Evropska unija kot celota skuša vlagati v evropsko gospodarstvo. Obravnavani predlog za podporo oživitvi gospodarstva prek finančne pomoči Skupnosti za projekte v energetskem sektorju je del Evropskega načrta za oživitev gospodarstva, ki predvideva dodelitev zneska v skupni vrednosti 30 milijard EUR. Ta petmilijardni načrt za javna vlaganja se v glavnem osredotoča na energetsko infrastrukturo, hitre internetne povezave in prestrukturiranje kmetijstva. Razumeti je treba, da so Evropski diplomati več tednov razpravljali o ustrezni obliki svežnja. Predsedstvo, na čelu katerega sta Češka republika in Komisija, je v tem svežnju skušalo z vso odgovornostjo odgovoriti – med drugimi nalogami – na plinsko krizo in obravnavati nekatera občutljiva vprašanja predvsem v srednji in vzhodni Evropi. Dejstvo je, da so nekatera vprašanja ostala nerešena. Nekatere države članice, ki so pri črpanju sredstev EU počasnejše, bodo lahko plačale ceno za to, da niso uspele pripraviti vseh svojih projektov do naslednjega leta. Tudi glede financiranja svežnja so še vedno dvomi. Vendar pa menim, da nas navedena dejstva ne smejo odvrniti od uresničitve tega tako težko doseženega kompromisa. Zavrnitev lahko povzroči pomanjkanje sredstev ne le za projekte varčevanja z energijo, ampak tudi za zagotavljanje zanesljivih dobav plina na naše domove. Volivci bi nam ob naslednji plinski krizi to prav gotovo očitali.

 
  
MPphoto
 

  Margaritis Schinas (PPE-DE).(EL) Gospa predsednica, današnjo razpravo določata dva pomembna parametra. Prvi je nesporna potreba po tem, da v Evropi storimo več na področju povezav električnih omrežij in širokopasovnega interneta. Drugič, današnja razprava neposredno sproža pomembno vprašanje sedanje in prihodnje kmetijske porabe v okviru proračuna Skupnosti.

Pozitivno sporočilo je seveda to, da Evropa uporablja proračun Skupnosti v boju proti krizi. To je pozitivno in tega se moramo še naprej držati. Pet milijard ni veliko, vendar pa je naša sistemska metoda uporabe proračuna Skupnosti v boju proti novim problemom pravi pristop in prav zaradi tega so ga voditelji držav in vlad na nedavnem vrhu odobrili ter podprli. Vendar pa moramo biti previdni. Če nas ta sistemska metoda zavede v poenostavljeno deduktivno razmišljanje, da nam bo v kmetijstvu vedno ostajalo neporabljenih sredstev, s katerimi bomo plačevali nove zahteve, in če bomo iz tega sklepali – tik pred pomembnimi razpravami o prihodnosti kmetijstva po 2013 –, da kmetijstvo že ima več, kot potrebuje, bo to zelo velika strateška napaka za Evropo. Z drugimi besedami, ne smemo razmišljati, da moramo iti v kmetijstvu „še niže“, kajti proračun je pokazal, da smo v obdobju do leta 2013 vedno imeli dovolj denarja in smo ga od tu prerazporedili za Galilea, energetiko in širokopasovni internet.

Kmetovanje potrebuje sredstva in potrebovalo jih bo tudi po letu 2013. Obenem pa moramo razčistiti še eno zadevo v Evropski uniji, ki je sama po sebi umevna: nove prednostne naloge potrebujejo nova sredstva.

 
  
MPphoto
 

  Lutz Goepel (PPE-DE).(DE) Gospa predsednica, gospod Graefe zu Baringdorf, „drobiž“ v moji majhni vasi s 450 prebivalci konkretno pomeni, da dela, s katerimi želimo premostiti vrzel na področju širokopasovnega interneta, potekajo s polno paro. Prepričan sem, da ga bomo imeli najpozneje v treh do štirih mesecih.

Gospa Stavreva, najlepša hvala za vaše poročilo. Zelo dobro je.

Gospe in gospodje, v tem mogočnem Parlamentu sem 15 let delal na področju razvoja kmetijstva in ga pomagal preoblikovati ne glede na velikost kmetije ali pravno obliko. Zdaj je prišel čas, da se ukvarjam še s čim drugim. Zahvaljujem se vsem kolegom in kolegicam, uradnikom, gospodu Piebalgsu in zlasti vam, gospa Fischer Boel.

 
  
MPphoto
 

  Atanas Paparizov (PSE). - (BG) Najprej naj se zahvalim poročevalcu gospodu Maldeikisu in poudarim pomen projektov, povezanih z energetsko varnostjo. Ti bodo ustvarili ustrezne pogoje za večjo solidarnost med državami članicami z diverzifikacijo virov dobave plina in samih dobaviteljev.

Naj omenim, da je moja domovina, ki jo je energetska kriza najbolj prizadela na začetku leta, po pogajanjih prejela nekaj sredstev, s sistemi v Grčiji in Turčiji pa so bile vzpostavljene povezave. Sredstva, namenjena projektu Nabucco in povratni dobavi plina, bodo pripomogla tudi k varnosti v jugovzhodni Evropi.

Menim, da so ti ukrepi Komisije in predlogi zametek politike na področju energetske varnosti. V bližnji prihodnosti pričakujem predlog strategije za izboljšanje direktive o varnosti oskrbe s plinom kot tudi osnutek skupne energetske politike.

 
  
MPphoto
 

  Margarita Starkevičiūtė (ALDE).(LT) Govorila bom o makroekonomskem vplivu tega svežnja. Velikokrat rečemo, da moramo rešiti bančne probleme, povečati likvidnost bank in jim dati več sredstev. Ta sveženj je pomemben, ker spodbuja likvidnost našega skupnega trga. Ker kapital zaradi krize kroži med državami – kar je naraven potek v gospodarskem razvoju –, so v mnogih državah zaradi pomanjkanja sredstev podjetja prenehala poslovati.

Takšnega svežnja ne potrebujemo samo kot neke vrste subvencije ali pomoči. Potrebujemo ga za vzdrževanje našega skupnega evropskega trga, naše integracije, ki smo jo gradili dolga leta.

 
  
MPphoto
 

  Paul Rübig (PPE-DE).(DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, naj začnem z zahvalo komisarki Fischer Boel in komisarju Piebalgsu. To je dober znak: kmetijstvo in energetika, drug ob drugem v skupnih prizadevanjih. Enako velja za gospoda Schierhuberja in gospoda Karasa, poslanca Evropskega parlamenta, ki se izpostavljata za – če temu tako rečemo – majhne in srednje velike kmetije. To je dober znak. Ta razprava o 5 milijardah EUR kaže, da imamo pravi načrt in da moramo na podeželskih območjih okrepiti kupno moč. V času gospodarske in zlasti finančne krize, je naš izziv in obenem prednostna naloga, da denar, ki ga potrebujemo za energijo, ne pošiljamo ruskim oligarhijam in naftnim mogotcem, ampak ga obdržimo v Evropi in okrepimo svoja podeželska območja.

Čestitke za to pobudo, zelo sem vesel, da jo lahko danes sprejmemo.

 
  
MPphoto
 

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE).(RO) Tudi jaz bi rada čestitala poročevalcem. Ta dokument je pomemben, saj mora biti medsebojno povezovanje energetske infrastrukture prednostna naloga.

Vseeno pa menim, da bi morali več vlagati v posodobitev infrastrukture za proizvajanje in prenos električne energije. Ko to govorim, imam v mislih izpad električne energije pred nekaj leti, ki je prizadel veliko evropskih držav. Menim tudi, da bi moral projekt Nabucco prejeti večji znesek denarja. Vseeno pa je dobro, da smo v tem dokumentu ponovno potrdili pomembnost tega projekta.

Glede energetske učinkovitosti stavb pa v primerjavi s sporočilom Komisije iz meseca oktobra, v katerem je bilo 5 milijard EUR namenjenih temu področju, v pričujočemu dokumentu ni nobene besede o sredstvih. Ta določba je povezana z inteligentnimi mesti, vendar pa bodo sredstva lahko na razpolago, samo če nam bodo ostala neporabljena sredstva. Menim, da je ta situacija nesprejemljiva, saj je treba ustvarjati delovna mesta, ta sektor pa ima velik potencial.

 
  
MPphoto
 

  Andris Piebalgs, član Komisije. − Gospa predsednica, ugotavljam, da je naš predlog dobil široko podporo, in menim, da je pomembno, da ne pozabimo, kje smo bili na začetku Parlamenta.

Imamo okrog 27 nacionalnih energetskih politik in 27 trgov z različno stopnjo liberalizacije. Sodelovanje med državami članicami na področju energetike je razmeroma zapleteno. Zagotovili smo zelo pomembna skupna gonila, in sicer sveženj na področju energetike in podnebnih sprememb ter krepitev evropske razsežnosti evropskega notranjega trga energetike. Vprašanje, kje bomo denar vzeli, je bilo vedno prisotno in doslej energetiki še nismo namenili večjih zneskov. Zaradi finančne krize se veliko energetsko in kapitalsko intenzivnih projektov seveda sooča z zamudami. Poleg tega nas je plinska kriza na začetku leta ponovno spomnila, kako ranljiva je Evropa pri dobavi energije in kako slabo smo med seboj povezani, zato je težko kar koli narediti v merilu celotne Evropske unije. Levji delež tega svežnja dejansko pripada tej tako potrebni medsebojni povezavi.

Gospod Paparizov je omenil Bolgarijo. Če bi Bolgarija imela tri dodatne povezave, bi bilo v tej državi manj trpljenja. In to niti ne zahteva veliko denarja. Vprašanje je, zakaj se niso razvile. Imamo več dejavnikov. Medsebojne povezave ne more razviti samo ena država članica: za to potrebujemo vsaj dve. Prav tako potrebujemo podjetja, ki se s tem ukvarjajo. Ta sveženj pa zagotavlja tudi politična gonila. Baltske države so precej razpravljale o sodelovanju in medsebojnem povezovanju z nordijskim trgom, vendar pa smo se, preden smo pripravili ta sveženj, vedno ustavili tik pred razvojem baltskega medsebojnega povezovanja. Nedavno srečanje baltskih predsednikov vlad in njihove odločitve so tako ključnega pomena, da baltske države ne bodo več energetski otok.

Menim, da sveženj zagotavlja natanko tisto, kar Parlament išče, da doseže tri cilje: varnost oskrbe, trajnost in konkurenčnost EU. Zato poslance Parlamenta prosim, da podprejo ta predlog, saj pomembno prispeva k evropski energetski politiki.

 
  
MPphoto
 

  Mariann Fischer Boel, članica Komisije. − Gospa predsednica, pozorno sem prisluhnila mnogim pozitivnim in konstruktivnim pripombam v današnji razpravi.

Najprej, kot ste nekateri že povedali, moramo razjasniti, da se ne bomo znašli v situaciji, ko v kmetijskem proračunu ne bo nobene rezerve. Imamo presežek, ker nismo imeli izrednih odhodkov – imeli smo zelo nizke stroške intervencij in zelo nizke stroške za izvozna nadomestila – zato lahko upravljamo to specifično situacijo. Vendar pa se ne smemo znajti v situaciji, da v proračunu ne bi bilo rezerve zaradi razlogov, ki jih je omenil gospod Mulder. Če se ponovno razširi živalska bolezen, lahko danes na tem mestu zagotovim, da se ne bomo znašli v situaciji, da denarja za reševanje teh problemov sploh ne bi bilo ali ga ne bi bilo dovolj.

Pomembno je tudi izpostaviti solidarnost pri dodeljevanju denarja. Če pogledamo razvoj podeželja, je jasno, da je bil denar prerazporejen v skladu z razpoložljivostjo sredstev v proračunu za razvoj kmetijstva za različne države članice, kar de facto daje prednost novim državam članicam.

Pomembno je tudi, da to injekcijo denarja obravnavamo kot enkratno pomoč. V razvoju kmetijstva bo preprosto zapolnila vrzel iz leta 2009, saj pregled skupne kmetijske politike začne veljati šele 1. januarja 2010 in smo se zato znašli v situaciji, ko nimamo več denarja za nove izzive. Ti izzivi so v dobršni meri skladni z idejami mojega dragega kolega Piebalgsa o obnovljivih virih energije na podeželju, vključno z uporabo novih tehnologij in odpadkov kmetijskega sektorja za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, s podnebnimi spremembami, vodo, biotsko raznovrstnostjo in izzivi, s katerimi se soočamo v sektorju mleka v Evropi.

Nazadnje pa se popolnoma strinjam, da je širokopasovna povezava prednost, ne samo za kmetijski sektor, ampak za vse. Zelo pomembno pa je, da zagotovimo povezavo s širokopasovnim omrežjem na podeželju in s tem spodbudimo mala in srednje velika podjetja ter ljudem poenostavimo selitev na podeželje, kjer lahko še vedno uporabljajo svoje računalnike, morda samo en ali dva dni na teden, in uredijo posel, ki se lahko odvija v mestu. Zato je širokopasovna povezava eno od vprašanj za prihodnost.

Na splošno in v zaključek naj povem, da menim, da je bila podpora široka, in upam, da bo vlaganje, ki ga predstavlja to enkratno plačilo, obrodilo želene sadove.

 
  
MPphoto
 

  Petja Stavreva, poročevalka. – (BG) Naj se vam zahvalim za pozitiven pristop ter za priporočila in izražena stališča. Zahvalila bi se tudi komisarki Boel za pozitiven pristop in podporo, ki jo ves čas nudi kmetom in podeželskim prebivalcem. Posebna zahvala gre tudi predsedniku Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja gospodu Parishu ter našemu koordinatorju gospodu Goeplu za njuno podporo in zaupanje.

Danes razpravljamo o bodočnosti skupne kmetijske politike in priložnosti za ustrezno podporo, zato je zelo pomembno vedeti, da več sto milijonov evropskih državljanov živi na podeželju, ki zajema velik odstotek ozemlja Skupnosti. Potrebujejo našo podporo prek solidarnosti.

Zelo sem zadovoljna, da so vsa poročila, o katerih smo v preteklih nekaj mesecih razpravljali v Evropskem parlamentu in Strasbourgu in katerih glavna tema je bila skupna kmetijska politika, sestavljena v enakem duhu in imajo enak naboj: da moramo upoštevati in prepoznati potrebe in priložnosti za kmete in podeželske prebivalce vseh držav članic.

Kot predstavnica Bolgarije, ki se je Evropski uniji pridružila med zadnjimi državami, menim, da je za evropske institucije in zlasti Evropski parlament ključnega pomena, da prebivalcem Skupnosti danes pošljemo jasno sporočilo podpore in pokažemo, da smo tu zato, da pomagamo v težkih časih gospodarske krize. Pred skorajšnjimi evropskimi volitvami je za evropske institucije pomembno, da pokažejo, da so ljudem blizu in da jim želijo pomagati v težkih časih, ki jih trenutno preživljamo.

 
  
MPphoto
 

  Eugenijus Maldeikis, poročevalec. (LT) Rad bi se zahvalil vsem kolegom in kolegicam za podporo. Razprava je pokazala, da je sveženj izjemno pomemben in da preprosto ne smemo pozabiti, kako zapletena je bila za Komisijo njegova priprava in tudi zagotovitev, da se sporazum sprejme. Menim, da moramo ceniti, da so države članice v zelo kratkem času uspele doseči sporazum in da je ta dokument sedaj v Parlamentu in bomo o njem glasovali.

Predstavljam si, da je bilo zelo težko vzpostaviti geografsko ravnovesje pri financiranju projektov in oceniti ukrepe za oživitev (govorim o tem, kako bodo vplivali na makroekonomska dogajanja in posamezne sektorje) ter uporabiti različne energetske podsektorske projekte za financiranje. Zato verjamem, da mora trenutni dogovor prinesti rezultate, danes pa sem bil zelo zadovoljen, ko je komisar Piebalgsa omenil, da bo razpis za zbiranje predlogov objavljen do konca meseca maja. To nam kaže, da delujemo dovolj strateško glede veliko občutljivost tega vprašanja.

Menim, da je ta sveženj tudi zelo pomemben v tem smislu, da se postopki vlaganja v Evropski uniji postopno upočasnjujejo zaradi gospodarske krize in bo torej zelo dobra spodbuda in sporočilo tako državam članicam kot energetskim podjetjem, da nadaljujejo s svojimi dejavnostmi vlaganja, da bomo lahko dosegli svoje strateške energetske cilje v Evropski uniji.

Ponovno se zahvaljujem vsem za vašo podporo in vas pozivam, da glasujete za ta sveženj in ga podprete.

 
  
MPphoto
 

  Predsednica. – Skupna razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo danes.

 
  
MPphoto
 

  Friedrich-Wilhelm Graefe zu Baringdorf (Verts/ALE).(DE) Gospa predsednica, med postopkom „catch the eye“ ste me spregledali. To je seveda vaša pravica, vendar pa sedaj v skladu s pravilnikom želim podati osebno izjavo.

 
  
MPphoto
 

  Predsednica. – To ni mogoče, gospod Graefe zu Baringdorf, razprava je zaključena. Dobro veste, da je v postopku „catch the eye“ na voljo pet minut in da imajo prednost poslanci, ki v razpravi niso sodelovali. Zato vam sedaj ne morem dati besede, saj je razprava že zaključena. Žal mi je.

***

Pisne izjave (člen 142)

 
  
MPphoto
 
 

  Adam Gierek (PSE), v pisni obliki. (PL) Uredba vzpostavlja program pomoči za gospodarstvo EU med krizo. Dodelitev te pomoči energetskim projektom bo pripomogla k oživitvi gospodarstva, večji varnosti oskrbe z energijo in zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Vsaj predvideva se, da se bo to zgodilo.

Temu je namenjenih 3,5 milijarde EUR.

Nam bo ta program pomagal premagati krizo? Dvomim. S tem denarjem ne bo ustvarjenih veliko delovnih mest. Za pripravo vsakega projekta je potreben čas, zato bodo projekti izboljšali gospodarske razmere šele čez nekaj časa. Projekti se razlikujejo po svoji pomembnosti. Najpomembnejši so tisti, ki zadevajo energetske povezave med omrežji. To bo okrepilo kohezijo v EU.

Vseeno pa menim, da bi morali projekti vključevati energetske povezave med Poljsko in Nemčijo.

Na področju tehnologije zajemanja in shranjevanja ogljika so merila o izpolnjevanju pogojev previsoka in predvideva se, da se je tovrstna tehnologija že razvila do take stopnje, pa se dejansko ni.

Nonšalanca, s katero Komisija zapravlja denar Skupnosti, me bega, menim pa, da je posledica nerazsodnosti in doktrine v ozadju tega pristopa. Gre prav gotovo za metanje denarja skozi okno, saj bi ta denarjem, ki smo ga vložili v naprave za zajemanje in shranjevanje ogljika, koristneje uporabili, če bi ga vložili v obsežne obnove in izolacijo zgradb ali v izgradnjo več sto postaj za bioplin. Od tega bi imelo koristi tudi okolje.

 
  
MPphoto
 
 

  Zbigniew Krzysztof Kuźmiuk (UEN), v pisni obliki. – (PL) V razpravi o poročilu o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju glede večletnega finančnega okvira (2007–2013) bi vašo pozornost usmeril na tri zadeve.

1. Podpreti bi morali odobritev 5 milijard EUR za financiranje energetskih projektov v letih 2009 in 2010 ter financiranje razvoja internetne infrastrukture na podeželskih območjih. 3,5 milijarde EUR bi morali dodeliti energetskemu omrežju in 1,5 milijarde EUR internetni infrastrukturi na podeželju.

2. Izrazil sem svojo podporo, vendar bi želel izraziti tudi skrb, da ta dodatna sredstva izvirajo iz razdelka 2, torej iz skupne kmetijske politike, kjer se bodo letne zgornje meje, predvidene za finančno perspektivo od leta 2007 do 2013, zmanjšale za 3,5 milijarde EUR v letu 2009 in 2,5 milijarde let v letu 2010. To je še posebej zaskrbljujoče, kadar je ogrožena zanesljiva preskrba s hrano v Evropski uniji.

3. Izraziti moram tudi zaskrbljenost nad dejstvom, da se takšna korenita sprememba v finančni perspektivi za obdobje od 2007 do 2013 izvaja dva meseca pred koncem tega parlamentarnega mandata, v naglici in brez priložnosti za objektivno razpravo na to temo.

 
  
MPphoto
 
 

  James Nicholson (PPE-DE), v pisni obliki. – V okviru Evropskega načrta za oživitev gospodarstva smo namenili 1 dodatno milijardo EUR razvoju infrastrukture širokopasovnega interneta na podeželju prek Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.

Ker se pretežno ukvarjam s vprašanji kmetijstva in podeželja, od srca pozdravljam to pobudo. V veliko državah članicah, vključno z mojo, kmetje in podeželani nimajo enakih možnosti dostopanja do širokopasovnega interneta, kar jih postavlja v občutno slabši položaj v primerjavi z meščani.

Vedeti moramo, da je ta pobuda del svežnja, katerega cilj je spodbuditi pešajoča evropska gospodarstva. V tem kontekstu upam, da bo boljši dostop do širokopasovnega interneta pomagal razvoju malih in srednje velikih podjetij na podeželju.

 
  
MPphoto
 
 

  Sirpa Pietikäinen (PPE-DE), v pisni obliki.(FI) Odlično je, da je petmilijardni sveženj, ki ga je Komisija obljubila ob začetku krize, nazadnje le odobren. Denar je resnično potreben in menim, da sta prednostni nalogi energetike in podpore podeželju, ki si ju je Komisija zastavila in pomenita predvsem razvoj širokopasovnih omrežij, vredni vsega truda. Znesek 100 milijonov EUR za projekt podmorskega kabla Estlink 2 bo imel poseben učinek na Finsko. Odlično je, da je projekt Estlink z nespremenjenim zneskom ostal na seznamu vse odtlej, ko je Komisija prvič predstavila svoj predlog.

Prednostne naloge v svežnju za oživitev energetike pa so alarmantne, in sicer dejstvo, da se prvotna ideja Komisije, da le preprosto podpremo električna omrežja, zajemanje in shranjevanje ogljika (CCS) ter projekte vetrnih elektrarn na morju, ni prav nič spremenila. Električna omrežja in vetrna energija iz elektrarn na morju si seveda zaslužita dodatna sredstva. Nesmotrno poudarjanje zajemanja in shranjevanja ogljika pa je nerazumljivo, še zlasti zato, ker bo po vsej verjetnosti v glavnem financirano iz dohodkov trgovanja z emisijami.

Drugi projekti obnovljivih virov energije bi morali nedvomno imeti enake možnosti pri pridobivanju dodatnih sredstev za oživitev, poleg tistih v zvezi z vetrno energijo. Namesto vlaganj v tehnologijo CCS, ki so tvegana, bi morali dati poudarek obnovljivim virom energije. Različni projekti sončne energije bi si še posebej zaslužili financiranje.

V svežnju je bila tudi izjava, ki predlaga, da se neporabljena sredstva prerazporedijo za projekte za spodbujanje energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije. Že v prvotnih načrtih Komisije bi morali sredstva nameniti energetski učinkovitosti, namesto da uporabimo drobtinice, ki nam bodo morda ostale. Na žalost je bila tudi komponenta, ki je bila sprva načrtovana za „pametna mesta“, na koncu izključena iz svežnja za oživitev gospodarstva.

 
  
MPphoto
 
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE), v pisni obliki. – (PL) Gospa predsednica, Evropski sveženj za oživitev gospodarstva, ki mu pravimo tudi „petmilijardni sveženj“, je povezan z razvojem podeželja v EU. Dodatna sredstva, ki presegajo 1 milijardo EUR, bodo namenjena še izboljšanju dostopa do interneta na podeželju in soočanju z novimi izzivi iz pregleda skupne kmetijske politike. Škoda, da se je znesek razpoložljivega denarja nekoliko znižal, vendar pa je sedaj najpomembneje, da celoten zakonodajni postopek čim prej zaključimo. S tem bomo lahko zmanjšali nesorazmerje med podeželskimi in mestnimi območji v razvoju infrastrukture širokopasovnega interneta ter storitev, povezanih z novimi tehnologijami. Internet ni samo posebno okno v svet ter orodje za izmenjavo stališč in pridobivanje znanja, ampak nam služi tudi za opravljanje velikega števila upravnih zadev.

S sprejetjem tega svežnja bo EU poslala pozitivno sporočilo našemu podeželskemu prebivalstvu. Kmetovanje ima pomembno vlogo na podeželju, vendar pa je na teh območjih posluje tudi veliko vrst podjetij, na primer trgovin, delavnic in skladišč. Menim, da bo razvoj interneta na teh območjih pripomogel k razvoju izobraževanja in malih podjetij, vključno s turističnimi storitvami. Pripomogel bo lahko tudi k dodatnemu zaslužku, zlasti v manjših, družinskih kmetijskih gospodarstvih.

 
  
MPphoto
 
 

  Vladimir Urutchev (PPE-DE), v pisni obliki.(BG) Gospe in gospodje, Evropski program za podporo oživitvi gospodarstva skupaj z vložkom skoraj 4 milijard EUR v energetske projekte je prišel ob pravem času in bo imel najmanj dvakraten pozitiven učinek: spodbujanje oživitve pomembnih sektorjev gospodarstva in reševanje bistvenih energetskih problemov.

Nedavna plinska kriza je jasno pokazala, da je varnost oskrbe z energijo neposredno odvisna od medsebojnega povezovanja energetske infrastrukture med državami članicami, brez katere prizadetim državam ni mogoče nuditi pomoči. Brez vzpostavitve dobrih povezav med sistemi v zadevnih državah ni mogoče izoblikovati enotnega energetskega trga ali uporabiti načela solidarnosti v EU.

Gospodarska kriza zahteva hitre rešitve. Zato podpiram predlagani program, pri tem pa se dobro zavedam, da način izbire projektov in razdelitve sredstev ni najpravičnejši.

Želel bi še posebej izpostaviti svojo podporo plinovodu Nabucco, kajti za EU je skrajni čas, da v ta projekt vloži več truda, če ne želimo zamuditi priložnosti za diverzifikacijo svojih virov z izkoriščanjem plina iz Kaspijskega morja. Pozivam Komisijo, da se vključi precej dejavneje in pri projektu Nabucco čim prej doseže dobre rezultate in napredek.

Hvala za pozornost.

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov