Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2008/0191(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

A6-0139/2009

Razprave :

PV 06/05/2009 - 3
CRE 06/05/2009 - 3

Glasovanja :

PV 06/05/2009 - 6.9
CRE 06/05/2009 - 6.9
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2009)0367

Dobesedni zapisi razprav
Sreda, 6. maj 2009 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

3. Finančni trg: banke, pridružene centralnim institucijam, nekatere postavke lastnih sredstev, velika izpostavljenost, nadzorni režimi in krizno upravljanje (spremembe direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES) - Program za podpiranje posebnih dejavnosti na področju finančnih storitev, računovodskega poročanja in revizije
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 
 

  Predsednica. – Naslednja točka je skupna razprava o:

- poročilu (A6-0139/2009) gospoda Karasa v imenu Odbora za ekonomske in monetarne zadeve o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES glede bank, pridruženih centralnim institucijam, nekaterih postavk lastnih sredstev, velikih izpostavljenosti, nadzornih režimov in kriznega upravljanja (KOM(2008)0602 – C6-0339/2008 – 2008/0191(COD)) in

- poročilu (A6-0246/2009) gospoda Hoppenstedta v imenu Odbora za ekonomske in monetarne zadeve o predlogu Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za podpiranje posebnih dejavnosti na področju finančnih storitev, računovodskega poročanja in revizije (KOM(2009)0014 – C6-0031/2009 – 2009/0001(COD)).

 
  
MPphoto
 

  Othmar Karas, poročevalec. − (DE) Gospa predsednica, komisar, gospe in gospodje, danes sem dobil priložnost, da vam predstavim ne le ugotovitve Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, ampak tudi rezultate dolgih pogajanj s Svetom in Komisijo. Prejšnji teden smo dosegli dogovor na trialogu o skupnem pristopu k razvoju novega okvira za finančne trge.

Prosim, da te predloge, o katerih danes razpravljamo, obravnavate kot sveženj. Nekateri med nami ste želeli več, nekateri manj, tako v Parlamentu, Svetu kot tudi Komisiji. Lahko vam povem, da se nismo strinjali o najmanjšem skupnem imenovalcu, vendar smo se poskušali dogovoriti o več stvareh, ne le o največjem skupnem imenovalcu.

Predlagali smo smer za nadaljnje korake, kajti vse to je samo prvi korak. Nismo našli odgovora na gospodarsko in finančno krizo. Pripravljeni pa smo storiti nov korak in doseči preboj v razvoju novega okvira za finančne trge, ki bo vodil k poenostavitvi ureditve finančnega trga in evropeizaciji, ti pa bosta povečali gotovost na finančnih trgih in stabilnost za vse udeležence trga, kar za finančne trge pomeni napredek in odziv na finančno krizo ter zaščito decentraliziranega sektorja.

Zahvalil bi se gospe Berès, gospe Bowles in tudi kolegom in kolegicam iz drugih skupin za podporo, zlasti pa sekretariatu in vsem uslužbencem.

Predlog zagotavlja večjo preglednost, večjo pravno varnost in stabilnost ter zato vzpostavlja več zaupanja v tem času, ki je prežet z nezaupanjem. To ni edina zakonodaja, ki jo predlagamo. Na zadnji plenarni seji smo se odločili, da bomo uredili bonitetne agencije, sprejeli smo nove nadzorne strukture v zavarovalništvu, Komisija pa je predstavila svoj novi predlog za hedge sklade. Gre za dodaten sveženj, s katerim smo začrtali pot.

Vsebuje pet točk. Prva je nadzor finančnih trgov, kjer je prvi korak okrepitev vloge Centra za evropske politične študije (CEPS) in Evropske centralne banke. Izboljšali smo tudi ravnovesje med domačimi in gostujočimi zakonodajalci. Drugi korak vključuje močnejšo integracijo nadzora finančnih trgov. To poročilo vsebuje vse zahteve, kajti potrebujemo integrirano nadzorno strukturo, s katero bomo lahko premagovali nove izzive.

Drugo področje je listinjenje v povezavi z odobravanjem posojil. Prvič v zgodovini uvajamo pravilo, da se lahko posojilo odobri le, če posojilodajalec v svojih poslovnih knjigah vodi ohranitev za listinjenje. Dogovorili smo se za najmanj 5-odstotno ohranitev, vendar pa smo CEPS-u naročili, naj preuči, ali bi bilo povišanje smotrno, in naj svoje ugotovitve objavi v pregledu Komisije pred zaključkom leta, pri tem pa upošteva mednarodne dogodke. To je pomembno sporočilo za trge: brez ohranitve ni ničesar. Ohranitev omogoča preglednost in obenem izboljšuje nadzor.

Tretjič, uredili smo velike izpostavljenosti v zvezi z razmerjem med lastnimi sredstvi in tveganjem. Nobena velika izpostavljenost ne sme preseči 25 % lastnih sredstev banke. Kadar banke posojajo ena drugi, pa znesek 150 milijonov EUR ne sme biti presežen.

Četrta točka je ta, da si prizadevamo izboljšati kakovost lastnih sredstev in hibridnega kapitala. Vseeno pa upoštevamo obstoječe zakonske ureditve v državah članicah, saj ne želimo, da med gospodarsko in finančno krizo prihaja do učinkov procikličnosti. Pomembno je, da smo izoblikovali pravilno in profesionalno prehodno ureditev, zlasti za zadruge, hranilnice in tihe kapitalske udeležbe v Nemčiji. Vseeno pa je pred nami še veliko dela.

Kot peto točko bi želel izpostaviti procikličnost.

Poročilo navaja, da mora Komisija jasno in zelo hitro opredeliti učinke procikličnosti obstoječih direktiv in da moramo poskrbeti, da se ta nujna sprememba opravi pred jesenjo.

Pozivam vas, da sprejmete to poročilo in predlog za sporazum v trialogu, da bosta tako Evropska unija kot tudi Evropski parlament lahko ohranila svojo vodilno vlogo v reformi finančnih trgov. Pomembno je tudi, da izvedemo vse zahteve za prihodnji razvoj in tako odpremo pot izboljšanemu, stabilnejšemu in zaupanja vrednemu finančnemu trgu ter ponovno prevzamemo vodilno vlogo na naslednjem vrhu G20. Prosim za vašo podporo.

 
  
  

PREDSEDSTVO: GOSPOD MAURO
podpredsednik

 
  
MPphoto
 

  Karsten Friedrich Hoppenstedt, poročevalec. (DE) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, pomanjkljiv finančni nadzor po vsej Evropi in odpoved sistema na mednarodni in evropski ravni sta dav od razlogov za trenutno finančno in gospodarsko krizo. Zato moramo zagotoviti, da se informacije usklajeno vključujejo v sistem in da si posamezne organizacije izmenjujejo informacije v izogib naslednji krizi.

Dober javni nadzor v nekaterih državah članicah bi morali optimizirati za vseh 27 držav članic in s tem zagotoviti dober pretok informacij. Za to pa so potrebna finančna sredstva. Krizo moramo reševati zdaj in sredstva zagotoviti zdaj. Natanko to predvideva program Skupnosti za podporo specifičnim dejavnostim na področju finančnih storitev, računovodskega poročanja in revizije.

Pozdravljam dejstvo, da se je Komisija odzvala na poziv Parlamenta k ukrepanju in da predlaga finančno podporo Skupnosti v sektorju finančnih storitev, računovodskega poročanja in revizije ter za dejavnosti nekaterih evropskih in mednarodnih ustanov, da bi zagotovila učinkovitost politik Skupnosti na tem področju. Nov program Skupnosti se bo pripravil in omogočil neposredno financiranje teh posameznih institucij iz proračuna Skupnosti.

Tovrstno sofinanciranje lahko odborom in nadzornim organom v veliki meri pomaga zagotoviti, da svoje mandate izpolnijo neodvisno in učinkovito. Program mora biti prožen in primerno finančno podprt, da se zagotovi izpolnitev zahtev odborov, ki so vsaj na ravni 3, vključno s CESR, CEIOPS in CEBS. Predlog Komisije je bil 40 % pod tistim, kar so odbori na ravni 3 opredelili kot nujno za naslednja štiri leta. Svet ni bil preveč navdušen nad precejšnjim povečanjem proračuna, čeprav je bilo jasno, da je bilo občutno izboljšanje nadzora finančnega trga nujno.

Na koncu pogajanj smo se dogovorili o znesku približno 40 milijonov EUR za štiriletno obdobje: 500 000 EUR za odbore na ravni 3 v letu 2009 in nadaljnjih 38,7 milijona EUR med leti 2010 in 2013, od koder gre 13,5 milijona EUR za omenjene odbore. Glede odborov za računovodsko poročanje in revizijo pa je bil prvoten predlog Komisije za reformo te organizacije prešibak. To torej pomeni, da smo mi, kot Parlament, uspeli izboljšati zadeve in smo po pogajanjih v trialogu dosegli sprejemljiv rezultat pri posameznih finančnih referenčnih zneskov in obdobjih financiranja. Zadnje ugotovitve skupine gospoda de Larosièra in poročila kažejo, da obstajajo dobri razlogi za to, da Komisija Parlamentu in Svetu najpozneje do 1. julija 2010 predloži poročilo in potrebne zakonodajne predloge za nadaljnjo reformo pravne ureditve in pregled evropskih finančnih trgov, da se ta program prilagodi glede na spremembe.

V trenutni finančni krizi se zdi bistvenega pomena, da damo prednost širitvi konvergence pri nadzoru in sodelovanju na področju finančnih storitev v povezavi z računovodskim poročanjem in revizijo.

Na plenarnem zasedanju o Direktivi o solventnosti II pred dvema tednoma sem dejal, da je pomembno, da je Evropa poslala jasna sporočila, ki jim je preostali svet prisluhnil. Menim, da smo v preteklih tednih poslali jasno sporočilo, vključno s poročilom gospoda Karasa o bonitetnih agencijah, da nas naši mednarodni partnerji lahko jemljejo resno in da nismo samo tihi opazovalci, kot smo bili v zadnjih nekaj desetletjih. To je dober znak.

Zahvalil bi se rad obema poročevalkama v senci, gospe Bowles in gospe Berès. Ker je to moj zadnji govor v Parlamentu, se želim zahvaliti tudi Komisiji, svojim kolegom in kolegicam ter Svetu za sodelovanje. V veselje mi je bilo delati z vsemi vami. Naj navedem primer prijetnega rezultata tega sodelovanja. Češko predsedstvo Sveta se je pred 30 minutami odločilo, da bo sprejelo izid pogajanj v trialogu. Imamo predlog, ki ga lahko sprejmemo danes, in prepričan sem, da bodo tudi velike skupine v tem Parlamentu glasovale za te predloge.

Ponovno se vam zahvaljujem za sodelovanje.

 
  
MPphoto
 

  Charlie McCreevy, član Komisije. Gospod predsednik, dva tedna po naši zadnji razpravi o ukrepih proti finančni krizi pozdravljam to priložnost za pogovor z vami o nadaljnjih aktivnostih, ki smo jih skupaj sprejeli za soočenje s tem izzivom.

Danes s posebnim zadovoljstvom pozdravljam možnost, da dosežemo sporazum za prvo obravnavo glede dveh ključnih ukrepov: program Skupnosti za podporo specifičnim dejavnostim na področju finančnih storitev, računovodskega poročanja in revizije ter pregled Direktive o kapitalskih zahtevah. Oba bosta pomembno prispevala ne samo k prizadevanjem za oživitev gospodarstva, ampak predvsem k dolgoročni učinkovitosti finančnega nadzora in moči finančnega sektorja EU.

Najprej naj pozdravim spremembe, ki jih Parlament predvideva v predlogu programa Skupnosti za podporo specifičnim dejavnostim na področju finančnih storitev, računovodskega poročanja in revizije. Finančna kriza je pokazala potrebo po nadaljnji krepitvi nadzornih režimov EU. Spomnila nas je na pomen preglednosti in neodvisnosti organov, ki se ukvarjajo s standardi finančnega poročanja in revizije.

Za Komisijo je najpomembnejši korak pri doseganju teh ciljev okrepitev vloge ključnih organov na teh področjih, tako na evropski kot mednarodni ravni. Zato je Komisija predlagala, da jih finančno podpre.

Menimo, da smo si soglasni v tem, da ti organi potrebujejo stabilno, raznoliko in ustrezno financiranje. Po sprejetju programa bodo lahko svoje poslanstvo izpolnili bolj neodvisno in učinkoviteje. Za tri odbore nadzornikov bo program prvi korak h krepitvi njihovih pristojnosti v skladu s priporočili iz de Larosièrovega poročila.

Dobili bodo priložnost za razvijanje projektov, kar bo izboljšalo konvergenco nadzora v Evropi in sodelovanje med nacionalnimi nadzorniki. Izmenjava informacij bo še bolj poenostavljena z vzpostavitvijo novih orodij informacijske tehnologije. Skupno usposabljanje nacionalnih nadzornikov bo omogočilo nastanek enotne nadzorniške kulture.

Program bo pripravil tudi temelje za naslednje korake nadzorniških reform, s katerimi se bo Komisija ukvarjala v naslednjih tednih. Zagotoviti moramo tudi visoko kakovost pravil računovodskega poročanja in revizije, ki se usklajujejo na mednarodni ravni. Poskrbeti moramo, da so vsem evropskim uporabnikom na voljo enotni pogoji delovanja in da pravila postavljajo organi za določanje standardov.

To je pomemben pogoj za vzpostavitev ugodnega poslovnega okolja za podjetja, še zlasti v trenutnih gospodarskih razmerah. Če se izognemo odvisnosti Fundacije Odbora za mednarodne računovodske standarde (IASCF), Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG) in mednarodnega Odbora za javni nadzor (POB) od prostovoljnega financiranja nediverzificiranih potencialno zainteresiranih strank, lahko izboljšamo kakovost in verodostojnost postopka določanja standardov.

Če okrepimo Evropsko svetovalno skupino za računovodsko poročanje (EFRAG), bomo lahko bolje svetovali v korist Evropske unije, ko bo Mednarodni odbor za računovodske standarde (IASB) opredelil mednarodne standarde računovodskega poročanja. Če mednarodnemu Odboru za javni nadzor (POB) pomagamo povečati pristojnosti, bomo lahko zagotovili, da je uporaba mednarodnih revizijskih standardov skladna z zahtevami EU glede kakovosti.

Predlagane spremembe predvidevajo prilagoditev predloga Komisije o načinu razdelitve sredstev med upravičence. S tem nismo popolnoma zadovoljni. Zlasti bi nam ustrezalo, če denarja ne bi preusmerjali od Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG) k odborom nadzornih organov EU.

EFRAG je evropski organ. Je pomemben element vpliva EU na postopek določanja standardov, ki ga vodi Fundacija Odbora za mednarodne računovodske standarde (IASCF). To, da denar, namenjen EFRAG, razdelimo drugim evropskim organom, ni dober znak. Vseeno pa priznavamo, da bo znesek, ki bo prerazporejen od EFRAG k odborom nadzornih organov EU, zelo omejen.

Verjamemo tudi, da lahko še vedno dosežemo večino ciljev, h katerim stremimo v okviru programa, zato lahko spremembe podpremo. Kot je povedal tudi gospod Hoppenstedt, ob tej priložnosti z veseljem napovedujem, da je Coreper danes zjutraj sprejel predlagane spremembe, kar pomeni, da lahko sedaj tako Svet kot Komisija podpreta predlog Parlamenta.

Naj posvetim še nekaj besed pregledu Direktive o kapitalskih zahtevah – z veseljem vam sporočam, da Komisija v splošnem podpira spremembe Parlamenta. V splošnem, ne pa v celoti, kajti Komisija ima še vedno nekaj zadržkov glede listinjenja.

Predlog, ki ga je Komisija sprejela oktobra lani, je rezultat obsežnih posvetovanj, ki so se začela še pred nastankom finančne krize. Z več vidikov se je ta pregled Direktive o kapitalskih zahtevah izkazal kot pravočasen in robusten prvi odziv na krizo.

Evropski parlament se je na poziv o sprejetju predloga na prvi obravnavi nemudoma odzval, kar je res hvalevredno. Rezultat tega je, da imamo sedaj strožja načela upravljanja likvidnostnih tveganj, trdna pravila o razpršitvi tveganj, močnejši nadzor, boljšo kapitalsko osnovo in interes za vlaganje, obenem pa tudi zahteve glede skrbnega pregleda listinjenja. Na vsak način je to velik napredek.

Glede te slavne 5-odstotne ohranitve za listinjenje pa me veseli, da Parlament ni podlegel pritiskom industrije, naj odpravi nekaj, kar so še lani opredelili kot popoln nesmisel. Naj povem, da pravilo ohranitve ni nesmisel, ampak zdravorazumska poteza. G20 sedaj priznava, da je ta ukrep ključen za okrepitev finančnega sistema. Vnaprej pa bo Komisija, brez sence dvoma, podprla vsakršna prizadevanja, da bi bilo besedilo še brezhibnejše.

Komisija je na čelu svetovnih pobud za reševanje krize. Baselski odbor za bančni nadzor bo stopil v korak z nami. Zato toplo pozdravljam določbo, ki predvideva pregled do konca leta 2009, ki jo je predlagal Evropski parlament. Odbor bo preučil potrebo po višji zahtevi za ohranitev, pri tem pa upošteval dogajanja v mednarodnem prostoru.

Zadovoljen sem tudi, da Parlament ni podlegel pritiskom industrije po manj strožjih pravilih na področju medbančnih tveganj. Ne smemo pozabiti, da so banke ravno tako izpostavljene tveganjem. To je najpomembnejša lekcija finančne krize. Ustrezna razpršitev in zavarovanje sta ključnega pomena pri zagotavljanju finančne stabilnosti.

V zvezi z lastnimi sredstvi razumem nejevoljo nekaterih poslancev, da bi Parlament lahko upošteval poslabšanje bonitete nekaterih nacionalnih instrumentov, ki ne izpolnjujejo meril za temeljni kapital. Bom natančnejši. Razumem ta odpor, vendar samo v trenutnem gospodarskem kontekstu. Večina oživitve je na pravi poti. Komisija se je trdno zavezala k nadaljnjem izboljševanju kakovosti lastnih sredstev, kot je bilo dogovorjeno tudi na vrhu G20.

Kar zadeva listinjenje pa Komisija še vedno meni, da bi se v nekaterih pogledih splačalo še natančneje opredeliti način izračuna 5-odstotne ohranitve. Razumem, da je Evropski parlament delal pod časovnim pritiskom, in veseli me, da je Komisija dobila drugo priložnost za izboljšanje besedila poročila do konca leta 2009.

Dve poročili, o katerih boste danes glasovali, nam kažeta, da se je – če poslanci EP, finančni ministri in komisarji razmišljajo vnaprej in zagotovijo politično vodstvo –, možno na trenutne izzive odzvati hitro in učinkovito. Oba ukrepa, o katerih danes razpravljamo, bosta precej prispevala k utiranju poti za pregled finančnega in nadzornega okvira EU.

Poleg teh ukrepov smo prejšnjo sredo predstavili sveženj ključnih pobud v zvezi s premagovanjem finančne krize, alternativnimi investicijskimi skladi, strukturami nagrajevanja in svežnju produktov za male vlagatelje.

Nenazadnje pa bo Komisija v treh tednih v sporočilu predstavila svoje poglede na nadaljnje aktivnosti, povezane s priporočili de Larosièrovega poročila o finančnem nadzoru. Sprejetju na junijskem Evropskem svetu bodo jeseni sledili še drugi zakonodajni predlogi.

 
  
MPphoto
 

  Gary Titley, poročevalec mnenja Odbora za proračun. − Gospod predsednik, v zvezi s poročilom gospoda Hoppenstedta bi želel predstaviti mnenje Odbora za proračun. Kot za gospoda Hoppenstedta bo tudi zame to v dvajsetih letih zadnji govor pred Parlamentom.

Odbor za proračun priznava pomembnost teh predlogov in njihovo nujno obravnavo. Dokaj jasno je, da se bodo nekatere ključne politike EU brez ustrezne finančne podpore izjalovile, zato z veseljem podpiramo predlog. Vseeno pa bi želeli poudariti, da denar prihaja iz rezerv pod odstavkom 1a, kar bo znižalo znesek rezerve in s tem tudi zmanjšalo razpoložljivost sredstev za druge projekte, ki bodo morda v prihodnje pomembni. To bi morali upoštevati.

Drugič, morali bi tudi zagotoviti, da te organizacije na noben način ne postanejo agencije, kajti če se to zgodi, bodo zanje seveda veljali mednarodni sporazumi za agencije.

Nazadnje, ne želimo, da je položaj Odbora za proračun na kakršen koli način ogrožen zaradi naglice pri teh predlogih. Zato je Odbor za proračun v ponedeljek zvečer z veseljem podprl predlog gospoda McCreevyja o vmesnem financiranju, s katerim lahko zagotovimo, da stečejo ustrezni finančni postopki in ustrezen trialog o finančnih učinkih predlogov.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. − Hvala vam, gospod Titley, za 20 let, ki ste jih posvetili evropski stvari.

 
  
MPphoto
 

  John Purvis, v imenu skupine PPE-DE. – Gospod predsednik, naše stare roke se očitno ena za drugo dvigujejo in prosijo za besedo, ampak ko moj zadnji govor v Evropskem parlamentu vsaj ne bi bil v najslabših gospodarskih razmerah, ki sem jim bil kdaj koli priča, saj se je moje življenje začelo v neizprosnih tridesetih letih prejšnjega stoletja, in ko mi vsaj ne bi bilo treba razpravljati o tem delu evropske zakonodaje, ki žal ni v celoti zadovoljivo: o Direktivi o kapitalskih zahtevah.

Skupaj s svojo skupino bom podprl kompromis, ki ga je z veliko spretnosti in potrpežljivosti pod tako hudim časovnim pritiskom in v trenutnih vročičnih gospodarskih razmerah dosegel poročevalec Karas. Upam, da se bodo moji kolegi, ki se bodo vrnili v Parlament po volitvah, ponovno lotili celotnega postopka soodločanja, ki lahko v dodobra prevetri in izboljša našo zakonodajo. Bojim se, da bo večina te preuranjene zakonodaje imela nenačrtovane in neugodne posledice. Bojim se na primer, da bodo pravila o velikih izpostavljenostih, ki jih komisar McCreevy tako poveličuje, a dejansko povzročajo skrbi zaradi tveganja nasprotne stranke, še toliko bolj otežila ponovno vzpostavitev medbančnega monetarnega trga v njegovem polnem in želenem obsegu. Bojim se, da bo novo pravilo ohranitve, ki ga komisar McCreevy tudi hvali, dejansko otežilo ponovno oživitev listinjenja, ki je bistven in pretežno koristen mehanizem financiranja hipotek, avtomobilskih posojil in široke potrošnje.

Vse spodbude s strani vlade, ki lahko pridejo v poštev, ne morejo rešiti umirajočega trga listinjenja. Zato upam, da bodo takrat, ko bo napočil čas za pregled te direktive, opravljene potrebne ocene vpliva, da bodo upoštevani modri nasveti, da bo globalni kontekst ustrezno in v celoti upoštevan in da bodo na koncu izvedena najustreznejša pravila.

 
  
MPphoto
 

  Pervenche Berès , v imenu skupine PSE.(FR) Komisar, obžalujem, da predsedstvo Sveta ni prisotno. Gospod McCreevy, svoj mandat ste preživeli v vlogi komisarja za notranji trg, na katerem je vladalo regulatorno zatišje. Na žalost – ne vem, kako naj se izrazim – bi morali spremeniti svoje mnenje in na koncu upoštevati nasvet Skupine socialdemokratov v Evropskem parlamentu, ki vam je, potem ko je gospod Katiforis predstavil svoje poročilo, dejala, da potrebujemo zakonodajo za bonitetne agencije, ali pa bi prisluhnili našemu poročevalcu gospodu Rasmunssenu, ki vam je povedal, da bančni sektor potrebuje uvedbo ohranitve za listinjenje.

Nazadnje bi se morali odločiti tudi za uvedbo jamstev za bančne depozite. Veste, regulatorne počitnice niso nič novega. Na srečo nam teh vprašanj v naslednjem parlamentarnem mandatu ne bo treba več reševati z vami. To pravim zato, ker je vaš zadnji predlog o alternativnih skladih in investicijskih skladih, ki ste nam ga predstavili, nerazumen, o čemer priča tudi to, da o predlogu niste želeli razpravljati z Odborom za ekonomske in monetarne zadeve.

Kar zadeva poročilo gospoda Karasa, pa menim, da je pomembno in da ga moramo danes sprejeti, saj v okviru Unije bančnemu sektorju in vsem partnerjem G20 sporoča, da je treba pri listinjenju uvesti ohranitev deleža. Lastna sredstva je treba bolje opredeliti. V bodoče bomo potrebovali več nadnacionalnih nadzorov skupin ter integriran nadzor v skladu s poročilom gospoda Jacquesa de Larosièra. Nazadnje moramo ustanoviti tudi klirinške hiše za izvedene finančne instrumente in zamenjave neplačil.

Gospodu Karasu se želim zahvaliti za to, da smo lahko ponovno odprli trialog, tako da bomo lahko v obdobju pred uveljavitvijo te direktive preučili prag ohranitve. Ker smo naročili raziskave in pooblastili CEBS za določitev pogojev za strokovno načrtovanje te ohranitve, smo lahko preverili, ali je 5-odstotna ohranitev, o kateri bomo glasovali danes, ustrezen prag, še toliko bolj po popravku obsega ohranitve, ki se je izkazal kot prava poteza, saj smo se znebili jamstev, ki jih je želel gospod Purvis.

Kar zadeva poročilo gospoda Hoppenstedta, pa se mu želim iskreno zahvaliti, saj menim, da se na tem področju udejstvujemo koristno in pozitivno. V preteklosti nam je Komisija dejala, da ne more financirati odborov na ravni 3; danes pa je to možno, preden ti odbori postanejo agencije. To pozdravljamo. Na pobudo poročevalca bodo tako stroški poslovanja kot projektni stroški upravičeni do financiranja, Parlament pa bo imel vpogled v vrsto projektov, ki se financirajo na ta način. To iskreno pozdravljamo, saj je korak v pravo smer.

Nazadnje pa naj v zvezi z računovodskimi standardi in razmerami, v katerih mednarodne organizacije prispevajo k njihovem izoblikovanju, povem, da pritiskamo na te organizacije, da izboljšajo svoje vodenje in bolje opredelijo svoje vloge. Menim, da je Evropski parlament skupaj s poročilom gospoda Hoppenstedta tudi na tem področju opravil koristno delo, zato se želim zahvaliti vsem poročevalcem ter tudi Parlamentu, če bosta ti dve poročili v nadaljevanju seje sprejeti z veliko večino.

 
  
MPphoto
 

  Sharon Bowles, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, dogovorjeno besedilo Direktive o kapitalskih zahtevah je napredek na področju temeljnega kapitala in nadzora. Določba o listinjenju, ki sedaj vključuje tudi sorazmerne penale za pomanjkljivosti v zvezi s skrbnim pregledom, ni brezhibna, ampak ustreza svojemu namenu – ponovno vzpostaviti zaupanje in red na trgu listinjenja. Pregled odstotka ohranitve ob koncu leta pomeni, da smo upoštevali vse osnove, vključno z mednarodnim sodelovanjem.

Evropski problemi z listinjenjem prihajajo od nakupne strani vlagateljske skupnosti iz ZDA, vendar pa je strah ohromil tudi naše listinjenje. Banke so izgubile glavni instrument, ki jim je omogočal nadaljnjo prodajo svojih posojil – gre za pomemben instrument, saj je sprostil kapital za nadaljnje posojilne posle in je predstavljal glavno gonilo rasti. V letih 2006 in 2007 so evropska listinjenja znašala 800 milijard EUR: 526 milijard EUR je podpiralo evropske hipoteke, več deset milijard pa nakupe avtomobilov, potrošnjo po kreditnih karticah in posojila malim in srednje velikim podjetjem – da, vključno z okrog 40 milijard EUR nemških posojil malim in srednje velikim podjetjem. To so področja, kjer je kreditni krč povzročil največ škode. To pa ni naključje. Ker se moramo soočiti z dejstvom, da je bančno kreditiranje omejeno s kapitalom banke in da banka obtiči, dokler ne poveča kapitala ali proda posojila naprej. Torej, prej ko bomo spravili v pogon kakovostno in nadzorovano listinjenje, bolje bo.

Lahko se nam zdi, da bi glede na to, da 5-odstotna ohranitev drži banke na vajetih, z 10-odstotno ohranitvijo dosegli še več, vendar pa ohranjeni del pomeni tudi strošek kapitala, ta pa znižuje kapital, ki ga je mogoče sprostiti, ter omejuje kreditiranje. 10 % v teh časih neprekinjenega kapitalskega pritiska bi prizadelo posojilojemalce in podjetja, ne banke. Tudi zato se tudi drugi forumi, ki so sprva predlagali višji odstotek ohranitve, vse bolj odločajo za 5 %.

Nazadnje bomo s pametnim nadzorom in previdnostjo preprečili nove zlorabe v prihodnje, ne pa z ureditvijo za stare in minule zlorabe. Glede odborov na ravni 3 lahko vidimo, da je bil kljub problemom in napakam pri nadzoru Parlament tisti, ki je bolje kot države članice prepoznal, da lukenj ni mogoče zamašiti brez sredstev. Zato je za te odbore zahteval več sredstev. Mednarodni računovodski in revizijski organi bodo tudi imeli koristi od bolj razpršenega in nevtralnega financiranja, EU pa lahko pri tem prednjači – vendar ne neskončno dolgo, saj se ji morajo pridružiti še druge države. Veseli me, da sem to pojasnila. Financiranje bi morali zahtevati tudi od uporabnikov, na primer vlagateljev.

 
  
MPphoto
 

  Konstantinos Droutsas, v imenu skupine GUE/NGL.(EL) Gospod predsednik, sedanja gospodarska kriza je kriza prevelike proizvodnje in prekomernega kopičenja kapitala. Kot sedaj vsi priznavajo, smo dejansko v krizi kapitalizma. Nekateri se trudijo to krizo predstaviti kot finančno ali likvidnostno, da bi zavedli delavce in jim ne bi bilo treba s prstom pokazati na prave vzroke, katerih posledice so vse večja brezposelnost, nižji dohodki, ohlapna delovna razmerja in vsesplošen napad nanje.

Ukrepi, s katerimi naj bi nadzorovali računovodske standarde prek kontrole kreditnih linij in lastnih sredstev, so neuspešni, a ne samo pri povečanju odgovornosti bank; dejansko gre za ukrepe, ki jih banke same želijo, da bi ohranile svojo neodgovornost pod pretvezo površnega nadzora in kontrole, saj bosta le-ta, namesto da bi zaščitila interese malih vlagateljev, ki so bili in so še vedno izpostavljeni tveganjem gospodarske krize, ohranila konkurenčne pogoje za banke in jim omogočila uporabo novih instrumentov za povečanje dobička.

Zadržanost bank, ki so jo pokazale celo v primeru sofinanciranja države v zameno za minimalen nadzor, je značilna za banke in za njihovo pomanjkanje odgovornosti, ki v tržni džungli vodi do višjih dobičkov in cen, medtem ko morajo delavci zopet plačati ceno krize. Delavce odločitve Evropske unije glede premagovanja krize niso preslepile ali zmedle. Vedo, da te odločitve prenašajo celotno breme krize na njihova pleča in da želijo priskrbeti kapitalu še več dobička.

 
  
MPphoto
 

  Nils Lundgren, v imenu skupine IND/DEM.(SV) Hvala, gospod predsednik. Preživljamo svetovni finančni polom, ki nam vztrajno povzroča probleme. Analizirati moramo, zakaj se je to zgodilo, še preden začnemo ukrepati na ravni EU. Povedal bi rad naslednje. Prvič, imamo kapitalizem brez lastnikov. Velikih podjetij nič več ne upravljajo delničarji, ampak pokojninski skladi, zavarovalnice in druge vrste skladov. To vodi v razmere, v katerih lahko uradniki upravljajo podjetje na kakršen koli način, to pa počnejo tako, da zadovoljijo svoje interese, kar močno povečuje tveganja – rezultat vsega tega pa imamo sedaj na dlani. Imamo banke, ki so „prevelike, da bi lahko propadle“, kot slišimo reči. Zakon Glass-Steagall je to želel preprečiti, vendar ga je ZDA odpravila. Morali bi razmisliti o tem, da morda to ni del rešitve. Imamo jamstva za vloge za male varčevalce in tudi precej velike varčevalce. To pomeni, da ljudi, ki vlagajo denar v banke, niti malo ne skrbi, ali so te banke varne, saj vedo, da jih bodo zaščitili davkoplačevalci. To je problem. Vodilni v centralnih bankah ne pokajo mehurčkov, ampak so pohvaljeni kadar poskrbijo, da mehurčki rastejo ad infinitum.

Alanu Greenspanu je razlaga, zakaj so se zadeve tako poslabšale, ki je v praksi zelo tehtna, prinesla velik sloves. Drugorazredna posojila so izvor vsega zla, uvedli pa so jih politiki, ki nam sedaj pravijo, da bomo to rešili tako, da bomo trgu odvzeli moč. Dvomim v to. Regulativni sistem iz Basla II je bil zaobiden z bančništvom v senci. Zdaj se pogovarjamo o novih pravilih za kapital. To pomeni še več bančništva v senci in ne bo pomagalo. Zato menim, da bi morali zadeve reševati drugače, in sprašujem, kaj je mogoče storiti. Odkrili bomo, da je na ravni EU mogoče storiti bore malo. Gre za svetovni problem, ki bi se moral reševati drugje.

 
  
MPphoto
 

  Sergej Kozlík (NI). – (SK) Gospod predsednik, gospe in gospodje, po mojem mnenju je bila ena izmed najboljših potez Evropskega parlamenta v tekočem obdobju delovanja lanskoletna odločitev, da sta potrebni stroga ureditev in večja stabilnost finančnega sistema. Škoda, da se to ni zgodilo tri leta prej. Predložitev osnutka direktive o kapitalskih zahtevah je drug praktičen rezultat v tem kontekstu. Finančna kriza je pozornost usmerila v pomanjkljivosti nadzornih mehanizmov, vključno s konsolidiranim nadzorom.

Strinjam se, da mora biti začetna točka za reševanje težave vzpostavitev decentraliziranega evropskega sistema organov za bančni nadzor na podlagi modela evropskih centralnih bank. Prav tako podpiram strožje predpise o listinjenju. Izdajatelji bi morali nositi določen delež tveganja, ki izhaja iz izpostavljenosti, ki jih listinijo, od investitorjev pa bi bilo treba zahtevati dodatno skrbno ravnanje. Samo tako je mogoče doseči napredek.

 
  
MPphoto
 

  Zsolt László Becsey (PPE-DE).(HU) Hvala, gospod predsednik. Rad bi čestital poročevalcem in poročevalcem v senci skupine za doseženi kompromis. Čeprav se mnogim izmed nas številni argumenti zdijo daleč od idealnih ali koristnih, mislim, da je pomembno, da se predpisi pripravijo takoj, pred volitvami.

Rad bi podal nekaj opazk. 1. Kot poročevalec, odgovoren za mikrokredite, pozdravljam dejstvo, da poročilo vsebuje zahtevo, ki je zajeta tudi v mojem poročilu, in sicer, da se oblikuje sistem upravljanja tveganj, ki odraža mikrokreditne lastnosti, tj. brez tradicionalnega zavarovanja in presežka. Upam, da se bo to zgodilo čim prej. Rad bi se zahvalil gospe Berès za njeno spremembo predloga. 2. Zelo kritičen sem bil do nadzorne ureditve že med razpravo o spremembi leta 2005. To velja zlasti za nadzor matičnih ustanov, kar dejansko povzroča tudi ustavne pomisleke v zvezi z uporabo v državi odvisnih družb, čeprav se slednje večinoma nahajajo v novih državah članicah.

To ranljivost je zdaj zmanjšal, če ne kar odpravil kolegijski sistem, ki je po mojem mnenju samo korak v pravo smer, ne pa dejanska rešitev. Toda zaradi kompromisa menim, da to stanje predstavlja napredek, predvsem zato, ker obstoječi kompromis zagovarja tudi, da bi bilo treba hitro izdelati osnutek uredbe o celovitem nadzornem sistemu na podlagi gradiva De Larosièra, ki bo po našem mnenju že dober, prav tako pa bo precej koristil komunitarizaciji.

Posebej bi se rad zahvalil za solidarnost, izkazano državam zunaj evrskega območja v zvezi s spremembo člena 153(3), saj s sprejetjem mojega predloga ločena premija za tveganje ne bo začela veljati pred koncem leta 2015 za posojila tem državam, ki so jih večinoma prejele v evrih iz javnega financiranja ali od centralne banke. Ob upoštevanju vseh teh točk predlagam skupinsko glasovanje o kompromisu, vključno s 5 % ohranitvijo, kar samo po sebi označuje določeno mero napredka.

Ker je to moj zadnji govor, naj za konec povem, da bi se rad zahvalil tudi vam, gospa predsednica, in kolegom poslancem za delo, ki sem ga lahko tu opravljal zadnjih pet let.

 
  
MPphoto
 

  Elisa Ferreira (PSE).(PT) Letos se bo evropsko bogastvo zmanjšalo za 4 %, število nezaposlenih pa se bo povečalo na 26 milijonov. Svet in Evropska unija bi morala storiti več, bolje in prej, kar zadeva ureditev finančnih trgov.

Pozdravljam delo, ki ga je opravil ta Parlament, velikokrat se je mudilo, rad pa bi poudaril prispevek Skupine socialdemokratov in Evropskega parlamenta, ki bi mu morali v primernem času izkazati večje priznanje.

Žal mi je, da se je Komisija odzvala počasneje, bolj postopoma in omejeno, kot je zahtevala in zahteva situacija, kar ponazarja nedavni predlog o hedge skladih.

Sprejetje direktive o kapitalskih zahtevah je še en korak v pravo smer. Vemo, da ni dovolj ambiciozen in ne izpolnjuje pričakovanj, toda danes je najpomembneje dati jasen signal finančnih ustanovam in trgom, da se je običajno poslovanje končalo. Odobravam delo poročevalca in poročevalcev v senci, zlasti Pervenche Berès, ki so ga opravili v iskanju kompromisa.

Ta direktiva uvaja jasna pravila, toda še veliko dela bo potrebnega do naslednje revizije nekaterih bolj kontroverznih vprašanj, zlasti glede stopnje ohranitve za namen listinjenja.

Danes je ključno, da Parlament zagotovi sprejetje te direktive in s tem pošlje jasno sporočilo evropskim državljanom, da se stvari spreminjajo in se bodo še naprej ter da smo posebej zaskrbljeni zaradi njih.

 
  
MPphoto
 

  Wolf Klinz (ALDE). (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, finančna kriza je jasno pokazala, da je treba okvir finančnega trga Evropske unije popraviti. Moja skupina podpira predloge, ki so se oblikovali v trialognih pogajanjih, zlasti predloge za novo Direktivo o kapitalskih zahtevah za banke. Zaradi 5 % ohranitve za listinjenje se bo nadzor na podlagi tveganja povečal, zloraba sredstev za poseben namen bo izginila, kakovost strukturiranih produktov pa se bo izboljšala. Vendar pa mi je žal, da je pravilo o medletnih medbančnih posojilih zelo omejujoče in da so tihi kapitalski vložki sprejeti kot kapital polne vrednosti samo za prehodno obdobje.

Napredek, ki je bil dosežen s prestrukturiranjem okvira finančnega trga, je dober, toda še ne zadostuje. Zato se bo delo nadaljevalo. Upam, da se bodo banke izkazale kot bolj pripravljene na sodelovanje, kot so bile v preteklih nekaj mesecih, ko se mi je zdelo, da bolj kot partner v iskanju naprednih rešitev delujejo kot zaviralec.

 
  
MPphoto
 

  Werner Langen (PPE-DE). (DE) Gospod predsednik, najprej bi rad povedal, da smo s tem drugim projektom, o katerem razpravljamo danes, začeli zato, da bi ureditev finančnega trga postavili na običajno osnovo. Krizo finančnega trga je mogoče deloma pripisati propadu trgov, deloma pa neuspešni ureditvi. Sestavili smo seznam ukrepov, ki jih morajo urediti bonitetne agencije. Sprejeli smo resolucije o Direktivi o kapitalskih zahtevah, plačah vodilnih delavcev, hedge skladih, računovodskih predpisih in evropski nadzorni strukturi. Danes obravnavamo drugo točko.

Pogajanja potekajo na podlagi glasovanja v odboru, ne v običajnem postopku prve obravnave, temveč na podlagi sporazuma med Svetom, Komisijo in Parlamentom. Priznam, da je gospod Karas dosegel veliko. Toda mnogi kolegi poslanci, kot jaz, imamo drugačno mnenje, kot je dejal gospod Klinz. Tu gre predvsem za ohranitev za listinjenje. Kriza trga listinjenja in finančnega trga je nastala tudi zato, ker so se ustvarili produkti finančnega trga brez lastnega tveganja. Zato si banke med seboj ne zaupajo več, ker nobena nima vrednostnih papirjev, za katere prevzemajo odgovornost prek tveganja. Predlog omenja 5 % ohranitev. Po mojem mnenju je 10 % mnogo primernejše in zato sem vložil spremembo. Prepričan sem, da bo Svet, če sprejme vse druge stvari, moral razmisliti o 10 % ohranitvi. Kot Parlament imamo odgovornost, da državljanom damo dodatna zagotovila, da se tovrstna svetovna kriza finančnega trga ne more več ponoviti.

Zato predlagam in zahtevam, da sprejmemo kompromis, ki ga je dosegel gospod Karas, razen 10 % ohranitve in odbitka tihih kapitalskih vložkov.

 
  
MPphoto
 

  Ieke van den Burg (PSE). - Gospod predsednik, tu stojim z mešanimi občutki med mojo zadnjo razpravo v tem Parlamentu. Zelo zadovoljna sem z odločitvijo o poročilu gospoda Hoppenstedta, da se poveča financiranje odborov na ravni 3. To je korak v smeri močnega evropskega nadzora nad finančnimi trgi, ki so se razvili daleč prek nacionalnih meja. To sem močno podpirala in upam, da se bo razprava o tem odločno nadaljevala v prihodnjem mandatu.

Drugi dokument o Direktivi o kapitalskih zahtevah (DKZ) po mojem mnenju ni dober primer boljše ureditve po Lamfalussyjevem postopku, ki smo ga razvili v 10 letih, odkar sem aktivna. Podprla bom rezultate, ker moramo trgu poslati močan signal, toda ljubši bi mi bil pristop, ki bolj temelji na načelih, in preglednejše posvetovanje v političnem procesu. To je posledica pritiska, da se doseže ta rezultat na hitro. Upam, da se bo Lamfalussyjev postopek ustrezno upošteval tudi konec leta, ko se bo DKZ celoviteje preučila. Toplo priporočam, da Odbor za ekonomske in monetarne zadeve ponovno uvede ta postopek.

V svojem zadnjem govoru bi se rada navezala na besede gospe Berès in povedala gospodu McCreevyju, da je na žalost tisto, kar je storil za ureditev teh finančnih trgov, zares premalo in prepozno. Rada bi se zahvalila kolegom iz Odbora za ekonomske in monetarne zadeve za njihovo sodelovanje v teh 10 letih. Upam, da bodo z novim mandatom dobili komisarja, ki se bo izključno posvečal finančnim trgom, obravnaval portfelj, ki se dejansko osredotoča na to zelo pomembno temo, ki nas je pripeljala do današnje stiske, in ki bo zares predan ureditvi in ustreznemu evropskemu nadzoru finančnih trgov.

 
  
MPphoto
 

  Udo Bullmann (PSE). (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, če želite osušiti barje, ne vprašate najdebelejših žab, kako naj to storite. Prav v tem je problem poročila o Direktivi o kapitalskih zahtevah, o kateri danes razpravljamo. Če nočemo še naprej ustanavljati slabih bank naslednjih deset ali dvajset let, potem moramo banke in kreditne ustanove pripraviti do tega, da prevzamejo precejšnje poslovno tveganje, če se še naprej ukvarjajo s kritičnimi produkti. Pet odstotkov ni precej.

Komisar McCreevy je omenil 15 %, sektor pa je nato njegov predlog znižal na 5 %. Svet se je s tem strinjal in Evropski parlament je sprejel zelo borno številko. Mi, nemški socialni demokrati, bomo glasovali za višjo ohranitev in za nadaljevanje tihih kapitalskih vložkov, ker je konkurenčna politika, ki napada poslovni model in nima nič s prestrukturiranjem bank, nepravična.

Upam, da bomo sprejeli razumno resolucijo in da bomo imeli po 7. juniju Parlament, ki bo pogumno in drzneje jasno govoril med prestrukturiranjem finančnega trga.

 
  
MPphoto
 

  Antolín Sánchez Presedo (PSE).(ES) Gospod predsednik, ne smemo prestavljati sprejetja te direktive, ki je prvi odziv na finančno krizo avgusta 2007. Glede na okoliščine jo je treba uporabljati previdno, da se izognemo U-ovinkom, spremljati pa jo mora bolj ambiciozna revizija v skladu z mednarodnimi dogodki.

Finančne ustanove zahtevajo trdno kapitalsko osnovo in morajo med seboj tekmovati uravnoteženo prek usklajene opredelitve lastnih sredstev, zlasti hibridnih instrumentov, in sorazmerne okrepitve upravljanja glavnih tveganj. Nujno je povečati preglednost in uskladiti interese izdajateljev in investitorjev v postopku listinjenja. Ohranitev vsaj 5 % listinjenih produktov v bilanci stanja, izogibanje večkratni uporabi takšnih produktov in večja potrebna skrbnost investitorjev so koraki v tej smeri. Oblikovanje kolegijev nadzornikov za čezmejne skupine in okrepitev vloge Odbora evropskih bančnih nadzornikov sta potezi v smeri celovitejšega evropskega nadzora.

 
  
MPphoto
 

  Margarita Starkevičiūtė (ALDE).(LT) Tudi jaz bi se rada zahvalila svojim kolegom za pet odličnih let sodelovanja, čeprav moram reči, da obstajajo še nerešena vprašanja za naslednje parlamentarno obdobje. Zlasti ta direktiva ne rešuje problema ocenjevanja bančnih dejavnosti.

Pristop na podlagi tveganja ni primeren za vse namene in zares moramo razmisliti o drugi vrsti ocene, morda o tem, kar je znano kot pristop na podlagi uspešnosti. Poleg tega se še nismo odločili, kdo bo plačal. Davkoplačevalci katere države bodo tvegali lasten denar, če ima velika evropska skupina težave?

Ali bo na evropski ravni oblikovan poseben sklad? Ali bodo različne države prispevale v skupen sklad? Dokler ne dobimo odgovora, ne moremo reči, da imamo močno in dobro pripravljeno ureditev finančnega sektorja.

 
  
MPphoto
 

  Miloslav Ransdorf (GUE/NGL). – (CS) Gospod predsednik, trdno verjamem, da bi morali biti ukrepi, o katerih tu razpravljamo, tudi preventivni, saj je položaj zelo resen. Število izvedenih finančnih instrumentov na svetovnem trgu je petkrat večje kot svetovni bruto domači proizvod in ta mehurček se bo razpočil, pri tem pa obstaja tveganje, da bo bruto domači proizvod dramatično padel, zlasti v Združenih državah. Trpel bo ves svet, vključno z evropskimi državami. Obstaja tudi nevarnost hiperinflacije, saj prevladuje prepričanje, predvsem v Združenih državah, da je mogoče vse težave rešiti z vnosom vse več denarja v sistem, čeprav ima ta strategija velike pomanjkljivosti. Zato menim, da je preventivni vidik izjemno pomemben in da bi bilo treba preprosto prepovedati nekatere bolj kontroverzne instrumente, ki se uporabljajo na finančnih trgih, na primer bančništvo v senci.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. − Ker je več poslancev danes zadnjič govorilo v Parlamentu, menim, da je moja dolžnost, da se jim, preden komisar McCreevy prevzame besedo, v imenu ne le poslancev Evropskega parlamenta, temveč tudi vseh evropskih državljanov in volivcev, zahvalim za njihovo predanost v teh letih. Mislim, da si naloga, ki so si jo izbrali, namreč prizadevanje za izboljšanje zadev, zasluži hvaležnost vseh naših sodržavljanov.

 
  
MPphoto
 

  Charlie McCreevy, član Komisije. Gospod predsednik, najprej bi se rad zahvalil zlasti poročevalcema, gospodu Karasu in gospodu Hoppenstedtu ter drugim za njihovo predanost pri iskanju kompromisov na teh dveh posebnih področjih.

Kar zadeva poročilo gospoda Hoppenstedta, jutranji pozitiven izid Coreperja tlakuje pot za sprejetje na prvi obravnavi. Dogovor o tej strateški pobudi je zelo dobrodošel, saj pošilja pravi signal: signal o naši odločenosti, da se odzovemo na finančno krizo, okrepimo finančni nadzor in izboljšamo standardni proces ocenjevanja za finančno poročanje in revidiranje. Toda to je le prvi korak v zelo dolgem procesu. V naslednjih mesecih se veselim nadaljnjega dela z vami v novem Parlamentu.

Pri listinjenju se vsi strinjamo, da je 5 % ohranitev prvi korak. Baselski odbor bo delal na kvantitativni ohranitvi. To je zahteval G20. Evropska unija je pred krivuljo, mi pa bomo prispevali k nadaljnji skladnosti na svetovni ravni.

Dovolite mi, da povem nekaj o listinjenju. Gospa Powles je podala precej močan prispevek v zvezi s tem. Zelo je naklonjena listinjenju in izpostavila je dobre vidike le-tega in znesek denarja, ki se prispeva kapitalskim trgom za mala in srednje velika podjetja ter na splošno posojilodajalcem v vseh državah članicah Evropske unije. Če se morda komu zdi, da ne vidim koristi listinjenja v teh letih, naj povem, da vsekakor jih! Koristi listinjenja sem se zavedal na svojem prejšnjem položaju in dolgo preden sem prišel sem. Toda vprašanje je, kakšen delež bi moral imeti originator v tej zadevi. Strinjam se s tem, kar je povedala gospa Bowles: da bo v prihodnosti kakršen koli delež pritegnil kapitalsko zahtevo. Ne moremo zagotovo vedeti, kdaj se bo končala obstoječa finančna kriza. Toda ne glede na to, kdaj se bo končala, mislim, da smo lahko povsem prepričani, da bodo morale v prihodnjih letih finančne ustanove imeti na vseh ravneh več kapitala in bolj kakovostnega kot protiutež danim posojilom. Mene ne bo tu – toda mnogi izmed vas boste –, a ne glede na konec bo to neizogiben rezultat te finančne krize – ne takoj, morda ne srednjeročno, toda dolgoročno bo to zagotovo. Če bi pogledal v svojo kristalno kroglo, bi to videl v prihodnjih letih. Torej razpravljamo o odstotku. Moje stališče o tem je znano. O tem imam že dolgo zelo trdno stališče.

Različne spremembe so bile predlagane na stopnji Sveta ministrov in pri Evropskem parlamentu o različnih „prepovedih“ tega in onega, čemur moji uradniki na mojo zahtevo zelo zelo nasprotujejo, ker sem trdno prepričan, da je preprost predlog o 5 % nečesa boljši kot 55 % od nič. Več kot je prepovedi – lahko imamo 5 %, 10 %, 15 % –, 15 % od nič je še vedno nič. Zato pozdravljam priložnost, da se Komisija v svojem poročilu do konca leta vrne na to zadevo, da bi zagotovila precej strožje besedilo. V to trdno verjamem, ker nočem biti priča določenim prepovedim. Vendar pa se povsem strinjam s tem, kar so gospa Bowles in drugi povedali o prednostih listinjenja za kapitalski trg. Upam, da nisem kdaj dajal drugačnega vtisa.

Na koncu bi se rad predsedniku pridružil pri dobrih željah za poklicno pot tistih poslancev, ki zapuščajo Parlament, kar koli že bodo počeli. Večino od njih sem tako ali drugače spoznal v petih letih, kar delam tukaj, in cenim njihove prispevke, čeprav se nisem vedno strinjal z njimi. Najbrž ne bi smel izpostavljati posameznikov, toda rad bi posebej omenil gospoda Purvisa. Njegovi nasveti so bili vedno modri, pretehtani in ne dogmatični ter njemu posebej želim zelo uspešno prihodnost.

 
  
MPphoto
 

  Othmar Karas, poročevalec. (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, najprej bi se vam rad zahvalil za vašo podporo in signal, ki ga pošiljamo varčevalcem, družbam, bankam in finančnemu svetu.

Razprava je bila zelo odprta. V njej so bile poudarjene tudi slabosti in potreba po nadaljnjem razvoju. Vsem vam lahko povem, da so vse vaše želje kot tudi kritike in zadržki odigrali vlogo v pogajanjih, da smo se jih trudili vključiti v uvodne izjave in v zahtevo za pregled. Vse, kar je bilo danes tu rečeno, je igralo vlogo tudi v predstavljenem sporazumu – v nekaterih primerih ne zelo veliko –, toda vse je igralo vlogo.

Zato je povsem jasno, da je to pomemben korak naprej, ni pa končen korak, ker naznanjamo, opozarjamo na in spodbujamo nadaljnje korake v tem sporazumu in določamo smer te razprave. Z drugimi besedami, razprava se bo nadaljevala, mora se. Menim pa, da je pomembno, da zdaj v tem parlamentarnem obdobju pošljemo jasen signal, da smo sposobni, da želimo ustvariti zaupanje, varnost in stabilnost, da se znamo hitro odzvati in da vemo, kaj je še treba narediti v prihodnosti. Zato vas pozivam, da ta korak naredimo skupaj in z veliko večino.

Za to razpravo se vam najlepše zahvaljujem.

 
  
MPphoto
 

  Karsten Friedrich Hoppenstedt, poročevalec. (DE) Gospod predsednik, sam sem že podal mnenje o določenih zadevah v prvem krogu pogajanj. Vendar pa bi rad ponovno zelo jasno povedal, da svet, vključno z našimi partnerji v Združenih državah, na Kitajskem in v drugih krajih, spremlja Evropsko unijo, Svet, Komisijo in Parlament, da bi videl, kako se bodo odzvali na krizo. Povedal sem že, da je prišlo do odziva, ki ga lahko vidimo v določenih predpisih, ki se popravljajo. V ZDA se zadeve nekoliko premikajo, kar zadeva Direktivo o pozavarovanju in druge takšne zadeve, kot so zavarovanja. Poleg tega velja splošno prepričanje, da če mi Evropejci nimamo nič konkretnega v naših rokah, potem se naši partnerji ne bodo odzvali.

Prejšnji mesec in ta mesec smo sprejeli odločitve in jih uvedli, uspelo pa nam je tudi najti razumne rešitve skupaj s Svetom.

Ob tej priložnosti bi se rad še enkrat zahvalil Komisiji, ki je bila včasih nekoliko okorna, in Svetu, kjer smo poskušali najti razumne rešitve na nočnih in številnih trialognih sejah, kajti pred vsega eno uro sta odobrila razumen kompromis, ki smo ga sklenili.

Seveda se zahvaljujem tudi svojim soborcem v Odboru za ekonomske in monetarne zadeve, gospe Berès, gospe Bowles in drugim, pa tudi osebju, ki je moralo nositi velik del bremena.

Mislim, da je morda pomembno še enkrat poudariti, da sem sodeloval pri uvedbi enotnega evropskega trga kot koordinator med uvedbo evra in pri drugih takšnih zadevah. To so mejniki, ki so seveda zaznamovali to delo in tudi oblikovanje politike. Zabavno je bilo delati z vsemi vami in ponovno bi se rad zahvalil kolegom poslancem, Komisiji in Svetu – kot sem že povedal – za njihovo sodelovanje. Vsem tistim, ki se po svoji odločitvi ne bodo vrnili, želim vse najboljše v prihodnosti.

Obstajajo številne naloge, med njimi je prenos sporočila, kako pomembna je Evropska unija in kako pomembno delo opravlja Evropski parlament. Prav tako je pomembno, da volitve potekajo v Nemčiji 7. junija in drugje med 4. in 7. junijem, da se pozornost ljudi usmeri v to, kako pomembno je naše delo. Upam, da bo nato volilna udeležba visoka. Ponovno se vam vsem lepo zahvaljujem in vam želim vse najboljše v prihodnosti. To je moj zadnji govor, kot sem že povedal.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Skupna razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo danes, v sredo, 6. maja 2009.

Pisne izjave (člen 142)

 
  
MPphoto
 
 

  Paolo Bartolozzi (PPE-DE), v pisni obliki.(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, s spremembo direktiv o kreditnih ustanovah, njihovih lastnih sredstvih, velikih izpostavljenostih, nadzornih dogovorih in obvladovanju krize se Evropska unija pomika proti splošnemu preoblikovanju celotnega sistema.

Spremenjena direktiva bi odpravila pravico držav članic, da odločajo o lastnih sredstvih, kar bi oviralo usklajevanje nadzornih praks in praks poštene konkurence med bankami. Ta neskladja je treba premagati s skupnimi predpisi, ki bi revizijskim organom in centralnim bankam omogočali, da so kos morebitni nesolventnosti bančnega sistema, zlasti v državah, ki so sprejele evro. Spremembe zadevajo potrebo po strožjem nadzoru čezmejnih bančnih skupin.

Ponovno začeta medinstitucionalna pogajanja o sporazumu, ki sta ga sklenila Evropski parlament in Svet, zadevajo najnižji prag, ki se določi za nominalno vrednost listinjenja. To se nanaša na obseg tveganja, ki ga morajo banke ohraniti v svojih bilancah, ko plasirajo „strukturirane“ produkte pri varčevalcih.

V Svetu so vse države članice glasovale, da se ohrani prag 5 %. Če bi ga povečali, bi si trg listinjenja ne mogel opomoči in to ne bi pripomoglo k ponovni vzpostavitvi varnosti na trgih.

 
  
  

(Seja je bila prekinjena ob 11.50 in se je nadaljevala ob 12.05)

 
  
  

PREDSEDSTVO: Diana WALLIS
podpredsednica

 
  
MPphoto
 

  Andreas Mölzer (NI). - (DE) Gospa predsednica, sklicujem se na člen 145 Poslovnika. Na seji 24. aprila je med glasovanjem v moji odsotnosti Hans­Peter Martin trdil, da je z mojega sedeža nepooblaščena oseba nezakonito glasovala z glasovalno kartico. Predsedstvo je lahko to takoj ovrglo kot neresnično.

Zavedam se, da trenutno v volilni kampanji mnogi moji kolegi poslanci postajajo živčni. Toda to je enakovredno obtožbi prevare, goljufije in nepravičnega bogatenja na moj račun. Gre za obtožbo za resno kaznivo dejanje. Gospod Martin v javnosti vedno znova kleveta, javno obtožuje in obrekuje Parlament, njegove poslance, celo uradnike in zlasti svoje avstrijske kolege s popačeno resnico, polresnico in neresnico in tega ne morem več prenašati. Zahtevam, da umakne to obtožbo, se opraviči in da mu predsedstvo izreče grajo.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Predsednica. − Hvala, gospod Mölzer. Kot vedo moji sodelavci, je bila naprava zadnjič preverjena in ugotovljeno je bilo, da ni bilo druge ali neprimerne uporabe, zato je bila zadeva razčiščena.

Vidim, da gospod Hans-Peter Martin želi besedo. Za kratek čas vam dajem besedo.

(Zvoki nestrinjanja)

 
  
MPphoto
 

  Hans-Peter Martin (NI). - (DE) Gospa predsednica, lahko prosim pozovete k tišini v Parlamentu?

(Smeh)

Ali pa bom kaznovan z ukinitvijo dnevnice, če si drznem zavpiti „referendum“?

Pravico imam izraziti oseben komentar v skladu s členom 149. Absolutno zavračam, kar je moj kolega poslanec ravnokar dejal. Spominjam sem, kaj sem v resnici rekel na zasedanju, kjer niso bili prisotni mnogi desničarski ekstremisti in banda za mano. Stojim za svojimi besedami. In če me obtožujejo …

(Protesti)

Slišite lahko mnoge druge proteste, ki so tako grozni, da jih ne želim ponoviti v javnosti. Toda takšni so desničarski ekstremisti. To vemo iz zgodovine in to je velika nevarnost pred nami.

Kar zadeva obtožbe glede nezakonitosti mojih dejanj, bi rad poudaril, da so morda bili različni poskusi, da bi me inkriminirali, nikoli pa ni potekala kazenska preiskava, a ne zato, ker bi bili avstrijski sodniki ali javni tožilci pristranski, pač pa zato, ker so videli, kako neutemeljene so te obtožbe. Če desničarski ekstremisti nadaljujejo ofenzivo s takšnimi argumenti, je na volivcih, da presodijo.

(Predsednica je prekinila govornika)

 
  
MPphoto
 

  Predsednica. − Prisluhnili smo vam. Povedala sem, da je zadeva razčiščena. To je dovolj. Hvala.

 
  
MPphoto
 

  Beniamino Donnici (ALDE). (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, vi gospa predsednica veste, mnogi moji kolegi poslanci pa zaradi izjemnega pomanjkanja informacij s strani predsedstva o tej zadevi, o kateri se molči, ne vedo, da je Sodišče Evropskih skupnosti končno sprejelo sodbo o dolgem sporu, v katerem sem žal nasprotoval Evropskemu parlamentu in gospodu Occhettu.

Sodišče je razveljavilo odločbo tega Parlamenta z dne 24. maja, da ne potrdi mojega mandata po razglasitvi s strani nacionalnih organov, Evropskemu parlamentu pa je bilo naloženo, da plača stroške. Namen pravočasne sodbe Sodišča je bil povrniti zakonito sestavo Parlamenta pred koncem mandata, toda 4. maja ob 17.00 je predsednik Pöttering temu Parlamentu enostransko, dvoumno in zmedeno predstavil zadevo ter ponovno pozval Odbor za pravne zadeve, da potrdi moja pooblastila, čeprav je dobro vedel, da gre le za potrditev na papirju. Ne samo to, ni zahteval izrednega zasedanja Komisije, saj je bila to zadnja seja v parlamentarnem mandatu, razen če se odloči, da mi bo mandat podaljšal tudi za naslednje obdobje.

Zato pozivam predsedstvo, da do jutri popravi to dodatno veliko napako skladno s sodbo Sodišča Evropskih skupnosti. Gospa predsednica, ljubše bi mi bilo, da Evropski parlament ne bi doživel tega hudega pravnega poraza in kljub vsemu vas in moje kolege poslance iskreno pozdravljam.

 
  
MPphoto
 

  Predsednica. − Hvala, gospod Donnici. Vaši komentarji so bili vzeti na znanje in predsednik je seveda dal izjavo v ponedeljek popoldne. Vaše komentarje bomo posredovali seji predsedstva, ki bo danes popoldne.

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov