Predsednica. – Naslednja točka je skupna razprava o:

- poročilu (A6-0280/2009) gospe Dührkop Dührkop v imenu Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve o predlogu Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Odločbe št. 573/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega sklada za begunce za obdobje 2008–2013 glede ukinitve financiranja nekaterih ukrepov Skupnosti ter spremembe omejitve njihovega financiranja (KOM(2009)0067 – C6-0070/2009 – 2009/0026(COD)),

– poročilu (A6-0285/2009) gospoda Masipa Hidalga v imenu Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o minimalnih standardih za sprejem prosilcev za azil (prenovitev) (KOM(2008)0815 – C6-0477/2008 – 2008/0244(COD)),

- poročilu (A6-0284/2009) gospe Hennis-Plasschaert v imenu Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (prenovitev) (COM(2008)0820 - C6-0474/2008 - 2008/0243(COD)),

- poročilu (A6-0284/2009) gospoda Pope v imenu Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi sistema „Eurodac“ za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Uredbe (ES) št. […/…] [o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva] (prenovitev) (COM(2008)0825 - C6-0475/2008 - 2008/0242(COD)),

- poročilu (A6-0279/2009) gospe Lambert v imenu Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega urada za podporo azilu [COM(2009)0066 - C6-0071/2009 - 2009/0027(COD)).

  Bárbara Dührkop Dührkop, poročevalka. − (ES) Gospa predsednica, v čast mi je, da lahko začnem to skupno razpravo o petih zelo pomembnih poročilih o vzpostavitvi skupne evropske politike o azilu.

Moje je omejeno na spremembo Evropskega sklada za begunce, ESB, z namenom prerazporeditve sredstev, da bi bilo mogoče ustanoviti Evropski urad za podporo azilu, ki bo imel institucionalni status regulatorne agencije. Ena izmed odgovornosti agencije bo spodbujati in lajšati politično sodelovanje med državami članicami, da bi lahko pomagala pri izvajanju skupnega evropskega azilnega sistema.

Ker bo nekatere naloge, ki se trenutno izvajajo in financirajo v okviru ESB, sedaj izvajal Urad – to velja na primer za spodbujanje dobrih praks, storitve tolmačenja in prevajanja in pomoč pri razvoju in uporabi skupnih statistik za zagotavljanje preglednosti in dobro upravljanje virov – je nekatere izmed sredstev ESB treba prenesti na Urad.

Trenutna pravila predvidevajo, da je za te naloge namenjenih 10 % virov sklada. Komisija nam predlaga, da bi se ta odstotek zmanjšal na 4 % in da bi se bilance virov prenesle na nov Urad. Na ta način bi bilo razporejanje finančnih sredstev sklada za obdobje 2008-2013 zmanjšano s 628 milijonov EUR na 614 milijonov EUR. S Komisijo se strinjamo, da ti zneski zadostujejo za prvo fazo sklada do leta 2013, ko je predvidena revizija.

Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve se je zdelo primerno, da mi zaupa dobrodošlo nalogo, da zagovarjam koristnost ustanovitve tega Urada. Predlog sta soglasno podrla dva vpletena odbora: Odbor za državljanske svoboščine in Odbor za proračun. Čeprav Parlament, kot vemo, ne naklonjen ustanavljanju novih agencij, je njegova glavna skrb v vlogi proračunskega organa, pravilno, razumno upravljanje dodeljenih virov, v tem primeru zagotavljanje načelnega sodelovanja med državami članicami o azilu.

Vsi vemo, da se število odobritev prošenj za azil močno razlikuje med državami članicami, kar ima za posledico težave države članice gostiteljice pri večstranskem upravljanju. To se posebej drži za države, ki so na južni meji Evropske unije, ki se redno soočajo z velikim številom ljudi, ki nenadoma pridejo na njihove meje, ob sočasnem upoštevanju dejstva, da morajo med vsemi temi ljudmi prepoznati tudi tiste, ki potrebujejo zaščito.

Zagotavljanje pomoči pri preselitvah in notranja, prostovoljna premestitev prosilcev za azil sta najboljši dokaz in izraz solidarnosti, ki bi ga morale pokazati države članice. To je in tudi mora biti glavni cilj ustanovitve tega Urada.

Gospa predsednica, s tem sem končala govor o temi, ki jo trenutno obravnavamo in bi tudi sama, tako kot ste vi, rada namenila nekaj zadnjih minut, da se poslovim.

To je moj zadnji govor na tem plenarnem zasedanju. Tako kot vi, gospa predsednica, bi se tudi sama rada zahvalila vsem poslancem tega Parlamenta, mojim kolegom v skupini, predsedniku Odbora za državljanske svoboščine in mojim kolegom poslancem v odboru za sodelovanje v zadnjih letih. Sodelovali smo v razpravah in nismo se vedno strinjali, kljub temu pa verjamem, da smo na koncu vedno opravili dobro delo, ki smo ga predstavili na plenarnem zasedanju tega Parlamenta.

Gospa predsednica, ko sem pred 22 leti prvič prišla sem, sem prišla v Evropsko gospodarsko skupnost z 12 državami članicami. Veseli me, da sedaj zapuščam Evropsko unijo s 27 članicami. V izjemno čast mi je bilo sodelovati v samem središču nastajanja evropskega povezovanja. Šlo je za edinstveno, čudovito izkušnjo. Gospa predsednica, prav tako verjamem, da je bil eden izmed največjih uspehov zagotovitev „nikoli več“, ki je predstavljal temelj ustanovitve evropskega združevanja; menim, da si lahko čestitamo za to.

Ko odhajam, sem zelo vesela, da sem imela priložnosti to doživeti in prosim vas za razumevanje, saj se bom sedaj umaknila iz te razprave. Vračam se v Baskijo, kjer se odvijajo zgodovinski dogodki: po 30 letih baskovske nacionalistične vlade, bomo dobili socialdemokratskega predsednika Baskije Patxija Lópeza in jutri si želim zastopati mojo politično skupino, ko bo nastopil funkcijo.

Hvala lepa in še zadnjič na svidenje.

(Aplavz)

  Antonio Masip Hidalgo, poročevalec. − (ES) Gospa predsednica, Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve je obiskal centre za priseljence v različnih delih Evrope – tako kot ste jih z veliko zavzetostjo obiskali vi, gospa predsednica – in je odkril zelo različne pogoje in nevzdržne razmere, ki jih je treba urediti.

Vendar prosilcev za azil ni mogoče primerjati z nezakonitimi priseljenci. Prosilci za azil bežijo pred pregonom; ne privlačijo jih gospodarski dejavniki, temveč jih izženejo režimi, ki nasprotujejo svobodi. Mi, Španci, se tega dobro zavedamo, saj smo bili mnogi kot republikanski izgnanci sprejeti v Mehiki, Franciji in drugih državah.

Med razpravo o direktivi o vračanju je bilo zelo jasno povedano, da se ta del zakonodaje ne bo uporabljal za prihodnjo zakonodajo o sprejemu prosilcev za azil; kolegi poslanci iz skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov so povedali isto. Menim, da je zelo pomembno, da prosilci za azil dobijo informacije v jeziku, ki ga razumejo. Omejitev določbe o obveščanju prosilca za azil na jezik, ki ga prosilec razume oziroma za katerega se lahko domneva, da ga razume, znižuje obstoječe zahteve in menim, da ne bi bila sprejemljiva s pravnega vidika ali v smislu razlage človekovih pravic. Pravica do ustrezne obveščenosti je temeljna, saj je podlaga za vse druge pravice.

Preučil sem finančne stroške svojega predloga o materialni pomoči. Moj predlog zahteva, da pomoč prosilcem za azil zagotovi ustrezne življenjske standarde, jim omogoči oskrbo in zaščiti njihovo telesno in duševno zdravje. Če bi zahtevali manj, bi po mojem mnenju žalili dostojanstvo prosilcev za azil.

Moj predlog pojasnjuje drugi razlog za pridržanje (člen 8(2)(b)) in ga uvršča v okvir predhodnega razgovora v skladu s smernicami za pridržanje, ki jih je določil Visoki komisariat Združenih narodov za begunce. Prav tako v členu 9(5)(1) predlagam, da pridržanje, kadar pride do spremembe okoliščin ali se pojavijo nove informacije, po uradni dolžnosti presodijo sodni organi na zahtevo prosilca za azil ali, kakor sem rekel prej, če te zahteve ni, avtomatično.

V odboru sprejeti ustna sprememba 2 in sporazumna sprememba 5 načenjata vprašanje uvedbe pravne pomoči le, kolikor je potrebna in brezplačna, na zahtevo prosilca za azil. Prosim za glasovanje po delih za ti dve točki, da se vrnemo na pravno pomoč, ki je bližja brezplačnosti, kar menim, da je prav.

Nazadnje, če se zmanjšajo prvotni predlogi za socialne ugodnosti priseljencev, kakor so pri glasovanju v odboru dosegle druge skupine, potem je po mojem mnenju treba, čeprav smo zdaj v obdobju krize, zagotoviti učinkovit dostop do trga dela. Na ta način bodo prosilci za azil postali neodvisni, se vključili v družbo gostiteljico in znižali socialne izdatke, ki so jim dodeljeni. Prav tako se želim toplo zahvaliti gospodu Barrotu in njegovi komisiji za vsa njegova prizadevanja med pripravljanjem te direktive.

PREDSEDSTVO: Edward McMILLAN-SCOTT
podpredsednik

  Jeanine Hennis-Plasschaert, poročevalka. − (NL) Gospod predsednik, dovolite mi, da najprej izrazim nekaj splošnih pripomb. V imenu svoje skupine, Skupine zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo, sem bila v preteklih nekaj letih močno vključena v pripravo osnutka evropske azilne politike in politike priseljevanja. Prepričana sem, da lahko skorajda vsakdo vidi uporabnost take politike in potrebo po njej. Navsezadnje je tisto, kar glasno zahteva Evropa brez notranjih meja, skupni pristop na tem področju. Glede na to naj poudarim, da se standardi, o katerih smo se dogovorili, in rezultati, ki smo jih do zdaj dosegli, močno razlikujejo od ambicij, določenih v tamperejskem programu, haškem programu in nazadnje v francoskem Paktu o azilu in priseljevanju.

Težava je v tem, da vsakokrat, ko naj bi Svet sprejel konkreten sklep, največji skupni imenovalec nenadoma postane najmanjši in se zato želeni učinek uskladitve ne uresniči. Poleg tega v zvezi s prenosom v nacionalno zakonodajo veliko državam članicam niti časovno niti dosledno ni uspelo izpolniti sporazumov, ki smo jih sprejeli.

To je v praksi vodilo do ogromnih razlik med državami članicami. To ne povzroča samo zmede, temveč gre tudi na roke tistim, ki zlorabljajo sistem. Zdi se, da Svetu bodisi v celoti bodisi delno ni uspelo dojeti, da izboljšanje kakovosti ter zagotavljanje večje usklajenosti in solidarnosti ne koristita samo prosilcem za azil, temveč tudi samim državam članicam.

Kar zadeva moje lastno poročilo, bi rada povedala naslednje: obstoječa dublinska uredba je tudi rezultat krhkega političnega kompromisa, doseženega v Svetu. Zato imamo zdaj besedilo, ki vsebuje preveč nejasnih odlomkov in vrzeli. Iskreno podpiram prizadevanje Komisije, da se oblikuje enoten in učinkovit dublinski sistem.

Menim, da je člen 31 najpomembnejši politični element v predlagani prenovitvi. Kakor sem bolj ali manj pravkar povedala, vidim pomanjkanje usklajenosti in solidarnosti pri Svetu kot največjo oviro za doseganje skupne azilne politike in politike priseljevanja. Določbe člena 31 predloga Komisije lahko zelo dobro razumem zgolj s tega vidika.

Vendar ostaja dejstvo, da dublinski sistem ni bil razvit kot instrument za porazdelitev bremena in temu tudi ni namenjen. Druga povsem očitna stvar je, da dublinski sistem sam po sebi ni nastal kot odziv na izjemen azilni pritisk ali čezmerno obremenitev določenih držav članic. Zato se bojim, da predlog Komisije kljub dobrim namenom ne bo ustvaril večje usklajenosti in solidarnosti med državami članicami.

Prav tako naj poudarim, da ta predlog ne pomaga ali ne pomaga v zadostni meri državam članicam, ki se zdaj spopadajo s čezmernimi obremenitvami zaradi svojih demografskih razmer ali morda svoje geografske lege. To pomeni, da je treba vprašanje solidarnosti obravnavati v širšem okviru.

V zadnjih nekaj letih je postalo popolnoma jasno, da države članice potrebujejo pristop korenčka in palice. Po mojem mnenju to pomeni, da je tudi že čas, pravzaprav skrajni čas, da dosežemo napredek, ker bo treba solidarnost med državami članicami uveljaviti na tak ali drugačen način.

Vem, da so se določene države članice na predloge, ki jih je sprejel Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, odzvale, milo rečeno, precej negativno. Prav tako vem, da tukaj hodim po tankem ledu, kar zadeva pravico Komisije do pobude. Vendar kar je pošteno, je pošteno in če sem čisto iskrena, sem naveličana poslušati leporečje v zvezi s tem.

Prepričana sem, da bo stockholmski program prihajajočega švedskega predsedstva najverjetneje prav tako vseboval najsijajneje oblikovane določbe, vendar bi, če smem tako reči, cenjeni predsednik Sveta, vsem svetovala, da nimajo nič s tem programom, ker mu bodo države članice v praksi kmalu spet obrnile hrbet.

  Nicolae Vlad Popa, poročevalec. – (RO) Informacijski sistem Skupnosti Eurodac je začel delovati januarja 2003 in je namenjen primerjanju prstnih odtisov prosilcev za azil in določenih državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva. Ta sistem zagotavlja pravilno, natančno in hitro uporabo dublinske uredbe, katere namen je vzpostaviti učinkovit in delujoč mehanizem za določanje odgovornosti pri prošnjah za azil v eni od držav članic Evropske unije.

Eurodac je računalniško podprta zbirka podatkov, ki vsebuje prstne odtise vseh prosilcev za mednarodno zaščito, starejših od 14 let. Namen tega poročila je omogočiti učinkovitejše delovanje sistema in reševanje težav, ki so bile ugotovljene po oceni prvih nekaj let delovanja sistema. Izdelali smo številne učinkovite, praktične rešitve težav v zvezi z zbiranjem in prenosom podatkov o prstnih odtisih s strani držav članic.

Prvi del obsega zbiranje prstnih odtisov v roku 48 ur od vložitve prošnje za azil, medtem ko v drugem delu države članice pošljejo na ta način pridobljene podatke centralnemu sistemu Eurodac v roku 24 ur. Poročilo vsebuje določbe, ki dopuščajo podaljšanje 48-urnega roka v naslednjih izjemnih primerih: kadar je treba zaradi resne nalezljive bolezni uporabiti obdobje karantene; kadar so prstni odtisi uničeni; in v primerih višje sile, ki so ustrezno utemeljeni in dokazani, ter za obdobje, dokler te okoliščine trajajo.

Poročilo podpira zamisel o čimprejšnji ustanovitvi decentralizirane agencije za upravljanje sistemov Eurodac, VIS in SIS II, da se zagotovi čim učinkovitejše delovanje teh sistemov. Ta upravljavska agencija bo pripravila osnutek skupnega seznama zahtev, ki jih morajo izpolnjevati vsi, ki imajo dovoljenje za dostop do infrastrukture in podatkov sistema Eurodac. Poleg tega so bile uvedene določbe, katerih namen je prepovedati zagotavljanje podatkov, vnesenih v sistem Eurodac, organom katere koli tretje države, ki nima dovoljenja, zlasti državi izvora prosilcev za zaščito, da se družinski člani prosilcev za azil zaščitijo pred resnimi posledicami, ki bi jim lahko bili podvrženi.

Pri pripravi osnutka poročila smo določili nekaj predpisov, ki bodo zagotovili, da bo sistem deloval čim bolj smotrno in učinkovito ter obenem prav tako varoval osebne podatke in temeljne človekove pravice.

Nenazadnje bi se rad zahvalil poročevalcem v senci, s katerimi sem odlično sodeloval, ter našim kolegom iz Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, ki so z veliko večino glasovali za poročilo. Prav tako se moram zahvaliti predlagateljem sprememb. Rad bi omenil izjemno dobro sodelovanje s predstavniki Sveta in Evropske komisije, ki bi se jim tudi rad zahvalil.

  Jean Lambert, poročevalka. − Gospod predsednik, prej nam je gospa Dührkop Dührkop predstavila Evropski sklad za begunce in predlagane spremembe tega sklada za podporo ustanovitvi Evropskega urada za podporo azilu, jaz pa sem poročevalka za uredbo, ki obravnava ta predlog – Urad za podporo azilu.

V skladu z zamislijo naj bi bil to urad, ki podpira države članice pri izboljšanju – mi bi rekli kakovosti (vemo, da imajo nekatere države članice težave s pojmom izboljšanja kakovosti) – odločanja glede prošenj za azil, namen tega urada pa je tudi pomagati pri razvijanju skladnosti v državah članicah ter podpirati države, ki so pod posebnimi pritiski v različnih obdobjih bodisi zaradi neprestanih mešanih tokov ljudi, ki prihajajo v te države, ali zaradi drugih razlogov.

Od nekaterih smo že slišali o težavah, ki jih povzroča pomanjkanje usklajenosti med državami članicami pri njihovem odločanju glede prošenj za azil, in to je zagotovo del ozadja težav, povezanih z dublinskim sistemom.

Vendar je tisto, česar si želimo, to izboljšanje in del tega je zagotavljanje usposabljanja. Zagovarjamo stališče, da bi morale biti v to vključene smernice UNHCR – morda kot izhodišče, tudi če ne bi bile vodilo – in da bi morale biti države članice sposobne uporabiti izkušnje, da bi moral biti urad sposoben izvajati skupno usposabljanje ali vsekakor posebno usposabljanje za države članice v skladu s potrebami, pri tem pa uporabljati strokovno znanje samih držav članic in tudi UNHCR ter seveda zadevnih NVO.

V nekem trenutku smo pomislili, da bo sporazum o tem mogoče doseči na prvi obravnavi, vendar čas in seveda naša želja, da bi pripravili paket ukrepov, namenjenih Skupnemu evropskemu azilnemu sistemu, kažeta, da še nismo prišli tako daleč. Vendar smo imeli pomembne razprave o tem med poročevalci v senci in tudi s Svetom in to pojasnjuje določene zdaj predložene spremembe, od katerih so nekatere tehnične v smislu navedbe stvari, ki so običajno v uredbah in so bile opuščene v prvotnem predlogu.

Za Parlament je vloga UNHCR znotraj tega urada za podporo azilu izjemno pomembna. Prav tako si želimo, da bi bile NGO tesno povezane z uradom v posvetovalnem forumu ter da bi bile vključene v izvajanje usposabljanja ali da bi se usposabljale, kjer so del izvajanja azilnega sistema v državi članici.

Vendar se je izkazalo, da je malo težje doseči sporazum s Svetom o vlogi Parlamenta. Pričakujemo, da bo Parlament precej dobro vključen v imenovanje direktorja, pri čemer bi kot naš vzor za to morda lahko bila Agencija za temeljne pravice. Druga ovira je, kakor je v svoji predstavitvi dublinskega sistema navedla Jeanine, vprašanje o tem, koliko sodelovanja od držav članic lahko dejansko pričakujemo, tako rekoč z izhodišča, zaradi katerega je to prej obvezno kot prostovoljno. Tako sta to trenutno zagotovo dve veliki vprašanji.

Zadovoljni smo, da je Svet navedel, da bi lahko dobro sprejel naše spremembe glede samousposabljanja in vključitve zunanjega strokovnega znanja, na primer v smislu razlaganja, kadar je to potrebno.

Zato menimo, da pri tem napredujemo, vendar bomo videli – ko bo Komisija morda navedla, kako naj bi povečali sodelovanje med državami članicami –, kako daleč nam bo sploh uspelo priti s tem predlogom.

  Jacques Barrot, podpredsednik Komisije. – (FR) Gospod predsednik, cilj zakonodajnih predlogov, o katerih ste ravnokar povedali svoje mnenje, je vzpostavitev resnično skupnega azilnega sistema, ki omogoča večjo zaščito, je učinkovitejši in bolj združen.

Toplo se zahvaljujem petim poročevalcem za njihovo pomembno in odlično delo. To je prvič, da je Parlament kot sozakonodajalec podal svoje mnenje o azilnih vprašanjih. Treba je reči, da se je ravnokar začel ploden delovni odnos. Zadovoljen sem, da Parlament v veliki meri podpira cilje v predlogih Komisije. Ta podpora je bistvena, če naj odpravimo določene pomanjkljivosti v zakonodajnih instrumentih iz prve stopnje. Takrat so bili instrumenti sprejeti zgolj po posvetovanju Parlamenta.

Vendar bi rad dal pripombe o nekaterih predlaganih spremembah, ki nekoliko zbujajo skrb in so vredne posebne pozornosti. Najprej bom nekaj besed namenil gospodu Popi. Kar zadeva Eurodac, se na splošno strinjam z njegovimi predlogi. Dovolite mi, da se zdaj posvetim gospodu Masipu Hidalgu in dostopu do pogojev za sprejem. Sprejel bom spremembo v zvezi z občutljivim vprašanjem enakovrednosti materialne podpore, ponujene prosilcem za azil, in minimalne socialne pomoči, zagotovljene državljanom.

Vendar Komisija potrebuje referenčni kazalec. Ta kazalec držav članic ne bo zavezal, da morajo zagotavljati socialno pomoč prosilcem za azil, temveč bo omogočil uvedbo jasnih pravil, da se ohrani dostojanstvo prosilcev za azil ter nam in posledično Komisiji pomaga spremljati uporabo skupnih standardov v vsaki državi članici.

Enako velja za načelo enakopravnosti z državljani v zvezi z dostopom ljudi s posebnimi potrebami do zdravstvenega varstva. Tudi tukaj lahko sprejmem spremembo, vendar bi prav tako rad, da se ohrani referenčni kazalec, saj je namen predloga Komisije odpraviti sedanje pomanjkljivosti v povezavi z varovanjem zdravja ranljivih oseb. To je vse v zvezi s pogoji za sprejem. Gospodu Masipu Hidalgu se še enkrat zahvaljujem za njegovo odlično predstavitev.

Naj zdaj spregovorim še o dublinski uredbi. Zahvaljujem se tudi gospe Hennis-Plasschaert za zelo dobro predstavitev njenega poročila o pregledu dublinske uredbe. Rad bi poudaril vprašanje, ki je zame zelo pomembno: ponovna združitev družine in težava, povezana z mladoletniki brez spremstva. Dublinski sistem je bil pogosto deležen kritik zaradi negativnega učinka, ki ga lahko ima na prosilce za azil, zlasti v primeru družin ali ranljivih oseb.

V svojem predlogu je Komisija hotela zagotoviti, da se v praksi družine ne ločujejo in da se mladoletniki ne predajajo, razen z namenom ponovne združitve s svojimi družinami. Sprememb, ki spreminjajo ta pristop, ne moremo podpreti. Rad bi poudaril vprašanje solidarnosti, ki je predmet nekaterih sprememb, predloženih v okviru dublinske uredbe.

Najprej bi se rad zahvalil naši poročevalki, gospe Hennis-Plasschaert, pa tudi Parlamentu za uvedbo možnosti odložitve predaj prosilcev za azil, kadar ima država članica težave. Vendar je v okviru dublinske uredbe težko iti dlje, saj ta uredba, gospa Hennis­Plasschaert, ne more biti instrument kot tak za razporejanje prosilcev za azil med državami članicami. Seveda sem slišal vaš poziv k solidarnosti in Komisija lahko sprejme spremembo v uvodni izjavi uredbe ter s tem da politični signal v smeri vzpostavitve izboljšanih formalnih mehanizmov solidarnosti.

Pravzaprav sem odločen, da bom pozneje predlagal konkretne instrumente za povečanje solidarnosti na ravni Evropske unije in sprostitev pritiska na azilne sisteme v nekaterih državah članicah. Doseči moramo bolj pošteno razporejenost upravičencev do mednarodne zaščite med državami članicami. Unija je Evropskemu skladu za begunce že dovolila podpreti pilotne projekte na tem področju. Poleg tega bo urad za podporo, ko bo začel delovati, lahko zagotavljal strokovno pomoč državam članicam, ki bodo zanjo zaprosile. Izpostavili pa ste težavo, namreč potrebo po večji solidarnosti in večji usklajenosti med različnimi državami članicami.

Zdaj bom spregovoril o uradu za podporo. Hvala vama, gospa Dührkop Dührkop in gospa Lambert, za vajino izjemno, hitro in učinkovito delo, saj je Komisija svoje predloge predložila šele 18. februarja. V tem primeru zares potrebujem podporo Parlamenta za hitro ustanovitev urada in z zadovoljstvom ugotavljam, da je predlog za spremembo v zvezi z Evropskim skladom za begunce potrjen.

Nekatere vidike vprašanja urada za podporo je treba komentirati. Vprašanje solidarnosti je za Parlament, tako kot zame, očitno najbolj pereče. Seznanjen sem z osnutkom spremembe, ki poziva urad, naj podpre izvajanje obveznega mehanizma za razporeditev upravičencev do mednarodne zaščite. V predlogu Komisije se odraža besedilo Pakta o priseljevanju in azilu, ki predvideva prostovoljni sistem.

Kakor sem ravnokar povedal v prejšnjem odgovoru, Komisija pripravlja bolj usklajen mehanizem, vendar rešitev ne bo enostavna. Urad bo medtem podpiral mehanizme za notranjo prerazporeditev, kakor so opredeljeni, ne glede na to, kakšni bodo. Uredba o ustanovitvi urada ni primerna za predpisovanje načel za vzpostavitev teh mehanizmov, vendar bo Komisija ponovno, tako kot pri dublinski uredbi, sprejela spremembo v uvodni izjavi.

Poleg tega Komisija meni, da zunanje pristojnosti urada ne bi smele biti omejene na dejavnosti ponovne naselitve in regionalne programe zaščite. Treba se je izogniti spremembam, ki omejujejo pristojnosti urada za podporo. Obstajajo spremembe, ki so namenjene temeljiti spremembi postopka imenovanja direktorja prihodnjega urada. Pozor! Postopek, ki je predlagan v teh spremembah, bi lahko znatno podaljšal imenovanje direktorja. Resnično potrebujemo hitro in učinkovito ustanovitev tega urada. Model, ki ga predlaga Komisija, je horizontalni model, ki se trenutno uporablja za 20 regulativnih agencij v okviru prvega stebra. Odstopanje od usklajenega modela, ko znotraj medinstitucionalne skupine agencij poteka horizontalna razprava, v kateri sodeluje Parlament, bi se nam zdelo obžalovanja vredno.

Končal bom. Porabil sem že precej časa, vendar je delo Parlamenta tako, da želim natančno odgovoriti. Nekateri so kritizirali predloge v zvezi z Dublinom in pogoji za sprejem, češ da so preveč velikodušni. Nekateri pravijo: „Da, vendar bo ta Evropa azila pritegnila neutemeljene prošnje za azil.“ Drugi so se seveda sklicevali na načelo subsidiarnosti. Iskreno, ne strinjam se s temi kritikami. Samo resnična usklajenost evropskih določb o azilu okoli jasnih standardov, ki spodbujajo poštenost in učinkovitost, bo Evropi omogočila uresničiti svojo željo, da zaščiti tiste, ki dejansko potrebujejo takšno zaščito, in obenem prepreči zlorabe, ki jih spodbujajo nejasni in neenakomerno uporabljani standardi. Izkušnje kažejo, da v državah članicah, v katerih se prošnje za azil obravnavajo objektivno in strokovno, ni prišlo do učinka pritegnitve, daleč od tega. Menim, da boj proti zlorabi postopkov in zvišanje standardov za zaščito nista nezdružljiva.

Za konec bi se rad zahvalil Parlamentu za njegovo sodelovanje v vlogi sozakonodajalca pri občutljivem vprašanju azila. Povedal bom zelo preprosto, vendar po resnici, tudi pred predsedstvom: za sprejetje te azilne politike resnično potrebujemo Evropski parlament. To je politika v skladu z našimi evropskimi vrednotami, ki včasih dejansko lahko vzbudi strah in spodbudi kritike, čeprav je vse to del človekoljubnega duha in človekoljubne tradicije naše celine.

Zato sem, gospod predsednik, izjemno hvaležen vsem poslancem in predvsem petim poročevalcem za njihovo odlično delo.

  Jan Kohout, predsednik Sveta. − Gospod predsednik, za to novo stopnjo našega dela, ki je namenjeno vzpostavitvi Skupnega evropskega azilnega sistema, bo potrebnih precej prizadevanj tako Parlamenta kot Sveta.

Svet v celoti podpira potrebo po nadaljnji uskladitvi na področju azila. Evropski svet je pri sprejemanju Evropskega pakta o priseljevanju in azilu pozdravil napredek, ki je bil do zdaj dosežen na področju azila, vendar je prav tako priznal, da med državami članicami ostajajo pomembne razlike, ki so povezane z odobritvijo zaščite in obliko te zaščite.

Evropski svet je ponovno poudaril, da so za odobritev zaščite in statusa begunca pristojne posamezne države članice, in obenem navedel, da je prišel čas, da se sprejmejo nove pobude za dokončanje vzpostavitve Skupnega evropskega azilnega sistema, ki ga predvideva haški program, in se tako ponudi večja stopnja zaščite, kakor v svojem načrtu politike azila predlaga Komisija.

Svet zato pozdravlja štiri pomembne zakonodajne predloge, ki jih je Komisija v ta namen predložila med decembrom in februarjem 2009 in ki so osrednja točka naše današnje razprave.

Ti predlogi obravnavajo pogoje za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito, tako imenovano dublinsko uredbo in Eurodac, ki so bili predstavljeni decembra lani, ter predlog za ustanovitev Evropskega urada za podporo azilu, ki je bil predstavljen februarja letos.

O teh predlogih se je v kratkem obdobju od njihove predstavitve že intenzivno razpravljalo znotraj organov Sveta. Zaradi narave predlogov in zapletenosti vprašanj, ki jih predlogi obravnavajo, preučevanje še ni končano na vseh ravneh Sveta.

Zato ne morem navesti trdnega stališča Sveta v povezavi s spremembami, ki jih v osnutkih poročil predlaga Parlament. Vse, kar lahko rečem, je, da bo Svet pozorno preučil vse elemente poročila Parlamenta z namenom, da se v čim krajšem času doseže napredek pri teh pomembnih ukrepih.

Predvsem upam, da lahko čim prej dosežemo napredek pri dveh predlogih, katerih področji uporabe sta bolj omejeni. To sta predloga, usmerjena v ustanovitev Evropskega urada za podporo azilu in v spremembo uredbe Eurodac. To sta posledično tudi predloga, o katerih je razprava znotraj organov Sveta najbolj napredovala in v zvezi s katerima je že mogoče reči, da obstaja znatna stopnja zbližanja stališč Sveta in Parlamenta.

Ustanovitev Evropskega urada za podporo azilu bo olajšala izmenjavo informacij, analiz in izkušenj med državami članicami in pomagala pri nadaljnjem razvoju praktičnega sodelovanja med upravami, ki so odgovorne za obravnavanje prošenj za azil. Prav tako bo uporabila skupno znanje držav izvora za pomoč pri medsebojnem usklajevanju nacionalnih praks, postopkov in posledično odločitev. Tako Svet kot Parlament podpirata ustanovitev takšnega urada. Predsedstvo meni, da Parlament in Svet na podlagi, ki je sprejemljiva za obe instituciji, lahko dosežeta in bi morala doseči čimprejšnji sporazum o predlogu. Kot poslanci vedo, ta predlog spremlja predlog za spremembo Evropskega sklada za begunce. Ker je sklad namenjen financiranju urada za podporo, bi bilo treba instrumenta sprejeti hkrati.

Svet prav tako upa, da je možen čimprejšnji sporazum v zvezi z uredbo Eurodac, saj Komisija predlaga le nekaj tehničnih izboljšav, te pa bi morale prispevati k boljšemu delovanju sistema.

Dosedanje razprave v okviru Sveta v zvezi z drugima dvema predlogoma – spremembami direktive o pogojih za sprejem in tako imenovane dublinske uredbe – kažejo, da so vprašanja, ki jih odpirajo ti predlogi, nedvomno zapletenejša in težja.

Predlogi Komisije v povezavi z direktivo o pogojih za sprejem so, kot poslanci vedo, namenjeni spremembi obstoječe direktive z namenom, da se obravnavajo pomanjkljivosti, ki jih je Komisija ugotovila v zadnjih letih. Komisija meni, da je stopnja diskrecije, ki jo državam članicam dovoljuje veljavna direktiva, prevelika in da je to ogrozilo cilj, da se zagotovijo ustrezni pogoji za sprejem prosilcev za azil v vseh državah članicah. Zato je Komisija predlagala številne spremembe v zvezi z zadevami, kot so dostop prosilcev za azil do zaposlitve, izboljšani materialni pogoji za sprejem, boljše obravnavanje potreb ranljivih oseb in uporaba pridržanja.

Dublinska uredba, tj. uredba o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, je namenjena preprečevanju zlorabe azilnih postopkov, ko na primer ena oseba vloži več prošenj v več državah članicah. Komisija zdaj predlaga številne spremembe, ki so namenjene povečanju učinkovitosti sedanjega sistema in tudi zagotovitvi boljših standardov za zaščito prosilcev za azil. Predlog vsebuje tudi mehanizem za odložitev predaj v primerih, ko je država članica izpostavljena posebnemu pritisku na svoj azilni sistem, zaradi česar prosilcem za azil ne more ponuditi ustreznih standardov za zaščito in pogojev za sprejem.

V Svetu poteka natančno preučevanje predlogov Komisije o sprejemu in Dublinu. Svet še ni opredelil svojega stališča do številnih vprašanj, ki jih obravnavata predloga, in še vedno poteka razprava o določenih ključnih vprašanjih. Ta obsegajo vprašanje dostopa do zaposlitve in pridržanja v okviru direktive o pogojih za sprejem ter vprašanje, kako se najbolje odzvati na potrebe držav članic, ki so izpostavljene posebnemu pritisku, v okviru dublinske uredbe. Predsedstvu je že zdaj jasno, da bo na ravni Sveta potrebnega več dela, da se bo dosegla potrebna raven soglasja med državami članicami v zvezi s temi predlogi, ki bo Svetu omogočila vključitev v razprave s Parlamentom z namenom, da instituciji dosežeta sporazum. To seveda ostaja naš cilj in Parlament je lahko prepričan, da bo Svet v celoti upošteval stališča Parlamenta, kakor jih predstavljajo spremembe, predlagane v zadevnih osnutkih poročil.

Tako Svet kot Parlament sta zavezana vzpostavitvi Skupnega evropskega azilnega sistema, ki ponuja visoko raven zaščite in učinkovito deluje. Zato je pred nami pomemben izziv, da najdemo prave rešitve, ki nam bodo omogočile doseči ta cilj. Prepričan sem, da tako pri Svetu kot Parlamentu obstaja volja, da se to omogoči, in ob upoštevanju tega bo Svet zdaj natančno preučil predloge Parlamenta o vseh štirih instrumentih.

  Simon Busuttil, pripravljavec mnenja Odbora za proračun. – (MT) Kakor je pravilno povedala kolegica Jeanine Hennis-Plasschaert, in na tem mestu bi ji rad čestital, ta paket temelji na načelu solidarnosti. Solidarnost mora doseči tiste, ki si zaslužijo zaščito, vendar prvič tudi solidarnost s tistimi državami, ki nosijo nesorazmerno breme. Ta solidarnost se uvaja s sporazumom o predlogih Komisije, da se dublinska uredba začasno opusti v primeru držav, ki nosijo nesorazmerno breme. Ta ista solidarnost je vključena tudi v predlog Evropskega parlamenta, da se uvede mehanizem za porazdelitev bremena, ki ne bo več prostovoljen, temveč splošno pravno zavezujoč.

Vendar naša prizadevanja v korist solidarnosti spodkopavajo dogodki v zunanjem svetu in ljudje ne morejo razumeti, da tukaj še naprej govorimo o solidarnosti, medtem ko tam zunaj vsakdo poskuša prevaliti svoje odgovornosti na druge. Prav zdaj, medtem ko razpravljamo o vsem tem v tej dvorani, je med Malto in Italijo prišlo do resnega incidenta, ki je že tretji te vrste v obdobju nekaj dni.

Dve plovili, namenjeni proti Lampedusi, s 130 priseljenci na krovu sta trenutno pred obalo Lampeduse, vendar se Italija noče odpraviti k njim in jih rešiti. V skladu z mednarodnim pravom je treba te osebe pospremiti do najbližjega pristanišča in, kakor je ob prvem incidentu rekel podpredsednik Barrot, je najbližje pristanišče pristanka v tem primeru pristanišče na Lampedusi. Gospod predsednik, ravnanje Italije, ali bolje, italijanskega ministra Maronija je z vidika mednarodnega prava nezakonito, arogantno do Malte in nečloveško do vseh vpletenih priseljencev. Tovrstno ravnanje Italiji ni v čast in ta položaj, gospod predsednik, je resen tudi zato, ker pošilja nevarno sporočilo, da ni dobro reševati priseljencev, saj če jih rešiš, breme njihovega vzdrževanja pade na tvoje rame. To je izjemno nevarno sporočilo.

Zato se tukaj obračam na podpredsednika Evropske komisije, Jacquesa Barrota, in ga prosim, naj brez oklevanja posreduje, da se razreši ta položaj. Prav tako bi ga prosil, naj vztraja pri tem, da mora Italija spoštovati svoje mednarodne obveznosti, in prosim ga tudi, naj vsem državam članicam Evropske unije pojasni, da to ni samo vprašanje med Malto in Italijo, temveč odgovornost vseh, zato jo moramo nositi vsi. Gospod predsednik, če solidarnosti ne bomo pokazali v praksi, bomo spodkopali zaupanje, ki je med nami, in spodjedli tudi zaupanje vseh evropskih državljanov. Če resnično verjamemo v solidarnost, ne smemo dovoliti, da prevlada nacionalni egoizem. Vsakdo mora odigrati svojo vlogo. Hvala.

  Agustín Díaz de Mera García Consuegra, v imenu skupine PPE-DE. – (ES) Gospod predsednik, rad bi čestital poročevalki, gospe Hennis­Plasschaert, za njeno pripravljenost na dialog in pogajanja o tem poročilu.

Spomnil bi vas, da je azil moralna dolžnost držav z največjimi ugodnostmi. Ne smemo pozabiti, da je solidarnost kljub resnim gospodarskim razmeram, s katerimi se soočamo zdaj, bistveni element, ki mora voditi naše politike o azilu in priseljevanju; solidarnost s tistimi, ki upravičeno zaprosijo za našo zaščito, in solidarnost z državami partnericami naše Skupnosti, ki so zaradi svoje geografske lege in velikosti izpostavljene največjim migracijskim pritiskom.

Na tem področju je „azilni paket“ instrument, ki je potreben in pomemben za prihodnji razvoj politik priseljevanja v Evropski uniji. Vendar bi rad poudaril, da je za tako pomembne ukrepe, kot so ukrepi, ki jih obravnavamo danes, potrebnega več časa za razmislek in preučitev; zaradi določenih rokov smo imeli malo manevrskega prostora, kar je povsem neustrezno.

Predlog vsebuje več vidikov, ki jih bo v bližnji prihodnosti vsekakor treba pregledati. S tem mislim na položaj prosilcev za azil, primere, v katerih so lahko pridržani, temeljno razliko med pojmoma „zadržanje“ in „pridržanje“, objekte, v katerih so lahko pridržani, formulacijo izjem od predaje, obstoj izjem od splošnega načela določanja, katera država je odgovorna za obravnavanje prošnje, posebne podrobnosti o tem, kdo so „ožji družinski člani“, in pomoč, ki bi jo morale prejeti države članice, ki morajo obravnavati večje število prošenj.

Kljub tem vprašanjem in ob upoštevanju hitrost, s katero smo delali, lahko rečemo, da je bilo na splošno sprejeto uravnoteženo poročilo. To je uravnotežen paket, ki odraža večino skrbi moje politične skupine, predvsem tiste, ki so namenjene zagotavljanju pravic prosilcev za mednarodno zaščito, in tiste, ki so namenjene podpori držav članic, ki imajo večje število mednarodnih prošenj.

Na koncu naj vas opomnim, da je pravica do učinkovitega pravnega varstva temeljna pravica, določena v evropskih ustavah in zlasti v členu 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Zato bi sodstvo moralo biti najvišji porok za posamezne pravice prosilcev za mednarodno zaščito; da se to doseže, je treba zagotoviti pravno pomoč prosilcem, ki lahko zaprosijo zanjo.

Gospod predsednik, končal bom s pozivom, da sta Evropski urad za podporo azilu in pomoč, ki je lahko odobrena prek Evropskega sklada za begunce, nujna.

  Roselyne Lefrançois, v imenu skupine PSE. – (FR) Gospod predsednik, kot poročevalka v senci za prenovitev dublinske uredbe bi se rada zahvalila Evropski komisiji za kakovost besedila, ki nam je bilo predloženo. Besedilo dejansko znatno izboljšuje dublinski sistem, predvsem z vidika spoštovanja temeljnih pravic prosilcev za mednarodno zaščito.

Med temi izboljšavami izstopajo okrepitev načela enotnosti družine; dodatna skrb za mladoletnike in koncept največjih koristi otroka; zagotavljanje boljših informacij in pravnih sredstev prosilcem za mednarodno pomoč; stroga omejitev uporabe pridržanja; in možnost začasne odložitve predaj državam članicam, katerih sprejemne zmogljivosti so pod posebnim pritiskom ali ki ne zagotavljajo ustrezne ravni zaščite.

Med glasovanjem Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve nam je uspelo zaustaviti Skupino Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov, ki je hotela odpraviti nekatere določbe, vključno z določbo, ki ureja pridržanje prosilcev za azil. To je dejansko bistveno zagotovilo za nas, saj prosilci za mednarodno zaščito niso storilci kaznivih dejanj in zato ni razloga, da bi jih spravili za zapahe.

Vendar so nekatere točke poročila še naprej problematične, predvsem vprašanje, kateri jezik naj se uporablja za obveščanje prosilca. Menimo, da mora to biti jezik, ki ga prosilec razume, in ne jezik, za katerega se domneva, da ga prosilec razume. Dodala bi, da je v primeru pridržanja osebe to predvideno v Evropski konvenciji o človekovih pravicah.

Prav tako želimo, da prošnje mladoletnikov, katerih starši niso na ozemlju Unije, obravnava država članica, v kateri je bila vložena zadnja prošnja, da se prepreči predaja mladoletnikov iz ene države v drugo. To je bilo predvideno v prvotnem besedilu Komisije, vendar je PPE ob podpori poročevalke nasprotovala temu predlogu.

Ker dublinska uredba ni namenjena zagotavljanju poštene porazdelitve odgovornosti v zvezi z obravnavanjem prošenj za mednarodno zaščito, menim, da je bistveno, da se vzpostavijo drugi instrumenti za okrepitev solidarnosti, kakor ste rekli, komisar Barrot, z državami članicami ob zunanjih mejah Unije.

  Jeanine Hennis-Plasschaert, v imenu skupine ALDE. – (NL) Kakor sem že povedala v svojem prvem nagovoru Parlamenta, med državami članicami še vedno obstajajo velikanske razlike in želena uskladitev v zvezi s tem dejansko ni uspela. Tega ne moremo več zanikati. Direktive prej kot standardni postopek predvidevajo številne postopkovne standarde. Glede na mnoge razlike, ki jih zdaj poskušamo odpraviti, se je Skupina zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo povsem jasno odločila za pragmatičen pristop.

Za nas je edina pot naprej nadaljnje približevanje zakonodaj držav članic, ki seveda vključujejo tudi smernice za pravilno izvajanje, vendar, ponovno, to morajo spremljati potrebne realistične ocene in pragmatično prepričanje.

Menimo, da je v zvezi s tem ključnega pomena, da se ustanovi Evropski urad za podporo azilu ter opravi predlagana prenovitev direktive o pogojih za sprejem in uredbe Eurodac. Zato je škoda, in to povem malo vstran od Komisije, da moramo še vedno čakati na objavo prenovitve postopka in direktive o pogojih. Njuna objava je predvidena 24. junija. Vendar bi bilo z vidika večje koherence in boljše priprave zakonodaje bolj logično, če bi bila ta dva predloga vključena v sedanji azilni paket.

Zavedam se, da je Svet tisti, ki bo imel zadnjo besedo pri tem. Vseeno mi dovolite, da še enkrat poudarim, da so večja koherenca, boljša kakovost in večja usklajenost ter solidarnost pomembne za vse države članice. Še dolgo ne bom pozabila naših obiskov zunanjih meja Evrope in predvsem dobro znanih vročih točk. V zvezi s tem je verodostojnost Evropske unije že nekaj časa na kocki. Naj vas zato pozovem, da izpolnite svoje obljube!

  Mario Borghezio, v imenu skupine UEN. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, malo prej sem slišal nekaj zelo resnih in celo žaljivih pripomb, ki jih je malteški kolega poslanec izrekel na račun italijanske vlade in zlasti ministra Maronija.

Igra, ki jo igrajo na Malti, v resnici ni tako čista in to bom takoj razložil. Zgolj iz spoštovanja, ki ga je treba izkazovati državi članici Evropske unije, te igre nočem imenovati umazana, vendar bi naš kolega poslanec moral odkrito povedati, da si je Malta vedno prizadevala ohraniti prekomerni obseg svojih teritorialnih voda, ki segajo celo do otoka Lampedusa. Italijanska vlada je Malto večkrat zaprosila, naj zmanjša velikanski obseg svojih teritorialnih voda. Vendar Malta raje vztraja pri položaju, kakršen je, tako da lahko ohrani tudi svojo prošnjo za visoke prispevke Evropske unije.

Zato bi bilo treba resnico povedati v celoti: resnica o sposobnosti in pripravljenosti Italije, da sprejme, zaščiti in varuje pravice migrantov, ki so udeleženi v tem trgovanju in so žrtve tega trgovanja, je tako zelo očitna in dobro dokumentirana, da mi je ni treba zagovarjati.

Če preidem na jedro tega poročila, poudaril bi, da je naša dolžnost – namesto da nadaljujemo s temi spori, ki spominjajo na petelinje boje v Manzonijevem slavnem romanu –, da je dolžnost naših držav članic, da se ne pustimo zapeljati sirenskim glasovom dobrodelnosti, začinjene morda s hinavščino ter zelo posebnimi političnimi in gospodarskimi interesi, temveč da se prisilimo k zelo strogi uporabi nedotakljivega načela azila ter s tem ne popustimo niti za ped tistim, ki ga želijo uporabiti za nedopustne namene, ki niso v skladu s plemenitimi načeli, ki ga navdihujejo, in preprečimo njegovo izkoriščanje, ki je v korist ravno tistim kriminalnim združbam, ki organizirajo in izkoriščajo trgovanje z nezakonitimi priseljenci, ki jih imamo v mislih v okviru sedanjih razmer.

Ponavljam: naša dolžnost je, da se ne pretvarjamo, da ne izbiramo argumentov, ki jih je mogoče izrabiti, temveč da najdemo skupni pristop, celo izborimo in sprejmemo učinkovite ukrepe, da se zagotovi, da se pravica do azila ohrani, ne pa da postane pravica izkoriščevalcev in združb organiziranega kriminala do uporabe plemenitih in dobrih zakonov za doseganje njihovega odurnega cilja izkoriščanja ljudi iz držav v razvoju.

  Jean Lambert, v imenu skupine Verts/ALE. – Gospod predsednik, tudi jaz sem poročevalka v senci za ta paket in navezala bi se na to, kar je gospod Díaz de Mera García Consuegra tukaj povedal o moralni dolžnosti. Prav tako, ko govorimo o strogi uporabi, ki jo je omenilo nekaj poslancev, se nekateri bolj ukvarjamo s tem, da bi bila uporaba pravil dejansko poštena in da ljudem, ki potrebujejo zaščito, ne bi preprečevala, da bi zaščito dejansko dobili. Ena od točk o tem paketu je, kako to izboljšati in zagotoviti, da bo delovanje vseh držav članic v skladu z istim visokim standardom.

V zvezi s prenovitvijo sprejema prosilcev za azil zelo toplo pozdravljamo prvotni predlog Komisije in želimo obdržati določene dele tega predloga, predvsem tiste, ki so povezani z dostopom do trga dela in ustrezno dohodkovno podporo, o čemer smo prej glasovali. Zelo obžalujem, da moja država, Združeno kraljestvo, nasprotuje temu zaradi teh dveh predlogov. To je prava škoda in sramota.

Seveda je izjemno pomemben tudi dostop do zdravstvenega varstva ne samo v zvezi z nujnimi primeri, temveč tudi s stalnim zdravstvenim varstvom predvsem za tiste, ki so morda preživeli mučenje in zato potrebujejo podporo za lastno duševno dobrobit.

Tudi v zvezi s prenovitvijo Dublina pozdravljamo prvotni predlog, podpiramo mehanizem odložitve in bomo seveda glasovali za ohranitev čim širše opredelitve ponovne združitve družine.

  Giusto Catania, v imenu skupine GUE/NGL. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, z določeno mero ganjenosti se lotevam svojega zadnjega govora v tem parlamentarnem mandatu in za začetek bi se rad posvetil stvarem, ki so bile izrečene v tej dvorani, in pozval komisarja Barrota, naj posreduje in razreši to zadevo, ki prevečkrat vključuje države članice, ki se rade pretvarjajo, da je usoda prosilcev za azil odgovornost nekoga drugega.

Vsega nekaj minut nazaj smo bili priča prelaganju odgovornosti med Italijo in Malto, vsega nekaj dni nazaj smo izvedeli za ladjo Pinar, ki je bila predolgo na morju, zaradi česar so umrli ljudje, ki bi verjetno še vedno lahko preživeli. Zato menim, da je to tisto, o čemer govorimo, ko govorimo o azilu; govorimo o tej resnični potrebi, tej zavezi, ki jo morajo države članice izkazati politikam sprejemanja.

Toplo pozdravljam predloge, ki sta jih predložila kolega poslanca, gospod Masip Hidalgo, gospa Hennis­Plasschaert, o spremembi direktive o pogojih za sprejem in dublinske uredbe. Oba predloga gresta v smeri izboljšanja sistema Evropske unije za sprejemanje prosilcev za azil.

Menim, da je naša dolžnost, da poudarimo enakovrednost evropskih državljanov in prosilcev za azil, ker azil ni nekaj, kar države članice dajejo ljudem, ki bežijo pred vojnami, azil je dolžnost držav članic in je pravica teh ljudi, da lahko ostanejo v naših državah z vsemi pravicami, ki jih uživajo evropski državljani. Zato menim, da je to merilo za civiliziranost naše politične pobude in naše sposobnosti za pripravo zakonodaje.

Zato se strinjam s spremembami te direktive in te uredbe, menim, da moramo zagotoviti pravico do azila vsem, ki zanj zaprosijo, ker je prihodnost Evropske unije odvisna od kakovosti našega sprejema. Menim, da bi to morala biti točka, ki opredeljuje samo zamisel, ki jo imamo o Evropski uniji.

  Johannes Blokland , v imenu skupine IND/DEM. – (NL) Gospod predsednik, jutri, na zadnji dan, ko se sestane ta sestava parlamenta, bomo glasovali o paketu predlogov za izboljšanje naše azilne politike. Po petih letih razpravljanja in obiskovanja azilnih centrov je bil skrajni čas, da smo pripravili konkretne ukrepe. Če bomo po vsem tem morali še čakati na izvajanje, bo končni odziv prišel zares prepozno.

Zaradi dogodkov v letih 2005 in 2006 smo morali obravnavati nezakonito priseljevanje, vendar je v tem procesu prosilec za azil dobesedno padel s krova. Čeprav sem za ustanovitev agencije za sodelovanje, imam nekaj pomislekov glede njene oblike in naloge. Kako bomo sestavili zanesljiv seznam varnih dežel izvora? Kakšne vire bomo uporabili za izdelavo takšnega seznama? Kako lahko zagotovimo ustrezno zaščito za vire informacij, ki prihajajo iz držav, ki niso varne? Ali se takšni viri lahko javno razkrijejo in kako verodostojen bo takšen seznam za neodvisnega sodnika? Od Sveta bi rad slišal, kako naj bi se izognili tej težavi.

Zakaj praktičnega sodelovanja nismo prenesli na Frontex? Področje te agencije je omejeno in bi bilo zelo primerno za obravnavanje te naloge, če bi agenciji povečali sredstva. Tako bi se lahko tudi ustrezno odzvali na resnična dejstva na terenu, ki jih Frontex tako ali tako že preverja. Na podlagi naših izkušenj z nezakonitim vstopanjem prosilcev za azil in priseljencev bi lahko pripravili ustrezne ureditve za zagotavljanje sprejema prosilcev za azil. Meni se zdi to zelo praktična rešitev.

  Hubert Pirker (PPE-DE). - (DE) Gospod predsednik, komisar, od predlogov, ki so nam bili predstavljeni, z veseljem podpiram osnutek uredbe o ustanovitvi Evropskega urada za podporo azilu, Evropski sklad za begunce in uredbo Eurodac.

Rad pa bi se kritično odzval na direktivo o pogojih za sprejem in dublinsko uredbo – in očitno sem do zdaj edini v razpravi, ki bo to storil.

Direktiva o pogojih za sprejem je bila izdelana za to, da bi bilo beguncem – dejanskim beguncem – mogoče zagotoviti najboljšo pomoč v čim krajšem času. Vendar se mi zdi, da je tisto, kar bodo uvedle predlagane spremembe, enakovredno povabilu k spodbujanju priseljevanja prek azila ali povabilu k zlorabi azilnega sistema, če si želite to tako razložiti.

Zakaj? Vsi prosilci za azil naj bi imeli hiter dostop do trga dela. Moje mnenje je, da je sprejetje te odločitve stvar držav članic. Predlaga se, da se skupina posameznikov, ki smejo vložiti prošnjo za azil, razširi na posameznike s težavami z duševnim zdravjem – da, poznam veliko ljudi, ki imajo težave z duševnim zdravjem, pa vsi nimajo pravice do azila – ali na primer na vse starejše ljudi. Uporabljajo se nedoločeni pravni pojmi. Prav tako ne sprejemam tega, da se vsem prosilcem za azil dodeli socialna pomoč na enak način kot lastnim državljanom. Ker pa ni tako, se približno 95 % preprosto ne da azila. S temi spremembami se po mojem mnenju predlaga napačna pot. Zato bom skupaj z delegacijo Avstrijske ljudske stranke glasoval proti tem spremembam.

Dublinska uredba je v nekaterih pogledih enaka, saj spodbuja nakupovanje azilov. Ta nova klavzula, ki se uvaja kot diskrecijska klavzula, omogoča, da si prosilec za azil izbere državo, v kateri bo vložil svojo prošnjo in – seveda pod pogojem, da je prošnja odobrena – to vodi v nakup azila.

Prav tako menim, da je začasna odložitev predaj problematična. Dobro razumem položaj Malte, vendar menim, da je bolj koristno, če se podpornim enotam omogoči hitro zagotavljanje pomoči, kot če uberemo pot, ki se predlaga tukaj. Zagotoviti moramo, da bo naša pomoč beguncem hitra, obenem pa moramo za vsako ceno preprečiti zlorabo azila.

  Claude Moraes (PSE). - Gospod predsednik, če smem, bom takoj zavzel drugačno stališče, namreč da si azilni paket in pet poročevalcev, ki so ga zelo dobro pripravili, zaslužijo podporo tega parlamenta.

Imamo poročevalca v senci za predlog uredbe Eurodac in predlog gospe Lambert in menim, da smo odlično sodelovali pri pripravi paketa, ki je realističen in izvedljiv ter dobro skrbi za preglednost. Na primer pri vprašanju o Eurodac – občutljivem vprašanju odvzema prstnih odtisov prosilcev za azil – so bile narejene izboljšave pri načinu uporabe podatkov o prstnih odtisih ter povečanju vloge in pojasnitvi pooblastil Evropskega nadzornika za varstvo podatkov.

Želimo si ključnih sklicev na več členov Listine o temeljnih pravicah ter na človekovo dostojanstvo in otrokove pravice ter dobro rešitev vprašanja jezika in prosilcev za azil, ki sta ga zelo dobro načela že gospod Antonio Masip Hidalgo in gospa Roselyne Lefrançois.

V zvezi s poročilom gospe Lambert o ustanovitvi Evropskega urada za podporo azilu menimo, da je to odločilni korak proti uresničitvi sodelovanja med državami članicami na področju Skupnega evropskega azilnega sistema. Skupina socialdemokratov podpira to poročilo, vendar smo predložili tudi spremembe. Želimo si več preglednosti in odgovornosti, za kar si po mojem mnenju prizadeva tudi poročevalka. Želimo si ustrezne vključenosti UNHCR in NVO in dodal sem spremembe, ki v sistem uvajajo dobre ravni nadzora s strani Evropskega parlamenta.

Razumem tisto, kar komisar pravi o hitri rešitvi in ustanovitvi Evropskega urada za podporo azilu, vendar so zelo pomembne tudi odgovornost ter preglednost in kakovost azilnih informacij. Za dobro delovanje mora Evropski urad za podporo azilu zagotavljati čim bolj uporabne, pregledne in objektivne informacije, ki se redno preverjajo. Ti nadzorni ukrepi bodo veliko prispevali k poštenemu in uravnoteženemu Skupnemu evropskemu azilnemu sistemu.

  Bogusław Rogalski (UEN). – (PL) Gospod predsednik, Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in odločbe Evropskega sodišča za človekove pravice vsebujejo izčrpne informacije o pravicah do azila. To je temeljna pravica v primeru pregona v državi izvora osebe zaradi rase, vere, etničnega porekla, političnega prepričanja ali članstva v določeni politični skupini, kar je danes na svetu precej pogosto. Dati ljudem to pravico bi moralo pomeniti tudi, da se jim zagotovi pravica, da razvijejo svoja življenja. To mora biti temeljni pogoj.

Da bi to dosegli, moramo prosilcem za azil zagotoviti dostop do trga dela, saj je to najboljši način, da se prosilcu za azil omogoči samozadostnost. To prav tako preprečuje družbeno osamitev in pomaga prosilcu za azil bolje spoznati kulturo države gostiteljice. Prosilcem za azil bi bilo treba zagotoviti dostop do najširšega obsega postopkovne pomoči, kar vključuje pravico do visokokakovostne pravne pomoči, da se jim olajša razumevanje njihovih pravic.

  Adamos Adamou (GUE/NGL). - (EL) Gospod predsednik, sistem Eurodac se uporablja za zbiranje prstnih odtisov prosilcev za azil. Čeprav priznavamo, da se poskuša izboljšati prejšnji okvir delovanja sistema Eurodac, še vedno dvomimo o dveh glavnih zadevah: prvič, spoštovanje temeljnih pravic ljudi, ki pridejo v Evropo zaradi boljše prihodnosti, saj so v osnovi to „kartoteke evropske policije“, s katerimi se kategorično ne strinjamo. Drugič, ali so ukrepi, ki se sprejemajo, v skladu s temeljnimi načeli same Unije, kot je na primer varstvo osebnih podatkov, in ali so predvideni ukrepi v skladu z načelom sorazmernosti. Ne strinjamo se z odvzemom prstnih odtisov otrok, ki so stari 14 let.

Ukrepi, ki so predlagani in s katerimi se ne strinjamo, prosilcem za azil preprečujejo, da bi drugo državo članico zaprosili za še eno priložnost, če jih prva zavrne, v času, ko azilni postopki, kot vsi vemo, vedno vključujejo določeno mero subjektivnosti, ki se lahko obrne v škodo osebe, ki je že bila žrtev.

Ker je to moj zadnji govor v tem parlamentu, bi se rad vsem kolegom in osebju zahvalil za sodelovanje.

  Catherine Boursier (PSE). – (FR) Gospod predsednik, gospod Barrot, gospe in gospodje, tudi jaz sem zadovoljna, da lahko povem svoje mnenje na tako pomembni razpravi, kot je azilni paket, zlasti na predzadnji dan parlamentarnega mandata.

Prek naših različnih prizadevanj in kljub sprejetju prve stopnje evropskega azilnega sistema smo se začeli zavedati trajnih razlik med različnimi državami članicami na področju priznavanja statusa begunca.

Prav tako moramo priznati, kljub pomembnim izboljšavam, doseženim z direktivo o pogojih za sprejem, – kakor je omenila predvsem moja kolegica, gospa Lefrançois, katere pripombe v celoti podpiram – moramo priznati, da imajo države članice še vedno preveč manevrskega prostora pri tem vprašanju. Zato bi tudi jaz vztrajala, da je treba na tem področju – predvsem na tem področju – najti način za uresničevanje evropske solidarnosti.

Na koncu želim bolj kot kdaj koli prej poudariti, da so prosilci za azil in osebe, ki potrebujejo mednarodno zaščito, ranljivi in jim je kot takim treba nameniti zelo posebno pozornost. To zlasti pomeni, da se jih ne sme pridržati.

Razprava o direktivi o vračanju je zaključena; vsi smo soglašali. Ni potrebe, da bi to razpravo ponovno začeli, ko razpravljamo o azilu.

  Jacques Barrot, podpredsednik Komisije. – (FR) Gospod predsednik, rad bi se zahvalil vsem govornikom in se zlasti še enkrat zahvalil poročevalcem. Dodal bom le nekaj pripomb, povezanih predvsem z vprašanjem jezika in namenjenih zlasti gospe Lefrançois. Moram reči, da je Komisija menila, da je predlog, da je treba prosilce za azil obveščati v jeziku, ki ga verjetno razumejo, uravnotežen. Namen tega ukrepa je omogočiti ustrezno obveščanje prosilcev za azil in obenem omogočiti preprečevanje morebitnih primerov zlorabe s strani nekaterih prosilcev za azil.

Zdaj bi se rad zahvalil Parlamentu. Vendar mi dovolite, da izrazim svoje presenečenje predvsem nad govorom gospoda Pirkerja. Gospod Pirker, ne morem vam dovoliti, da bi izkrivljali predlog Komisije. Ko vas slišim govoriti, da bi pregled Dublina lahko vodil v „nakupovalni“ forum, tega ne morem dovoliti, to ni mogoče in ni res. Predlog Komisije ne spreminja načel, na katerih temelji dublinski sistem. Prosilci za azil ne bodo mogli izbirati države za azil, čeprav je res, da bo odgovorna država določena na podlagi objektivnih meril, vendar ob upoštevanju bolj človeških vidikov in zlasti ponovne združitve družine.

Ne morem verjeti, da ste kot član Skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov neobzirni do tega problema ponovne združitve družine. Ne morem vam dovoliti, da bi izkrivljali ta predlog. Tudi za Komisijo je to vzpostavitev jasnih zagotovil za preprečevanje zlorabe sistema. Med drugim smo uvedli mehanizem za določitev ranljivih oseb. Države članice morajo seveda zagotoviti pošteno in uravnoteženo izvajanje načel, ki smo jih predlagali.

Gospodu Bloklandu bi tudi odgovoril, da je pomembno, da nalog Frontexa ne zamenjujemo z nalogami urada za podporo. To so različne naloge, ki zahtevajo drugačna znanja, če zares želimo, da se prošnje za azil v Evropi obravnavajo s potrebno strogostjo in človečnostjo.

Ne morem verjeti, da Evropski parlament ni sposoben doseči širokega soglasja na podlagi dela, ki so ga opravili poročevalci. Seveda pripadate različnim političnim družinam, ki so občutljive za različna politična in filozofska vprašanja, vendar ne pozabimo, da ta Evropa, ki je bila priča pregonu in včasih velikim tveganjem, ki so ogrožala življenja preganjanih oseb, ni vzor na tem področju. Ne gre za idealistično pridiganje; gre za zvestobo našim vrednotam. Vztrajam pri tem. Osebno potrebujem zelo široko podporo Evropskega parlamenta.

  Jan Kohout, predsednik Sveta. − Gospod predsednik, v svojih končnih pripombah bi rad poudaril, da Svet pozdravlja željo Parlamenta, da se čim prej doseže napredek pri teh pomembnih dokumentih, in njegovo priznavanje pomembnosti za pravilno delovanje Skupnega evropskega azilnega sistema.

Lahko vam zagotovim, da bo Svet zdaj med delom, ki poteka v okviru zadevnih organov Sveta, pozorno preučil stališče, ki ga je Parlament zavzel do predlogov. Svet bo natančno preučil predvsem spremembe Parlamenta, da bo ugotovil, ali je mogoče doseči sporazum o predlogih, pri katerih je delo najbolj napredovalo.

Dovolite mi nekaj pripomb tudi na načelo solidarnosti. Nekaj poslancev je upravičeno poudarilo, da so nekatere države članice zaradi svojih geografskih in demografskih razmer dejansko izpostavljene posebnemu pritisku na svoje azilne sisteme.

V zvezi s tem je Evropski svet poudaril načelo solidarnosti v Evropskem paktu o priseljevanju in azilu, sprejetem jeseni 2008. Pakt jasno poziva k prostovoljni in usklajeni solidarnosti, da se doseže boljša prerazporeditev upravičencev do mednarodne zaščite, in k sprejeti zakonodaji, kot je del programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“, ter predvideva financiranje takšnih dejavnosti, v katerih lahko sodelujejo države članice, spet prostovoljno.

Omeniti je treba, da je Evropski urad za podporo azilu lahko koristen v teh predajah znotraj Skupnosti s tem, da olajša izmenjavo informacij o takšnih predajah. Poleg tega lahko Urad pomaga s tem, da usklajuje namestitev uradnikov iz drugih držav članic v državah članicah pod posebnim pritiskom. Vendar ta uredba ne more služiti kot pravna podlaga, ki vzpostavlja mehanizem predaj znotraj Skupnosti.

Naj na koncu svojih pripomb povem, da je na tem področju pred nami nadaljnje delo, saj je Komisija že objavila svojo namero, da predloži nadaljnje zakonodajne predloge z namenom, da se dokonča Skupni evropski azilni sistem. Ti predlogi bodo povezani z azilnimi postopki in standardi glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati prosilci, da se jim prizna status begunca, ter vzpostavitvijo sistemov za preselitev ljudi pod zaščito UNHCR. Čim prej moramo doseči napredek, obenem pa zagotoviti, da hitrost ne bo ogrozila kakovosti. Prepričan sem, da se lahko o tem vsi strinjamo.

  Antonio Masip Hidalgo, poročevalec. − (ES) Komisar Barrot, imate mojo podporo; tisto, za kar prosite Parlament, imate najmanj od tega poročevalca in to imate od prve vrstice mojega poročila naprej. Prav tako bi rad povedal, da ste nam danes popoldne v svojih dveh govorih dali pravno, moralno in zgodovinsko lekcijo.

Eden od govornikov je omenil učinkovito pravno varstvo. Nedvomno je učinkovito pravno varstvo temeljno načelo. Zato vztrajam pri zahtevi, da se prosilci za azil obveščajo v jeziku, ki ga razumejo, in ne v katerem drugem jeziku. Brez tega ne bo učinkovitega pravnega varstva in prosim, da temu ne oporekate, ker boste nasprotovali prav tistim pravnim načelom, ki ste jih omenili prej.

  Nicolae Vlad Popa, poročevalec. – (RO) Državi, iz katere prihajam, Romuniji, je do leta 1989 vladal totalitarni komunistični režim, ki bi ga lahko opisali celo kot zločinskega. Ta režim je svoje državljane zadrževal, kot da bi bili v velikem zaporu. Vseeno je na desettisoče ljudi tvegalo svoja življenja s pobegom iz države in zaprosilo za politični azil. Poznam veliko takšnih ljudi in vem, kako pomembna je mednarodna zaščita, predvsem zaščita, ki jo zagotavlja institut političnega azila.

Vendar je za nas zelo pomembno, da lahko določimo dejanske prosilce za azil, tiste, katerih prošnja za politični azil je dejansko popolnoma utemeljena. Z izboljšanjem sistema registracije lahko te primere seveda rešujemo veliko hitreje. Vendar bi obenem rad razpravljal še o eni težavi, ki je povezana z mrežami, natančneje, kriminalnimi dejavnostmi mrež, ki trgujejo s prosilci za azil. Te mreže zaslužijo velike vsote denarja s prevozom prosilcev za azil v države članice Evropske unije. Prav tako mislim, da mora biti boj proti tej kriminalni dejavnosti naša glavna skrb in da je treba razviti strategijo za reševanje tega vprašanja.

  Jean Lambert, poročevalka. − Gospod predsednik, pozdravljam splošno podporo Evropskemu uradu za podporo azilu, ki smo jo slišali danes popoldne, in bi se zelo rada zahvalila kolegom za njihovo sodelovanje in delo, ki smo ga opravili pri tem.

Upamo, da nam bo čim prej uspelo postaviti ta urad na noge in vzpostaviti njegovo delovanje. Namen urada je seveda povečati zaupanje med državami članicami, saj se izvajanje azilnih sistemov izboljšuje na podlagi praktičnega sodelovanja strokovnjakov, vključno z usposabljanjem in vsem drugim. Morda bodo države članice, ko se bo to zaupanje povečalo, manj zaskrbljene nad dejstvom, da morajo za izpolnitev obveznosti obvezno sodelovati.

Pozdravljam komisarjevo jasnost glede različnih nalog Urada za podporo azilu in Frontexa. Gre za zelo različne stvari z zelo različnimi nameni, čeprav sta seveda sodelovanje in izvajanje znotraj njihovega okvira pomembna. Eden od vidikov, ki smo se ga dotaknili, je bil vidik informacij o tretjih državah – državah izvora prosilcev za mednarodno pomoč. Seveda je to ena od stvari, ki jih bo pregledal Urad za podporo azilu: kako zbrati te informacije iz različnih virov v različnih oblikah in morda v obliki, pri kateri bodo imeli ljudje več zaupanja, da informacije ne bodo politično uporabljene.

Mislim, da nas je veliko zelo začudenih nad tem, da je neka država pripravljena sprejeti ljudi iz Čečenije kot begunce s precej veliko stopnjo sprejema, medtem ko druga država v bližini noče sprejeti nikogar iz Čečenije. Veliko nas meni, da je to popolnoma neverjetno, če so tam zunaj iste informacije. Zato je tudi zaupanje v kakovost informacij in način, na katerega jih lahko potem uporabijo države članice, izjemno pomemben del izboljšanega sodelovanja, ki mu bomo priča. Z veseljem pričakujemo, da bomo videli uresničitev tega.

  Jacques Barrot, podpredsednik Komisije. – (FR) Gospod predsednik, kljub temu, da ne morem dati zares zadovoljivega odgovora, si želim, da vprašanja gospoda Busuttila, italijanskih poslancev, ki sta govorila – gospoda Borghezia, gospoda Catanie –, in vseh drugih ne bi ostala brez odgovora; želim pa povedati, da težava, s katero se soočamo v Sredozemlju, ni težava, ki zadeva samo Malto in Italijo. Evropejci se res moramo zavedeti čedalje bolj tragičnih in dramatičnih razmer, ki so bile opisane tukaj.

Sam sem bil na Lampedusi in Malti; z obema ministroma sem se srečal v Bruslju, ko se je zgodil prvi incident. Hvala bogu, smo lahko našli rešitev. Vendar bom vprašanje ponovno načel z vsemi ministri za notranje zadeve na naslednjem Svetu PNZ na začetku junija.

Po svojih močeh bomo poskusili pomagati Malti in Italiji, vendar je res, da se morajo Evropa in vse države članice spoprijeti z razmerami, katerih obravnavanja ni mogoče prepustiti samo dvema državama članicama.

Zato moramo razmisliti o tej zadevi; to je bilo gonilo te razprave, ki je potekala in ki je pokazala, da je med Evropejci potrebne več solidarnosti.

  Predsednik. − Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo v četrtek, 7. maja 2009.

Pisne izjave (člen 142)

  Marian-Jean Marinescu (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Eurodac je ključno orodje za upravljanje podatkov o prosilcih za mednarodno zaščito in priseljencih, ki so bili pridržani zaradi nezakonitega prečkanja meje ali so ostali na ozemlju države članice po izteku svojega obdobja zakonitega prebivanja.

Reforma uredbe Eurodac bo odpravila težave, povezane z učinkovitostjo njenih zakonskih določb, kot so zamude nekaterih držav članic pri pošiljanju prstnih odtisov centralnemu sistemu Eurodac, izmenjava podatkov o sprejetih beguncih v določeni državi članici in nenatančno določanje organov, ki imajo dostop do zbirke podatkov Eurodac.

Menim, da bo uporaba zbirke podatkov Eurodac učinkovitejša samo, če bo sistem Eurodac uporabljal isto tehnično platformo kot sistema SIS II in VIS. Sistemi SIS, VIS in Eurodac morajo uporabljati isti sistem za ujemanje biometričnih podatkov, da se zagotovi njihova interoperabilnost in ohranijo nizki stroški.

Komisijo pozivam, naj predloži potrebne zakonodajne predloge za ustanovitev agencije, odgovorne za upravljanje teh treh sistemov IT, tako da se ta orodja lahko združijo na eni lokaciji, s čimer se dolgoročno zagotovi optimalna sinergija teh sistemov ter preprečita podvajanje in neskladnost.

  Toomas Savi (ALDE), v pisni obliki. – Gospod predsednik, zelo toplo pozdravljam zamisel o ustanovitvi Evropskega urada za podporo azilu, saj se razmere v tretjih državah, zlasti v Afriki in na Bližnjem vzhodu, nenehno slabšajo. Nasprotujem vsem zamislim o „utrdbi Evropi“, ki bi bila izolirana od težav tretjega sveta, od katerih so jih veliko neposredno ali posredno povzročili nekdanji kolonizatorji. Evropa ne more obrniti hrbta svojim obveznostim do držav, ki so bile nekoč brezobzirno izkoriščane.

Evropski urad za podporo azilu bo zagotovil usklajen pristop k skupni evropski azilni politiki. Strinjam se z načelom solidarnosti znotraj Evropske unije, ko gre za prosilce za azil. Meje nekaterih držav članic so zunanja meja Evropske unije, zato so stalno izpostavljene tokovom priseljevanja.

Upajmo, da bo Evropski urad za podporo azilu pomagal olajšati breme zadevnih držav članic.