Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Razprave
Sreda, 6. maj 2009 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

14. Čas za vprašanja (vprašanja Svetu)
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 
 

  Predsednik. – Naslednja točka je čas za vprašanja (B6-0231/2009).

Svetu so bila predložena naslednja vprašanja.

Gospod Kohout je prisoten kot predstavnik Sveta. Rad bi izkoristil to priložnost, da pozdravim danes sprejeto odločitev češkega senata, zaradi katere se močno nadejamo prihodnje ratifikacije Lizbonske pogodbe.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. – Vprašanje št. 1 predložil Manuel Medina Ortega (H-0205/09)

Zadeva: Zaščita evropskih ustvarjalnih del

Glede na to, da evropska ustvarjalna dela ogroža čedalje več piratskih kopij, kakšne ukrepe predlaga Svet, da se omogoči dejanska zaščita?

 
  
MPphoto
 

  Jan Kohout, predsednik Sveta. − Gospod predsednik, hvala za vaše prijazne besede, namenjene Češki republiki in senatu. Prav tako smo zelo zadovoljni, da je zelena luč za Lizbonsko pogodbo zdaj veliko močnejša kot pred nekaj urami.

V odgovoru na prvo vprašanje bi rad povedal, da Svet deli zaskrbljenost, ki jo je v zvezi s potrebo po celovitem obravnavanju problema piratstva zaščitenih del izrazil poslanec. Evropski parlament in Svet sta določila, da je to vprašanje prednostna naloga politike v okviru splošnega prizadevanja, da se zaščitijo in podprejo inovacije evropskih ustvarjalcev in posledično konkurenčnost evropskega gospodarstva.

Evropski parlament in Svet sta sprejela Direktivo 2004/48/ES, ki vzpostavlja okvir Skupnosti za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine, trenutno pa pripravljata predlog direktive o kazenskih ukrepih za zagotavljanje uveljavljanja takšnih pravic.

Že veljavni zakonodajni okvir predvideva trdno podlago za učinkovito izvajanje varstva pravic intelektualne lastnine s strani držav članic, vključno z bojem proti piratstvu. Poleg tega Evropska skupnost in države članice sodelujejo v tekočih pogajanjih, kot je osnutek trgovinskega sporazuma proti ponarejanju, za bolj učinkovito izvajanje varstva pravic intelektualne lastnine na mednarodni ravni.

25. septembra 2008 je Svet sprejel resolucijo o določitvi konkretnih ukrepov, ki jih morajo v okviru celovitega evropskega načrta za preprečevanje ponarejanja in piratstva sprejeti države članice in Komisija. Poleg tega je Svet novembra 2008 v odziv na sporočilo Komisije iz januarja 2008 o ustvarjalnih vsebinah na spletu na enotnem trgu sprejel niz sklepov, v katerih je med drugim poudaril potrebo po spodbujanju in poenostavljanju zakonitih ponudb materiala, zaščitenega z avtorskimi pravicami, na spletu kot pomembnem sredstvu za učinkovit boj proti piratstvu.

Na carinskem področju je Svet sprejel Uredbo (ES) št. 1383/2003 o carinskem ukrepanju zoper blago, glede katerega obstaja sum, da krši določene pravice intelektualne lastnine, in o ukrepih, ki jih je treba sprejeti zoper blago, glede katerega je ugotovljeno, da je kršilo take pravice. Ta uredba določa pogoje, v katerih carinski organi lahko posredujejo v primerih, ko glede blaga obstaja sum, da krši pravice intelektualne lastnine, in ukrepe, ki jih morajo sprejeti organi, ko se glede blaga ugotovi, da je nezakonito.

Predvsem je Skupnost sklenila vrsto sporazumov o carinskem sodelovanju, kot je nedavno sklenjeni sporazum s Kitajsko, da se izboljša in olajša sodelovanje s carinskimi organi tretjih držav, med drugim za boj proti ponarejenemu in piratskemu blagu. Ti sporazumi so praktična sredstva in metode sodelovanja med Evropsko skupnostjo in carinskimi organi partnerskih držav. Ti sporazumi se nenehno izvajajo in posodabljajo v okviru skupnih odborov za carinsko sodelovanje, ustanovljenih v skladu s temi sporazumi.

Na večstranski ravni Svet dejavno prispeva k delu, ki poteka pod okriljem Svetovne carinske organizacije.

Poleg zgoraj omenjene resolucije Sveta z dne 25. septembra 2008 je Svet 16. marca 2009 sprejel resolucijo o carinskem akcijskem načrtu EU za boj proti kršitvam pravic intelektualne lastnine v letih 2009 do 2012.

Svet bo še naprej odprt za preučevanje vseh prihodnjih pobud, ki bodo namenjene okrepitvi boja proti ponarejanju in piratstvu, da se zagotovi celovitejše varstvo imetnikov pravic. Svet ceni vsa podobna prizadevanja Evropskega parlamenta v ta namen.

 
  
MPphoto
 

  Manuel Medina Ortega (PSE).(ES) Najlepša hvala za vaš odgovor, gospod predsednik. Menim, da Svet dejansko razume, v čem je težava, vendar bi rad na tej točki vztrajal in vas vprašal, predsednik Sveta, ali se Svet zaveda, da je evropska kulturna produkcija trenutno pod najnižjimi ravnmi.

Pravo Evropske unije o zaščiti ustvarjalnih del je pravo nerazvite države in zaradi tega je naša kulturna produkcija upadla na ravni, ki so značilne za nerazvite države. To je posebej očitno v avdiovizualnem sektorju, v katerem večina produkcije trenutno poteka zunaj Evrope, predvsem v Združenih državah, ker ta država ščiti ustvarjalna dela. Če Evropa ne bo zaščitila ustvarjalnih del, jih ne bomo imeli. Ali se Svet zaveda odgovornosti, ki jo trenutno nosi?

 
  
MPphoto
 

  Paul Rübig (PPE-DE). - (DE) Moje vprašanje zadeva naslednje: gospa Trautmann je bila s svojo kompromisno spremembo o telekomunikacijskem svežnju danes v Parlamentu preglasovana. To torej pomeni, da je predsednika Sarkozyja z njegovo rešitvijo „trije prekrški – izključitev“ postavila v dober položaj. Kako češko predsedstvo ocenjuje današnje glasovanje v Parlamentu v zvezi z evropskimi ustvarjalnimi umetniki, ki želijo zavarovati svoje pravice na internetu?

 
  
MPphoto
 

  Jan Kohout, predsednik Sveta. – (CS) Gospod predsednik, poslancu bi rad samo zagotovil, da se Svet zaveda, da je to pomembna dejavnost in resnična grožnja za kulturno bogastvo Evropejcev in Evropske unije. Mislim, da je s seznama ukrepov, ki jih je Svet sprejel v preteklih mesecih in preteklih letih, jasno, da so ta vprašanja bila in so še vedno prednostna naloga, tudi v okviru celovitega evropskega načrta, ki je določil posebne cilje ukrepov, kot je ustanovitev evropskega observatorija za ponarejanje in piratstvo. Menim, da je treba v zvezi s tem povedati, da se Svet zaveda svoje odgovornosti, da se zaveda resnosti te težave in da je odločen sprejeti posebne ukrepe v tej zadevi. Kar zadeva telekomunikacijski sveženj, sta prejšnje in naše predsedstvo vložila veliko energije v to zadevo. Razočarani smo, ker ni bil potrjen celotni kompromis, vključno s to določbo o preprečevanju piratstva. Rad bi izrazil upanje, da bo po nadaljnjih postopkih dogovorjeni telekomunikacijski sveženj končno potrjen. Vseeno sem razočaran, ker sveženj zaradi razlogov, ki jih je omenil poslanec, danes še ni bil sprejet.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. – Vprašanje št. 2 predložil Gay Mitchell (H-0207/09)

Zadeva: Podnebne spremembe

Kako Svet glede na dobro znano skeptično mnenje češkega predsednika Václava Klausa o podnebnih spremembah zagotavlja, da se spoštujejo mnenja velike večine držav članic in državljanov EU, ki podpirajo znanstvena spoznanja o podnebnih spremembah, ki jih je povzročil človek, predvsem v povezavi s pripravami na vrh o podnebnih spremembah v Köbenhavnu in bližajočim se švedskim predsedstvom?

 
  
MPphoto
 

  Jan Kohout, predsednik Sveta. − Marca sta Svet in spomladanski Evropski svet še podrobneje določila novo stališče za mednarodna pogajanja o podnebnih spremembah, predvsem ob upoštevanju konference v Köbenhavnu.

Na tem zasedanju 19.-20. marca 2009 je Svet poudaril svoje prepričanje, da so gospodarska kriza in ukrepi politike v odziv nanjo priložnost, da se dosežejo potrebne gospodarske reforme, in da obenem pospešujejo reforme proti varnemu in trajnostnemu nizkoogljičnemu in z viri varčnemu gospodarstvu.

V sklepih predsedstva z zasedanja Evropskega Sveta marca letos je navedeno, da je Evropska unija še naprej odločena, da bo decembra letos v Köbenhavnu igrala vodilno vlogo in uresničila globalen in celovit dogovor o podnebnih spremembah, katerega namen je omejiti globalno segrevanje na manj kot 2 °C.

Evropski svet je v ta namen opozoril na zavezanost EU k zmanjšanju emisij za 30 %, kar je njen prispevek k takšnemu dogovoru, če se bodo tudi druge razvite države zavezale k primerljivemu zmanjšanju emisij, gospodarsko naprednejše države v razvoju pa ustrezno prispevale glede na svoje odgovornosti in zmogljivosti. Evropski svet bo o teh vprašanjih nadalje razpravljal na junijskem srečanju.

 
  
MPphoto
 

  Avril Doyle (PPE-DE), namestnica avtorja. – Rada bi se zahvalila češkemu predsedstvu za predsedovanje odboru in za njegova stališča do tega.

Kakor sem prej vprašala enega od vaših kolegov, ali mi lahko zdaj, ko se približujemo ključnemu srečanju, konferenci COP-15 UNFCC (Okvirna konvencija Združenih narodov o podnebnih spremembah) v Köbenhavnu decembra, zagotovite, da bomo imeli zavzeto podporo češke vlade za ustrezen in popolnoma nepristranski globalni sporazum glede zmanjšanja emisij ogljika po vsem svetu?

Svoje predsedovanje ste začeli s slovesom, da ste podnebni skeptiki. Ali zdaj lahko potrdite, da ste spremenili svoje prepričanje in da se v celoti strinjate z zakonodajnim podnebnim in energetskim svežnjem, ki ga je Parlament decembra lani sprejel z veliko večino?

 
  
MPphoto
 

  Jan Kohout, predsednik Sveta. – (CS) Gospod predsednik, v odgovoru na vprašanje bi rad najprej povedal, da  ne češka vlada ne Češka republika  nikoli nismo bili skeptični do podnebnih sprememb. Mislim, da tisto, kar sem povedal v svojem govoru o določenih sklepih, ki so bili sprejeti na marčevskem zasedanju Evropskega sveta, o določenih ukrepih, ki so bili sprejeti na prejšnjih zasedanjih Evropskega sveta, ki se jih je udeležila češka vlada, in o vladi, ki se strinja s temi sklepi, na noben način ne more kazati na to, da je bodisi odhajajoča vlada bodisi nova vlada, ki bo prevzela mandat v petek, na kakršen koli način spremenila svoje mnenje o tej zadevi. V tem smislu lahko rečemo, da bomo sledili smeri, ki je bila predložena ali začrtana na prejšnjih zasedanjih Sveta, in prizadevamo si, da bi EU na naslednjem vrhu EU junija naredila vse, kar je v njeni moči, da se kljub vsem s tem povezanim problemom in težavam doseže napredek pri pripravi mandata Evropskega sveta in pogajalskega okvira za Köbenhavn. V vprašanju sem zasledil namigovanje na češkega predsednika, vendar vam lahko kategorično in odkrito povem, da je pred dvema dnevoma v Pragi potekalo vrhunsko srečanje z Japonsko, ki mu je v imenu EU predsedoval predsednik Klaus, in če ste tam opazili kar koli, kar ni v skladu z enotnim stališčem EU do podnebja, mi, prosim, sporočite, čeprav vem, da ni bilo prav ničesar takega. Ob upoštevanju tega menim, da so ti pomisleki razumljivi, vendar načeloma ne povsem upravičeni, in upam, da mi jih je uspelo pregnati.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. – Vprašanje št. 3 predložila Avril Doyle (H-0210/09)

Zadeva: Lizbonska pogodba in češko predsedstvo

Ali Svet lahko, prosim, komentira možen časovni razpored za ratifikacijo Lizbonske pogodbe s strani Češke republike?

 
  
MPphoto
 

  Jan Kohout, predsednik Sveta. – (CS) Gospod predsednik, v vašem uvodu k mojemu govoru danes ste oznanili in čestitali Češki republiki, da je njen senat danes potrdil Lizbonsko pogodbo z jasno večino glasov. Menim, da je to  v tem trenutku  najboljši odgovor na predloženo vprašanje.

 
  
MPphoto
 

  Avril Doyle (PPE-DE). - Hvala češkemu ministru in čestitke prek njega vodji in vsem članom češkega senata. Tako zgornji kot spodnji dom sta glasovala za potrditev ratifikacije.

Lahko me obravnavate kot irsko poslanko tega parlamenta in porečete: Ta prava se oglaša. Na Irskem nas delo še čaka. Tudi Poljaki in Nemci morajo še kaj urediti.

Vendar, ali vas lahko prosim, da navedete, kdaj in če bo vaš predsednik Klaus najverjetneje sprejel želje zgornjega in spodnjega doma in potrdil – ali podpisal, če želite – dokončno ratifikacijo Pogodbe? Še enkrat, hvala. Vesela sem današnjega rezultata v vašem senatu.

 
  
MPphoto
 

  Paul Rübig (PPE-DE). (DE) Gospod predsednik, čestitam češkemu predsedstvu za odločitev v senatu. Vseeno moram reči, da smo v Evropi seveda nezadovoljni z veliko področji skupnega delovanja institucij Evropske unije in zato smo se v zadnjih osmih mesecih pogajali o tej Pogodbi o reformi. Ali bi bila v Češki republiki mogoča razprava o tem, kaj je zanje dejansko moteče v zvezi s to pogodbo in kakšne druge možnosti bi predsednik Klaus lahko ponudil prebivalcem Evrope, da bi se sedanje nezadovoljstvo, na katero tako glasno opozarja, pomirilo in kakšne rešitve bi si predstavljal? Zdaj je znano le, da želi preprečiti reformo, vendar ne predlaga nobenih pozitivnih predlogov.

 
  
MPphoto
 

  Bernd Posselt (PPE-DE). - (DE) Gospod predsednik, ker je predsednik Klaus okrnil nacionalni ugled svoje države iz čistega egocentrizma, bi tudi jaz rad čestital češkemu predsedstvu in povedal, da je bilo predsedovanje prvorazredno. Vesel sem, da se je, kar zadeva parlamentarni postopek, končalo z ratifikacijo Pogodbe.

 
  
MPphoto
 

  Jan Kohout, predsednik Sveta. – (CS) Gospod predsednik, rad bi se vam zahvalil za vaše priznanje in čestitke za potrditev Lizbonske pogodbe s strani našega senata. Predsednik Klaus ima svoja stališča in v Češki republiki spoštujemo njegova mnenja, ki so del demokratičnega spektra mnenj. Kar zadeva razpravo o Lizbonski pogodbi, se je ta izkazala za zelo intenzivno in zato senat ni potrdil Lizbonske pogodbe do zdaj, po dolgih razpravah o tej temi. Velika večina glasov – 54 od 80 prisotnih senatorjev – je bila oddanih v podporo Pogodbi, vključno z glasovi senatorjev iz Civilne demokratske stranke (ODS) (stranke, ki jo je ustanovil predsednik Klaus), kar kaže na to, da v Češki republiki obstaja „evrorealizem“, da obstajata močan občutek soodgovornosti za Evropo in EU ter želja po nadaljevanju procesa evropskega združevanja in aktivnem sodelovanju v njem. Kar zadeva ustavno ureditev za potrditev s strani obeh domov češkega parlamenta, je to dejansko predpogoj za ratifikacijo, ki se nato konča s podpisom predsednika. V zvezi s tem ustava ne določa nobenih rokov in v tem trenutku ne bi rad ugibal o datumu, do katerega bo predsednik podpisal Pogodbo. Za nas je zdajšnji položaj precej nov, celo v sami Češki republiki. S srca se nam je odvalil velik kamen in seveda smo zelo navdušeni. Seveda bomo imeli nadaljnja posvetovanja in pogovore o dokončanju ratifikacije v čim krajšem času.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. – Vprašanje št. 4 predložil Bernd Posselt (H-0213/09)

Zadeva: Hrvaška, Makedonija in jugovzhodna Evropa

Kako Svet ocenjuje verjetnost, da se pred koncem leta dokončajo pristopna pogajanja s Hrvaško in določi rok za pogajanja z Makedonijo ter da se natančno opredelijo možnosti za pristop držav jugovzhodne Evrope med Hrvaško in Makedonijo, vključno s Kosovom, k EU?

 
  
MPphoto
 

  Jan Kohout, predsednik Sveta. − Gospod predsednik, pogajanja s Hrvaško so prišla do pomembne in zahtevne stopnje. Od začetka teh pogajanj je bilo odprtih 22 poglavij, od katerih jih je bilo sedem začasno zaprtih. Dokončanja pogajalskega postopka ni mogoče napovedati. Kakor veste, napredovanje pogajanj v glavnem vodi hrvaški napredek pri pripravi na pristop z obravnavanjem meril za odprtje in zaprtje poglavij ter izpolnjevanjem zahtev iz pogajalskega okvira in izpolnjevanjem obveznosti Hrvaške v okviru Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma.

Za priprave na nadaljnje vključevanje v Evropsko unijo je pomembno tudi izvajanje revidiranega partnerstva za pristop. Bistveno je tudi, da Hrvaška v skladu s pogajalskim okvirom še naprej v celoti in vsestransko sodeluje z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo, tudi, kar zadeva dostop do dokumentov. V okviru tega je treba opomniti, da je Svet večkrat navedel, da je v skladu s pogajalskim okvirom in partnerstvom za pristop treba nadaljevati prizadevanja za dobre sosedske odnose – zlasti posvetovanja z zadevnimi stranmi, da bi skupaj z njimi našli rešitve dvostranskih težav s sosednjimi državami, predvsem o vprašanju meja.

Predsedstvo obžaluje, da vprašanje meja s Slovenijo vpliva na hitrost hrvaških pristopnih pogajanj in da se napredek na terenu ne ujema z zabeleženim napredkom v preteklosti. Kakor veste, si je predsedstvo skupaj s prejšnjim in naslednjim predsedstvom ter Komisijo zelo prizadevalo pospešiti in doseči napredek pri tem vprašanju. Poleg tega je na aprilskem zasedanju Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose potekala koristna razprava za preučitev položaja.

V zvezi z Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo bi rad opozoril na odločitev Evropskega sveta iz decembra 2005, da se tej državi podeli status države kandidatke ob upoštevanju predvsem zahtev stabilizacijsko-pridružitvenega procesa, meril za članstvo, izvajanja prednostnih nalog v partnerstvu, znatnega napredka pri dokončanju zakonodajnega okvira v zvezi z Ohridskim okvirnim sporazumom ter rezultatov pri izvajanju Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma, vključno z določbami v zvezi s trgovino, od leta 2001.

Po mnenju Evropskega sveta iz junija 2008 bo Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija lahko napredovala v procesu približevanja EU, ko bo izpolnjevala pogoje, določene v sklepih Evropskega sveta iz decembra 2005, köbenhavnska politična merila in ključne prednostne obveznosti iz partnerstva za pristop. Nujno je treba vzdrževati dobre sosedske odnose in med drugim tudi v pogajanjih najti takšno rešitev glavnega vprašanja, ki bo sprejemljiva za obe strani. Pomembno je zagotoviti svobodne in pravične volitve. Po predhodni oceni misije OVSE/ODIHR za opazovanje volitev so bile volitve 22. marca in 5. aprila organizirane temeljito in so izpolnjevale večino mednarodnih obveznosti in standardov.

To je pomemben korak naprej za demokracijo v državi. Novega predsednika in vlado podpiramo pri njunih prizadevanjih, da dosežeta napredek v državi v korist vseh državljanov, vlado pa tudi pri njenem osredotočanju na program reform, kot sta krepitev pravne države in gospodarskega napredka ter boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu.

V zvezi z drugimi državami Zahodnega Balkana je bil v zadnjih letih dosežen znaten napredek proti članstvu v EU, vendar ta napredek ni bil enakomeren in veliki izzivi ostajajo nerešeni. Svet je pripravljen podpreti prizadevanja za spoprijemanje s temi izzivi zlasti z izvajanjem stabilizacijsko-pridružitvenih sporazumov in dodelitvijo znatne finančne podpore. Stabilizacijsko-pridružitveni proces ostaja splošni okvir za evropsko perspektivo Zahodnega Balkana. Potencialne države kandidatke na Zahodnem Balkanu bi morale z resničnim napredkom na področju gospodarskih in političnih reform ter izpolnjevanjem potrebnih pogojev in meril na podlagi lastnih dosežkov pridobiti status kandidatk, pri čemer je končni cilj članstvo v Evropski uniji.

Decembra 2008 je Črna gora vložila svojo prošnjo za članstvo. 23. aprila letos je Svet prosil Komisijo, naj pripravi svoje mnenje o prošnji, da bo Svet potem lahko sprejel nadaljnje odločitve. 28. aprila je za članstvo v EU zaprosila Albanija. Prošnje drugih držav bi utegnili prejeti pozneje.

Svet opozarja, da je Evropska unija z jasno evropsko perspektivo v skladu z evropsko perspektivo za to regijo pripravljena pomagati tudi pri gospodarskem in političnem razvoju Kosova. Svet pozitivno ocenjuje predvideno študijo, ki jo namerava jeseni 2009 predstaviti Komisija; v njej bo preučila možnosti za nadaljnji politični in socialno-gospodarski razvoj Kosova. Svet je zavezan krepitvi medosebnih stikov, kot je odprava vizumskih obveznosti ob izpolnitvi meril, opredeljenih v načrtih za liberalizacijo vizumskega režima, ter nadaljnjemu spodbujanju izmenjav študentov in mladih strokovnjakov.

Ob krepitvi načela odgovornosti EU poudarja pomembnost regionalnega sodelovanja in dobrih sosedskih odnosov med državami Zahodnega Balkana. Regionalno sodelovanje in evropska agenda sta povezana. Čim bolj države Zahodnega Balkana sodelujejo druga z drugo, tem bolj se vključujejo v evropske strukture. Tako je zato, ker regionalno sodelovanje prispeva k skupnemu razumevanju v regiji in iskanju rešitev za vprašanja skupnega interesa, kot so vprašanja na področjih energetike, prevoza, trgovine, boja proti organiziranemu kriminalu in korupciji, vračanja beguncev in kontrole meje.

 
  
MPphoto
 

  Bernd Posselt (PPE-DE). - (DE) Najlepša hvala za ta zelo dober in zelo izčrpen odgovor.

Imam tri zelo kratka dodatna vprašanja:

Prvič, ali menite, da je mogoče, da bo češko predsedstvo odprlo novo poglavje s Hrvaško?

Drugič, ali boste datum za Makedonijo določili letos?

Tretjič, kakšen je časovni okvir za olajšanje izdajanja vizumov?

 
  
MPphoto
 

  Jan Kohout, predsednik Sveta. – (CS) Gospod predsednik, v zvezi s prvim vprašanjem o odpravi blokade pogajalskega postopka je bila, kakor sem povedal prej v svojem uvodnem govoru, ena od točk dnevnega reda zadnjega zasedanja Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose namenjena ravno tem vprašanjem. Trdno smo prepričani, da bosta napredek pri tej zadevi ter sporazum, da se omogoči zaprtje pogajalskih poglavij, ki so pripravljena za zaprtje, dosežena v času sedanjega predsedstva. Že od začetka je eden glavnih ciljev tega predsedstva odpraviti blokado tega položaja. Rešitev dobiva obliko in upamo, da bo sprejemljiva za vse vpletene strani, kar bo omogočilo doseči napredek v pogajanjih.

Kar zadeva vprašanje glede Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije (FYROM), je treba omeniti, da v tem trenutku ne pričakujemo, da bi se v času tega predsedstva določil datum ali dokončno oblikovale druge podrobnosti. V prvi polovici tega leta ne načrtujemo liberalizacije vizumskega režima, vendar smo prepričani, da bi do konca tega leta ali na začetku naslednjega leta državljani iz številnih držav Zahodnega Balkana, ki so blizu izpolnjevanja meril ali jih že izpolnjujejo, lahko potovali iz nekaterih držav Zahodnega Balkana v Evropsko unijo brez vizumov. Tukaj je bilo večkrat poudarjeno, da je ena od prednostnih nalog našega predsedstva zbližati države Zahodnega Balkana in Evropsko unijo. Temu smo namenjali znatna prizadevanja in v dveh mesecih, ki sta nam ostala, želimo tej prednostni nalogi nameniti enaka, če ne večja, prizadevanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. - Vprašanje št. 5 predložil Claude Moraes (H-0215/09)

Zadeva: Zaščita najbolj ranljivih skupin v gospodarski krizi

Evropski svet je v sklepih svojega zasedanja 19. in 20. marca navedel, da bi bilo treba pri reševanju socialnih posledic sedanje gospodarske krize „posebno pozornost […] nameniti najbolj ranljivim skupinam in nevarnosti novih načinov socialne izključenosti“.

Na kakšne načine se Svet osredotoča na zaščito najbolj ranljivih skupin, kot so novi priseljenci, starejši ljudje, naseljene etnične manjšine, invalidne osebe in brezdomci, pred odrivanjem na rob družbe?

 
  
MPphoto
 

  Jan Kohout, predsednik Sveta. − Kakor je zelo dobro povedal poslanec, Skupno poročilo o socialni zaščiti in socialni vključenosti, ki je bilo predloženo na zasedanju Evropskega sveta 19.–20. marca, poudarja potrebo po ustreznih socialnih politikah za ublažitev ne samo negativnega socialnega vpliva na najbolj ranljive, temveč tudi vpliva krize na celotno gospodarstvo.

To pomeni prilagoditev prejemkov, kjer je potrebno, da se prejemnikom zagotovi ustrezna podpora. Izvajati je treba zlasti obsežne strategije za dejavno vključevanje, ki združujejo in uravnotežujejo ukrepe, vključujoč trg dela, dostop do kakovostnih storitev in ustrezne minimalne dohodke.

Podpreti je treba prizadevanja držav članic za izvajanje celovitih strategij za boj proti revščini in socialni izključenosti otrok, vključno z dostopnim in dosegljivim otroškim varstvom.

Za odpravo brezdomstva, ki je izjemno resna oblika izključenosti, spodbujanje socialne vključenosti migrantov in obravnavanje na primer številnih ovir, s katerimi se soočajo Romi, in njihove ranljivosti za socialno izključenost je potrebno trajno delo.

Potrebna je tudi pozornost, saj se lahko pojavijo nove ogrožene skupine, med njimi mladi delavci in tisti, ki vstopajo na trg dela, ter nove nevarnosti.

Kar zadeva poseben položaj starejših ljudi, etničnih manjšin in invalidnih oseb, je Svet že sprejel zakonodajo, katere namen je zaščititi te in druge ranljive skupine pred diskriminacijo. Direktiva Sveta 2000/78/ES določa splošne okvire enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu ter prepoveduje diskriminacijo zaradi vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti pri zaposlovanju in delu. Direktiva Sveta 2000/43/ES izvaja načelo enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost na veliko področjih, vključno z zaposlovanjem, samozaposlovanjem, poklicnim usposabljanjem, socialno varnostjo, izobraževanjem ter dostopom do blaga in storitev, vključno s stanovanji.

Poleg tega Svet trenutno preučuje nov predlog Komisije, katerega namen je še bolj razširiti zaščito pred diskriminacijo. Predlog Direktive Sveta o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost bi zaščito pred diskriminacijo na podlagi vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti razširila na področja zunaj zaposlovanja. 2. aprila 2009 je Evropski parlament glasoval za predlog Komisije v postopku posvetovanja, v Svetu pa potekajo razprave o osnutku direktive.

Dovolite mi tudi, da opomnim na to, da sta lani spomladi Svet in Parlament na pogajanjih uspešno dosegla sporazum na prvi obravnavi o predlogu Komisije, da leto 2010 postane Evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti. Takrat bi le redki lahko vedeli, kakšno razsežnost bo imela bližajoča se gospodarska kriza. Vendar je z današnjega zornega kota jasno, da so imeli Komisija, Svet in Parlament povsem prav, da so se osredotočili na problematiko revščine in socialne izključenosti.

Svet prav tako preučuje niz osnutkov sklepov o enakih možnostih žensk in moških iz generacije, starejše od 50 let, ki jih je predložilo češko predsedstvo. Pričakuje se, da bo Svet te sklepe sprejel junija. To bo še ena priložnost, da Svet ponovno potrdi svojo zavezo, da bo našim starejšim državljanom zagotovil dejavno življenje in dostojanstveno staranje.

V okviru sedanjega predsedstva EU je aprila letos v Pragi potekala konferenca o socialnih storitvah z naslovom „Socialne storitve: orodje za mobilizacijo delovne sile in krepitev socialne kohezije“. Konferenca je poudarila pomembnost socialnih storitev za dejavno vključevanje ljudi, ki jih ogroža socialna izključenost in ki so izključeni iz trga dela.

Sektor socialnih storitev je zaradi gospodarskih in demografskih sprememb po eni strani postal pomembno področje za nove zaposlitvene možnosti, predvsem za ženske in starejše delavce, po drugi strani pa samim uporabnikom socialnih storitev pomaga obdržati njihovo zaposlitev.

Konferenca je predstavila osnovna izhodišča za nadaljnje vseevropske razprave o vlogi socialnih storitev v družbi. Čeprav se načini zagotavljanja socialnih storitev, deljenja pristojnosti in oblikovanja finančne vzdržnosti med državami članicami EU razlikujejo, so se govorniki na konferenci v veliki meri strinjali o vlogi in ciljih socialnih storitev.

V sklepih konference, ki bodo podrobneje razdelani in o katerih bodo potem potekala pogajanja z namenom, da jih junija sprejme Svet EPSCO, je poudarjena vloga socialnih storitev kot bistvenega instrumenta za socialne politike.

Prav tako sta izpostavljena potreba po celostni uskladitvi oblikovanja in izvajanja socialnih storitev ter upoštevanje posameznih potreb strank. Omenjena je pomembna vloga javnih organov pri zagotavljanju kakovosti, dostopa in vzdržnosti socialnih storitev in navedeno je, da se naložbe v socialne storitve, predvsem med sedanjo finančno in gospodarsko krizo, izplačajo in lahko okrepijo potencial rasti in kohezijo gospodarstev in družb. Izpostavljena je pomembnost neformalne oskrbe in zdi se, da je optimalna in najučinkovitejša tako imenovana „deljena oskrba“, kombinacija formalne in neformalne oskrbe.

V sklepih konference je omenjena pomembnost spodbujanja sistema vseživljenjskega usposabljanja in krepitve usposobljenosti za zagotavljanje kakovosti storitev. Ne nazadnje, poudarjeni so varstvo pravic, dostojanstvo in posebne potrebe uporabnikov socialnih storitev.

 
  
MPphoto
 

  Emine Bozkurt (PSE), namestnica avtorja. (NL) Gospod predsednik, češkemu predsedstvu bi se rada toplo zahvalila za odgovor na moje vprašanje. Veseli me, da je vprašanje razširitve protidiskriminacijske direktive na blago in storitve dobilo pomembno mesto v vaših odgovorih na vprašanja o boju proti naraščajoči revščini in socialni izključenosti med najbolj ranljivimi skupinami. Naj vam povem, da to zelo cenim.

Sprašujem vas, ali to pomeni tudi, da češko predsedstvo v celoti podpira besedilo, ki ga je ta parlament potrdil aprila, in kakšne praktične ukrepe ste kot predsednik sprejeli, da bi zagotovili, da to direktivo čim prej sprejmejo tudi države članice in Svet. Hvala lepa.

 
  
MPphoto
 

  Justas Vincas Paleckis (PSE).(LT) Tudi jaz bi se vam rad zahvalil za vaš izčrpen odgovor. Problem socialne izključenosti je zelo razširjen in večplasten, ker se po mojem mnenju zdaj veliko ljudi preprosto sooča s težavami preživetja. Ali je Svet pripravljen povečati pomoč v hrani? Tudi pomoč v hrani je zelo pomembna zadeva zdaj, ko divja ta kriza, in menim, da bi temu morali nameniti več pozornosti.

 
  
MPphoto
 

  Jan Kohout, predsednik Sveta. – (CS) Rad bi se zahvalil za odobravanje mojega prejšnjega odgovora in mojih prizadevanj, da bi zares izčrpno odgovoril na zastavljeno vprašanje. Kar zadeva dodatno vprašanje, je treba reči, da nisem v položaju, da bi v tem trenutku povsem jasno odgovoril. Vseeno je treba povedati tudi, da so vsa vprašanja v zvezi s socialno izključenostjo in v zvezi z bojem proti revščini v času krize samoumevno na dnevnem redu in da se o njih, vključno z direktivo, ki ste jo omenili, intenzivno razpravlja v delovnih skupinah Sveta. Kar zadeva pomoč v hrani, sem morda napačno razumel, kam meri vprašanje, vendar smo v Svetu razpravljali o pomoči v hrani predvsem za države v razvoju, z drugimi besedami, države, ki sta jih gospodarska in finančna kriza ter prejšnja prehrambena kriza najbolj prizadeli. V zvezi z razmerami v Evropski uniji se o čem takem ne razpravlja. Vseeno se zavedamo odgovornosti Evropske unije v zvezi z najmanj uspešnimi ali tistimi osebami, ki potrebujejo veliko več pomoči v sedanjih razmerah, in tudi ta tema bo uvrščena na dnevni red zasedanja ministrov za razvoj sodelovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. – Vprašanje št. 6 predložila Marie Panayotopoulos-Cassiotou (H-0217/09)

Zadeva: Evropski pakt o zaposlovanju

Kakšno je stališče Sveta do predloga za sprejetje evropskega pakta o zaposlovanju, ki bi lahko bil pomembno orodje za ohranjanje socialne kohezije ter spodbujanje rasti in oživitve gospodarstva EU, ki so jo prizadeli vplivi svetovne krize?

 
  
MPphoto
 

  Jan Kohout, predsednik Sveta. − Svet od Komisije ni prejel nobenega predloga za evropski prispevek za zaposlovanje. Zato Svet ni v položaju, da bi lahko odgovoril na posebne točke, ki jih je v zvezi s tem omenila poslanka. Vendar Svet deli zaskrbljenost, ki jo je v svojem vprašanju izrazila poslanka, in meni, da je pomembno, da se ohrani socialna kohezija ter spodbujata rast in oživitev gospodarstva Evropske unije, ki so jo prizadeli vplivi svetovne krize.

V okviru tega bi predsedstvo rado opomnilo, da so za načrtovanje in izvajanje politik zaposlovanja v prvi vrsti odgovorne države članice. Svet vseeno tem politikam zaposlovanja namenja posebno pozornost, zlasti zdaj, ko se Evropa sooča s finančno-gospodarsko krizo, in v skladu s Pogodbo sprejema nove smernice za zgodnje zaposlovanje.

V tem smislu bi predsedstvo rado opomnilo, da je decembra lani Evropski svet sprejel splošni evropski načrt za oživitev gospodarstva, ki med drugim obravnava vprašanja zaposlovanja, ki se pojavljajo zaradi finančne krize. Načrt sestavljajo takojšnji proračunski ukrepi v višini 200 milijard EUR, ki po eni strani obsegajo ukrepe Skupnosti v višini 30 milijard EUR in po drugi strani nacionalne ukrepe, ki naj bi znašali 170 milijard EUR.

Evropski svet je prav tako podprl zamisel o hitrem ukrepanju Evropskega socialnega sklada v podporo zaposlovanju, zlasti v korist najbolj ranljivih skupin prebivalstva, kot sta podpiranje politik prožne varnosti in politik za lajšanje prehodnih obdobij med zaposlitvami ter, kjer je potrebno, omogočanje državam članicam, da reprogramirajo odhodke Evropskega socialnega sklada z namenom, da okrepijo svoje strategije za zaposlovanje.

Opomniti je treba tudi, da poleg Evropskega socialnega sklada tudi Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji zagotavlja pomoč Skupnosti za dopolnitev nacionalnih ukrepov, vključno z ukrepi na regionalnih in lokalnih ravneh. Ta sklad, ki ga je Svet ustanovil leta 2007, obravnava posebne krize na evropski ravni, ki jih povzroča globalizacija, in zagotavlja enkratno, časovno omejeno individualno podporo, ki je neposredno prilagojena presežnim delavcem.

Trenutno poteka pregled Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, Evropski svet pa je na zasedanju marca 2009 pozval, da je treba čim prej doseči dogovor. Svet pozdravlja dogovor za sprejetje tega pregleda na prvi obravnavi in se strinja z današnjim glasovanjem na plenarnem zasedanju.

Na marčevskem zasedanju se je Evropski svet dogovoril tudi o nekaterih dodatnih ukrepih, kot so: odprava ovir, preprečevanje nastajanja novih ovir, doseganje v celoti delujočega notranjega trga; nadaljnje zmanjšanje upravne obremenitve; izboljšanje okvirnih pogojev za industrijo, zaradi ohranjanja močne industrijske strukture, ter za podjetja, s posebnim poudarkom na MSP in inovacijah; spodbujanje partnerstva med podjetji, raziskavami, izobraževanjem in usposabljanjem ter pospešitev in izboljšanje kakovosti naložb v raziskave, znanje in izobraževanje.

In končno, predsedstvo bi rado opomnilo, da bo pobuda sedanjega predsedstva, Vrh o zaposlenosti, organizirana 7. maja v Pragi. Včeraj je češki namestnik predsednika vlade za evropske zadeve, gospod Vondra, imel možnost na tem plenarnem zasedanju govoriti o tem vprašanju v imenu predsedstva.

 
  
MPphoto
 

  Marie Panayotopoulos-Cassiotou (PPE-DE). - (EL) Gospod predsednik, predsedniku Sveta se zahvaljujem za odgovor. Moje vprašanje je bilo na povsem isti valovni dolžini. Ali ne bi bilo treba vsa programirana sredstva občasno – zlasti zaradi krize – uskladiti znotraj enega okvira, čemur jaz pravim „sporazum o zaposlovanju“, tako da bi bila koristna za evropske državljane, ki poslušajo o milijonih evrov – vi ste omenili vsoto 200 milijard –, ne vidijo pa, da bi se ta denar porabljal za učinkovite ukrepe, ki bi jim omogočili izhod iz brezposelnosti in revščine?

 
  
MPphoto
 

  Jan Kohout, predsednik Sveta. – (CS) Gospod predsednik, reči moram, da sem v celoti naklonjen temu, kar je bilo povedano tukaj, in prepričan sem, da bo bližajoči se vrh, „Vrh o zaposlenosti“ v Pragi, še ena priložnost za oblikovanje in predložitev pobud, h katerim se bo Evropski svet lahko vrnil na junijskem zasedanju in ki bodo osredotočene ravno na teme, o katerih smo razpravljali tukaj, z drugimi besedami, na vprašanja, povezana z vplivom gospodarske krize na zaposlovanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. – Vprašanje št. 7 predložil Justas Vincas Paleckis (H-0219/09)

Zadeva: Zdravstveno varstvo v tujini

Nova direktiva o mobilnosti bolnikov (COM(2008)0414), o kateri naj bi Parlament razpravljal aprila, bo določila skupne določbe o povračilu stroškov za zdravstveno varstvo v tujini. Poslanci Evropskega parlamenta si prizadevajo zagotoviti, da bi imeli bolniki iz držav EU čim več možnosti za zdravljenje v tujini (na primer prek vnaprejšnjega povračila stroškov za drage storitve zdravstvenega varstva, tako da te storitve niso na voljo samo premožnim), medtem ko Svet predlaga, da se takšne pravice omejijo in da se države članice same odločijo, katero zdravstveno varstvo, ki ga prejmejo njihovi državljani v tujini, je upravičeno do povračila stroškov.

Kako bi po mnenju Sveta lahko uskladili ti nasprotujoči si stališči Parlamenta in Sveta? Kakšne možne kompromisne predloge predvideva Svet?

 
  
MPphoto
 

  Jan Kohout, predsednik Sveta. − Gospod predsednik, predsedstvo, ki gradi na delu, ki ga je opravilo francosko predsedstvo, dejavno spremlja razprave o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o uveljavljanju pravic pacientov na področju čezmejnega zdravstvenega varstva.

Cilj predsedstva je najti rešitve, ki bodo vzpostavile pravo ravnotežje med pravicami bolnikov na področju čezmejnega zdravstvenega varstva in obveznostmi držav članic pri organizaciji in izvajanju zdravstvenih storitev in zdravniške oskrbe.

Kakor je predsedstvo navedlo na plenarni razpravi 23. aprila 2009, bi bolniki, ki potujejo v druge države članice, morali prejeti popolne informacije in visokokakovostno zdravstveno varstvo. Vendar je prav tako pomembno, da se zagotovi skladnost direktive z načeli jasnosti, pravne varnosti in subsidiarnosti. V Svetu še vedno potekajo razprave, zato ni mogoče predvideti, ali je med sedanjim češkim predsedovanjem mogoče doseči politični dogovor. Vendar sedanje razprave v Svetu nakazujejo, da bo sistem predhodne odobritve verjetno omejen na posebne vrste zdravstvenega varstva. To bo možnost, ki jo bodo države članice lahko izkoristile ali pa ne. To možnost je pod določenimi pogoji priznalo Sodišče Evropskih skupnosti.

Svet prav tako preučuje možnost, da bi kakršen koli sistem predhodne odobritve spremljali ukrepi, ki so namenjeni preglednosti in popolnim informacijam za bolnike o njihovih pravicah, povezanih s čezmejnim zdravstvenim varstvom.

Po drugi strani direktiva določa najmanjšo raven tega, kar morajo države članice zagotoviti svojim bolnikom v povezavi s povračilom stroškov za čezmejno zdravstveno varstvo. Povračilo je enako vsoti, ki bi nastala za enako zdravljenje v njihovi matični državi članici. Državam članicam nič ne preprečuje, da bi svojim bolnikom, ki prejmejo čezmejno zdravstveno varstvo, zagotovile ugodnejšo obliko povračila stroškov, celo vnaprej. Vendar je to odvisno od nacionalne politike držav članic.

Vseeno za primere, ko oseba resnično potrebuje načrtovano zdravljenje v drugi državi članici in za to obstajajo objektivni zdravstveni razlogi, že obstaja Uredba (ES) 883/2004, v skladu s katero bolnik prejme zdravstveno varstvo, ne da bi dejansko sam nosil stroške.

V skladu s poročilom, o katerem je potekalo glasovanje na plenarnem zasedanju Parlamenta 24. aprila 2009, je tudi Evropski parlament priznal sistem predhodne odobritve kot orodje za načrtovanje in upravljanje, če je pregleden, predvidljiv, nediskriminacijski in če zagotavlja jasne informacije za bolnike.

Svet bo skrbno preučil vse spremembe in preveril, kako naj jih upošteva v svojem skupnem stališču, da se doseže dogovor na drugi obravnavi.

 
  
MPphoto
 

  Justas Vincas Paleckis (PSE).(LT) Ponovno hvala za vaš izčrpen in, rekel bi, obetaven odgovor. Zelo dobro je, da se pogoji za prejemanje zdravstvene pomoči doma in v tujini usklajujejo. Vendar je nedvomno narobe, da bo veliko odvisno od bolnikove plačilne sposobnosti. Tisti bolniki, ki ne bodo mogli poravnati razlike med stroški doma in v tujini, tega ne bodo mogli izkoristiti.

Češka republika, ki je prevzela predsedovanje od Francije, je še vedno mlada država in rad bi vprašal: ali so obstajale razlike v načinu, na katerega so nove in stare države članice obravnavale ta problem.

 
  
MPphoto
 

  Jan Kohout, predsednik Sveta. – (CS) Gospod predsednik, rad bi se zahvalil za dodatno pripombo poslanca. To imamo v mislih in bomo upoštevali. Mislim, da je opozoril na velik problem, vendar v tem trenutku vprašanja ni mogoče rešiti na jasen in preprost način. Zame je to problem, ki bi ga Svet moral obravnavati v svojih nadaljnjih razpravah o teh zadevah.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. – Na vprašanja, ki zaradi pomanjkanja časa niso bila obravnavana, bo odgovorjeno pisno (glej Prilogo).

 
  
 

S tem se je čas za vprašanja Svetu iztekel.

V imenu Parlamenta se zahvaljujem češkemu predsedstvu in ministru za sodelovanje.

(Seja je bila prekinjena ob 20.00 in se je nadaljevala ob 21.00)

 
  
  

PREDSEDSTVO: GOSPOD MARTÍNEZ MARTÍNEZ
podpredsednik

 
Zadnja posodobitev: 8. september 2009Pravno obvestilo