Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2009/2584(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

B6-0258/2009

Razprave :

PV 07/05/2009 - 7
CRE 07/05/2009 - 7

Glasovanja :

PV 07/05/2009 - 9.19
CRE 07/05/2009 - 9.19
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2009)0390

Razprave
Četrtek, 7. maj 2009 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

7. Osnutek Uredbe Komisije o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) v skladu s Prilogo XVII (razprava)
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 
 

  Predsednik. – Naslednja točka je razprava o ustnem vprašanju Komisiji gospoda Ouzkega in gospoda Sacconija v imenu Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane o osnutku Uredbe Komisije o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij v skladu s Prilogo XVII (O-0071/2009 – B6-0230/2009).

 
  
MPphoto
 

  Guido Sacconi, avtor. (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, naša današnja razprava je še posebej pomembna, kot vemo, iz dveh razlogov: prvič, ker govorimo o eni izmed snovi, ki je povzročila veliko škode in smrti med državljani in delavci v obratih, kjer se uporablja in proizvaja, namreč azbestu. Drugič, ker razpravljamo o enem izmed prvih ukrepov za izvedbo izjemno pomembne uredbe, ki je na nek način zaznamovala to parlamentarno obdobje, gre za REACH.

Z vprašanjem, ki smo ga zastavili, in osnutkom uredbe, o katerem bomo danes glasovali – naj takoj povem, da pomirim Komisijo in podpredsednika Tajanija, ki je tukaj v njenem imenu – da ne nasprotujemo osnutku izvedbene uredbe, ki jo je Komisija sprejela glede tega vprašanja. Sklicujem se na točko 2.6 tega osnutka ukrepa, ki vsebuje manjkajočo Prilogo 17, ki bi morala ponoviti določbe Priloge 1 Direktive 76 – direktive o nevarnih snoveh, katero bo zamenjal REACH in bo zato preklicana – ta točka 2.6 razširja prepoved dajanja na trg azbestnih vlaken in izdelkov, ki vsebujejo azbest.

V tej isti odločbi pa obstajajo izjeme, ki jih dopuščajo nekatere države članice – in sicer gre za štiri države – ki lahko obdržijo izdelke, tržene pred letom 2005, na trgu, ter diafragme, ki vsebujejo krizotilni azbest, uporabljen v proizvodnji v obstoječih obratih za elektrolizo. Možnost uporabe teh izjem je seveda podvržena skladnosti države članice z vsemi pravili Skupnosti o varstvu delavcev, kar pomeni, da ti obrati, ki prihajajo h koncu svojega življenjskega cikla, ne povzročajo težav za zdravje delavcev.

Obstaja razlog, da temu ne nasprotujemo: te izjeme obstajajo, toda priznati moramo, da je Skupnost pripravila tako imenovani mehanizem, s katerim bodo te izjeme sčasoma – če smo natančni, leta 2012 – pregledane preko poročil, ki jih bodo pripravile ustrezne države članice, na podlagi katerih bo Evropska agencija za kemikalije pripravila dokumentacijo za postopno odpravo izjem.

Tako ne nasprotujemo, toda z resolucijo vam v Komisiji gotovo želimo dati močno spodbudo, da bi bili bolj drzni, da bi šli dlje in hitreje, predvsem pa, da bi se zavedali, da že obstajajo alternative za krizotilni azbest, vsaj za visokonapetostne obrate, in dejansko so podjetja sprožila obetavne raziskovalne programe, da bi našla alternative tudi za nizkonapetostne obrate.

Naše spodbude in prispevki imajo dva cilja. Prvi je določitev datuma, roka – predlagamo leto 2015 – za odpravo izjem, uvedbo prave strategije ukinitve, vključno z ukrepi, ki bodo potrebni za varno razgradnjo teh objektov in zagotovitev varnosti v povezavi s poročilom.

In končno, druga stvar, glede katere postavljamo vprašanje Komisiji – hvaležni bi bili za odgovor tudi glede te zadeve – se nanaša na točko, ki je za nas bistvenega pomena, namreč dejstvo, da na ravni Skupnosti še ni bil sprejet seznam izdelkov, ki vsebujejo azbest in za katere se uporablja izvzetje, zato vas seveda prosimo, da ga čim prej sestavite, do leta 2012, da bi omogočili boljši nadzor in boljše razumevanje.

 
  
  

PREDSEDSTVO: GOSPOD MARTÍNEZ MARTÍNEZ
podpredsednik

 
  
MPphoto
 

  Antonio Tajani, podpredsednik Komisije. (FR) Gospod predsednik, spoštovani člani, najprej bi se želel opravičiti v imenu svojih kolegov, podpredsednika Verheugna in gospoda Dimasa, ki na žalost danes zjutraj ne moreta prisostvovati v tej razpravi. Vem, da je gospod Verheugen imel intenzivne in plodne razprave s poročevalcem, gospodom Sacconijem, kateremu bi se želel zahvaliti za odlično delo – to velja tudi na osebni ravni.

Komisija se popolnoma strinja s ciljem poklicev za zdravje ljudi in okolje, po eni strani s preprečevanjem vsake izpostavljenost azbestu in po drugi s pripravo popolne prepovedi uporabe azbesta, v vseh njegovih oblikah

V Evropski uniji obstajajo strogi predpisi glede dajanja na trg, uporabe, izvažanja in odlaganja azbestnih vlaken. Dajanje na trg in uporaba vseh azbestnih vlaken je že bilo popolnoma prepovedano z Direktivo 1999/77/ES.

Glede drugih načinov uporabe lahko države članice dovolijo uporabo določene oblike krizotilnega azbesta v obratih za elektrolizo, ki so že obratovali leta 1999, dokler ne dosežejo konca svoje življenjske dobe in se priskrbijo ustrezne snovi brez azbesta.

To odstopanje uporabljajo štiri države članice. Pregled v letih 2006–2007 je pokazal, da se spoštujejo vse omejitve izpostavljenosti na delovnem mestu in da trenutno še ni na voljo alternative za nekatere zelo specifične procese. Obstoječa meja bo vključena v Prilogo XVII uredbe REACH, odstopanje za diafragme, ki vsebujejo krizotil, pa bo ponovno pregledano leta 2011.

Junija 2011 bodo države članice morale poročati glede svojih naporov, da bi razvile diafragme brez krizotila, glede ukrepov, sprejetih za zaščito delavcev, in glede virov in količin uporabljenega krizotila. Komisija bo potem prosila Evropsko agencijo za kemikalije, da preuči poslane informacije z namenom odprave odstopanja.

Direktiva 87/217/EGS o preprečevanju in zmanjševanju onesnaževanja okolja z azbestom predvideva ukrepe za nadzor emisij azbesta med določenimi operacijami rušenja, dekontaminacije in odlaganja, da bi zagotovili, da te dejavnosti ne povzročajo onesnaženja z azbestnimi vlakni ali prahom.

Direktiva 83/477/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2003/18/ES, o varstvu delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu, vsebuje niz ukrepov za zagotovitev zadostnega varstva zdravja delavcev, če so slednji izpostavljeni tveganjem, povezanimi z izpostavitvijo azbestnim vlaknom. Podjetja morajo priskrbeti dokaze o njihovi zmožnosti za opravljanje del rušenja ali odstranjevanja azbesta. Pred rušenjem ali odstranjevanjem azbesta morajo pripraviti načrt, ki določa ukrepe, potrebne za zagotovitev, da delavci niso izpostavljeni koncentraciji azbesta v zraku, ki je večja od 0,1 azbestnega vlakna na cm3 med povprečnim osemurnim delovnikom.

Osnutek Direktive 2006/12/ES o odpadkih in Direktiva 1999/31/ES o odlaganju odpadkov na odlagališčih skupaj s Sklepom Sveta o merilih za odpadke, ki jih lahko sprejmejo odlagališča, obvezujejo države članice, da poskrbijo za nadzorovano odlaganje azbestnih vlaken in opreme, ki vsebujejo azbestna vlakna. Države članice morajo zagotoviti, da se odpadki predelajo ali uničijo brez ogrožanja človeškega zdravja in brez potrebe po uporabi procesov ali metod, ki bi lahko škodovali okolju.

Obstajajo podrobne zahteve glede postopka odstranjevanja in odlaganja azbesta na odlagališčih; na primer področje shranjevanja mora biti ponovno zakrito vsak dan in pred vsakim stiskanjem. Odlagališče mora biti pokrito s končno plastjo, da bi preprečili raznos vlaken. Treba je sprejeti ukrepe za preprečevanje kakršne koli uporabe zemlje po zaprtju odlagališča. Morebitni izvoz azbestnih vlaken ureja Uredba (ES) št. 689/2008 in po letu 2005 je bil zabeležen le en primer, v katerem so bila azbestna vlakna izvožena iz Evropske unije v tretjo državo.

Sklepi, ki se nanašajo na azbest, iz Priloge XVII uredbe REACH so bili zastavljeni, da bi prepovedali proizvodnjo azbestnih vlaken znotraj Evropske unije, kar pomeni, da bo možnost izvoza izključena. Odpadki, ki vsebujejo azbest, so nevarni odpadki. Baselska konvencija in Uredba (ES) št. 1013/2006 o pošiljkah odpadkov prepoveduje izvoz azbestnih odpadkov v države, ki niso članice OECD. Glede pošiljk med državami članicami Evropske unije in OECD so slednje predmet predhodnega pisnega obvestila in postopka soglasja.

Če zaključim in v luči teh točk vam lahko zagotovim, da bo Komisija preučila, ali obstaja osnova za predlaganje drugih zakonodajnih ukrepov glede nadzorovanega odlaganja azbestnih vlaken in glede dekontaminacije ali odlaganja opreme, ki vsebuje azbestna vlakna, ki bi nadgradili obstoječo zakonodajo, tako v smislu ravnanja z odpadki kot varstva delavcev.

(IT) Gospod predsednik, spoštovani poslanci, kar se tiče seznama izdelkov, ki vsebujejo azbest in so lahko dovoljeni na trgu z rabljeno opremo, še slednji ni na razpolago – da takoj odgovorim na vprašanje gospoda Sacconija – vendar Komisija načrtuje pregled položaja v letu 2011, da bi sestavila usklajen seznam, veljaven v vsej Evropski uniji. Zato upam, da sem izpolnil vašo prošnjo.

 
  
MPphoto
 

  Anne Ferreira, v imenu skupine PSE. (FR) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, kot je že bilo rečeno, je leta 1999 Evropska unija sprejela direktivo, ki je prepovedala azbest s 1. januarjem 2005, vendar je dopuščala odstopanje za diafragme, uporabljene za obstoječe elektrolizne celice, dokler ne bodo dosegle konca svoje življenjske dobe.

Namen tega odstopanja, ki je bilo ponovno preučeno pred 1. januarjem, je bil, da bi podjetja lahko pripravila načrte za ustavitev uporabe azbesta. Danes smo tukaj z 18-mesečno zamudo; zato je čas za napredek. Res je, da kot del pregleda Priloge XVII k REACH Komisija predlaga razširitev veljavne prepovedi na uporabo in trženje azbestnih vlaken in izdelkov, ki vsebujejo azbestna vlakna, vendar ohranja možnost uporabe azbesta v tovarniških obratih za elektrolizo brez časovne omejitve, čeprav obstajajo alternative brez azbesta in jih uporabljajo mnoga podjetja.

Komisija prav tako sprejema določbo, ki dovoljuje dajanje na trg izdelkov, ki vsebujejo azbest, v skladu s sistemom, ki bi se lahko razlikoval od države do države. To je nesprejemljivo, kajti uporaba te snovi je odgovorna za veliko število bolezni, povezanih z izpostavitvijo azbestnim vlaknom. Še več, število ljudi, ki umirajo zaradi teh bolezni, se bo v naslednjih nekaj letih verjetno še naprej povečevalo, ker je ta snov bila do pred nekaj leti še v uporabi. Učinki azbesta na zdravje so že dolgo poznani.

Želela bi dodati, da sklep Komisije spodkopava določene določbe uredbe REACH, med njimi tudi načelo zamenjave; slab signal je bil poslan drugim podjetjem. Sedanja gospodarska kriza ne more upravičiti te razširitve.

Stališče Komisije, ki ima podporo večine držav članic v Svetu, je neskladno s stališčem Evropske unije, ki želi uvesti prepoved azbesta po vsem svetu.

Še zadnja točka, ki jo želim omeniti pred koncem: Evropska konfederacija sindikatov danes trdi, da ni bila vključena v posvetovanje glede te zadeve in pravi, da je bilo slišano in upoštevano samo mnenje določenih podjetij. Komisija trdi nasprotno. Ali nam lahko razjasnite zadevo?

 
  
MPphoto
 

  Satu Hassi, v imenu skupine Verts/ALE.(FI) Gospod predsednik, gospe in gospodje, zgodovina azbesta je žalostna in v poduk, kaj se lahko zgodi, ko ni upoštevano načelo previdnosti. Azbest je bil najprej uporabljen kot material z odličnimi tehničnimi lastnostmi, pozneje pa so opazili, da ubija ljudi. V moji državi na primer število smrti vsako leto zaradi azbesta še vedno ni upadlo. Navsezadnje lahko traja do 40 let, da se bolezen razvije.

Namen resolucije pred nami ni, da bi izničili sklep o komitologiji, na katerega se nanaša. Mislim, da sta njeni najpomembnejši točki odstavka 8 in 9, ki se nanašata na idejo, da bi Komisija morala letos pripraviti zakonodajni predlog o tem, kako bi azbest, azbestna vlakna ter oprema in strukture, ki jih vsebujejo, morala biti popolnoma uničena.

Seveda še zmeraj imamo veliko število zgradb, med njimi javnih zgradb, ki vsebujejo strukture z azbestom, in ljudje so jim na primer izpostavljeni, ko se zgradbe prenavljajo, če se ne sprejmejo strogi zaščitni ukrepi. Te strukture, ki vsebujejo azbest, je treba opredeliti in porušiti, azbest pa je treba varno uničiti in na takšen način, da mu ljudje ne bodo več izpostavljeni.

Morali bi se naučiti lekcije iz žalostne zgodbe o azbestu in naših izkušenj z njim, ko se ukvarjamo z novimi in obstoječimi tveganji za zdravje. Raziskovalci nanokarbonskih cevi so na primer dejali, da je njihov učinek na zdravje podoben tistim, ki jih povzroča azbest. Zato se moramo naučiti lekcije iz naših izkušenj in delovati v skladu z načelom previdnosti, ko na primer sprejemamo osnovne zakonodajne instrumente glede nanomaterialov.

 
  
MPphoto
 

  Vittorio Agnoletto, v imenu skupine GUE/NGL. (IT) Gospod predsednik, gospod Tajani, gospe in gospodje, resnično se zdi, da tisoče smrti, ki jih je azbest že povzročil, in deset tisoče ljudi, ki jim grozi smrt v prihodnjih letih zaradi progresivne izpostavljenosti azbestu – latentna doba, kot vemo, je lahko do 15 ali celo 20 let – nimajo nobenega pomena.

Zdi se, da sojenje Eternit, ki se je začelo v Turinu glede dogodkov pri Casale Monferrato, kjer ni bilo ene družine, ki ne bi utrpela izgube, brezpredmetno. Asbest bi morale operativno prepovedati države članice ob uvedbi direktive z leta 1999. Države bi morale sprejeti vse možne preventivne ukrepe, da bi zaščitile izpostavljene delavce, z uvedbo direktive z leta 2003, zapreti tovarne, nevtralizirati kontaminirana mesta in izplačati nadomestila žrtvam in lokalnim prebivalcem. To se ni zgodilo nikjer. Storjeno je bilo malo ali nič.

Omenil sem že sojenje v Turinu, kjer so obtoženi švicarski in belgijski lastniki. Vsi so se zavedali problema, toda zelo malo je bilo storjenega, predvsem pa se je industrija otresla svojih odgovornosti s pomočjo vrzeli, ki so jih ustvarile pasivne javne oblasti. Pasivnost je razvidna iz dogodkov v Italiji, v Brioni, kjer azbest ni bil odstranjen, v Porto Margheri in v Cengiu, kjer so smrti še vedno prisotne. Danes industrija zahteva od Komisije, da sprejme še eno izjemo od uredbe REACH z leta 2006, ki je že odobrena za omejeno obdobje, za krizotilna azbestna vlakna.

Res je, da nizkonapetostni elektrolizni obrati predstavljajo omejeno uporabo in obstaja le nekaj takih objektov, če pa industrialci trdijo, da je nemogoče uporabiti katero koli alternativo, potem bi objekte morali zapreti. To bi lahko bilo izsiljevanje, toda alternativa za ta proces je bila iznajdena na Švedskem z uporabo brezazbestne membranske tehnologije kot nadomestila pri nizki napetosti, podobna rešitev pa je prav tako bila sprejeta za proizvodnjo vodika. Zakaj ‘da’ v nekaterih državah članicah in ‘ne’ v drugih? Ker so bile v dolgi bitki za prepoved PCB neštete opustitve in ustavitve, ki jih je podpiral celo Generalni direktorat Evropske komisije za podjetništvo in industrijo. Tudi v tem primeru ni bil postavljen dober primer.

Direktiva z leta 1999, ki prepoveduje azbest, je določila, da bi pred pregledom tega dovoljenja moral izdati svoje mnenje znanstveni odbor za toksikologijo, ki nikoli ni bilo sestavljeno. Ali Komisija tako spoštuje direktive? Da ne omenim sindikatov, ki pravijo, da niso bili vključeni v posvetovanja.

Evropski parlament si prizadeva kompenzirati napake drugih. Ta resolucija poziva Komisijo, da do leta 2009 premosti zakonodajno vrzel o prepovedi rabljenih izdelkov, ki vsebujejo azbest; strešnikov, letalskih delov in česar koli drugega, kar bi morali enkrat za vselej zavreči. V pripravi pa so datumi v okviru strategije za prepoved azbesta vseh tipov do leta 2015, vendar so ti cilji že bili zastavljeni leta 1999. Preteklo je deset let in umiranja so se nadaljevala.

Med prvimi pobudami tega parlamentarnega obdobja je Konfederalna skupina Evropske združene levice/Zelene nordijske levice pozvala k vzpostavitvi sklada Skupnosti za nadomestila žrtvam ter za sredstva ad hoc za dekontaminacijo. To je bila posebna zahteva za Komisijo, ki se danes upogiba pod voljo multinacionalk. Vendar moramo preiti k praktičnim dejanjem in zavezam. Šele ko bodo te vzpostavljene, začenši z zahtevami te resolucije, smo lahko bolj razumevajoči. Danes ta volja ni očitna, zato bomo volili proti odobritvi te izjeme.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. − Gospod Bowis ima besedo. Zelo ga cenimo in spoštujemo, zato smo veseli, da je okreval.

 
  
MPphoto
 

  John Bowis, v imenu skupine PPE-DE. - Zelo ste prijazni, gospod predsednik. Hvala za te besede. Lepo je biti spet tukaj v zadnjem tednu tega Parlamenta – ali katerega koli drugega. Po 25 letih, odkar sem izvoljeni politik, menim, da je to že dovolj dolga doba.

Ob tej zadnji priložnosti bi želel povedati, da nas je mnogo v Parlamentu vložilo veliko samih sebe v proces REACH: Guido Sacconi in številni kolegi so položili temelje za varnejši, boljši okvir za kemikalije. Moje sporočilo naslednjemu Parlamentu je: „Bodite oprezni, z enim očesom spremljajte postopek!“

Podobno kot je povedal Satu Hassi, je zgodovina o azbestu dolga in imam zelo močan občutek, da moramo biti glede tega oprezni. Ko sem ležal v bolniški postelji zaradi operacije na odprtem srcu in se smilil samemu sebi, sem na televiziji gledal potres v Italiji in to je moje probleme postavilo v drugačno luč. Prav tako me je v zvezi s tem spomnilo, da se pri takšnih nesrečah azbest lahko sprosti v atmosfero. Azbest je pogosto varen, ko je pokrit. Takoj ko pa pride na plano, pa se pojavi nevarnost, tako mora eno od sporočil biti, da moramo pogledati tvegana območja Evropske unije, da bi ugotovili, kje moramo poudariti tveganje in ga spremljati v prihodnosti.

Na koncu bi se še rad zahvalil vsem svojim kolegom za njihovo prijateljstvo, podporo in sporočila v preteklih tednih. Cenil bom svojih 10 let v Parlamentu in z zanimanjem bom spremljal, kako bo naslednji Parlament prevzel projekte, ki smo jih mi uspeli začeti.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. − Najlepša hvala, gospod Bowis. Lahko ste prepričani, da si vas bomo mnogi za vedno zapomnili in bili hvaležni za vaša prizadevanja in zavezanost Parlamentu.

 
  
MPphoto
 

  Guido Sacconi, avtor.(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, pridružujem se rečenemu. Tudi jaz bi želel podati osebno pripombo.

Najprej pa moram priznati, da je odgovor Komisije na posebna vprašanja, ki jih zastavljamo v resoluciji, bil pozitiven, vsaj v večjem delu. Seveda je na Parlamentu, da preveri in zagotovi, da so izpostavljene zaveze izpolnjene, in to v določenih rokih.

In če preidem bolj k o osebnim stvarem, bi želel povedati dvoje. Najprej, najlepše želje gospodu Bowisu, s katerim sva veliko sodelovala. Morda bi midva lahko ustanovila klub opazovalcev Evropskega parlamenta, posebno da bi sledila tistim zadevam, na katerih sva toliko sodelovala, in verjamem, da bi videla dobre sadove dela.

Kot drugo moram nekoliko simbolično omeniti dejstvo, da je moj zadnji govor v Parlamentu ravno na temo REACH in njegove uporabe, s katerim sem se ukvarjal od začetka parlamentarnega mandata, ko se je zdelo, da nikoli ne bomo prišli do konca tega zakonodajnega potovanja, no, pokaže pa se, da sem srečnež, ki ima prav tako srečo, da sem spoznal ljudi, kot ste vi, gospod predsednik; pri sodelovanju smo prišli do pravih dogovorov in prišli smo do rezultatov, za katere menim, da so resnično pomembni za evropske državljane.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. - Hvala, gospod Sacconi. Bodite prepričani, da bomo tudi vas pogrešali zaradi vašega dela in predanosti. Želim vam veselja in sreče v vaših prihodnjih prizadevanjih, za katera sem prepričan, da se bodo nadaljevala v istem stilu, kot smo se ga navadili tukaj.

 
  
MPphoto
 

  Antonio Tajani, podpredsednik Komisije.(IT) Gospod predsednik, spoštovani poslanci, preden zaključimo to razpravo, bi se želel zahvaliti gospodu Sacconiju in gospodu Bowisu, in to počnem kot njun nekdanji sošolec, saj sem tudi sam veliko let služil v Parlamentu.

Želel bi se jima zahvaliti za delo, ki sta ga opravila, in za sodelovanje v številnih zvezah, ki so bile koristne za Parlament. Zato se jima kot član Evropskega parlamenta in danes kot komisar in podpredsednik Komisije zahvaljujem za izjemno dragocen prispevek k delu Parlamenta, saj sta pokazala, da obstajajo – kljub občasnim komentarjem določenih novinarjev – dobri predstavniki, ki prisostvujejo na zasedanjih in resnično služijo institucijam, ki predstavljajo pol milijarde Evropejcev. Zato se jima želim zahvaliti v svojem zadnjem govoru v tem parlamentarnem mandatu komisarja.

Kot sem povedal, sem se gospodu Sacconiju želel zahvaliti kot članu Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, da je izpostavil to ključno vprašanje, in gospodu Bowisu, katerega govor in pripombe so pokazale, kako pomembna je ta tema za vse državljane. Mislim in upam, da je ta razprava uspela pregnati dvome in skrbi: Komisija bo redno poročala Parlamentu glede izvajanja uredbe in naj razjasnim, da ne bo ogrožala varstva delavcev, zdravja in okolja.

Glede pripomb gospe Ferreira in gospoda Agnoletta, bi v imenu Komisije želel izpostaviti, da smo se z Evropsko konfederacijo sindikatov posvetovali in kemijski delavci sami so izjavili, da želijo izjemo ohraniti.

Prav tako bi rad poudaril, da ni res, da ni časovnih rokov, saj bo izjema preklicana, ko bo na razpolago alternativni produkt. Naj vas spomnim, da bo Komisija izvedla posebni pregled leta 2011. Še enkrat se vam zahvaljujem za komentarje in za trdo delo, ki ste ga vložili v tako občutljivo temo, ki je povezano z zdravjem delavcev in prav tako z zdravjem vseh državljanov EU.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. − Naj zaključim razpravo in povem, da sem na podlagi člena 108(5) Poslovnika prejel en predlog za resolucijo(1).

Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo danes ob 12.00.

Pisne izjave (člen 142)

 
  
MPphoto
 
 

  Richard Seeber (PPE-DE), v pisni obliki. (DE) Nadaljnja znižanja količine azbesta v Evropi moramo sprejeti brez zadržkov.

Ker so kancerogeni učinki azbestnih vlaken poznani že desetletja in je EU uvedla prepoved uporabe te škodljive snovi v novih izdelkih leta 2003, bi zadnje sledi uporabe azbesta morale počasi izginiti iz Evrope.

Večina držav članic se že odloča za alternativne načine. Posebej na področju obratov za elektrolizo se lahko drugi materiali pogosto uporabijo kot alternativa azbestu.

Ob upoštevanju povečane ozaveščenosti ljudi Evrope glede zdravstvenih vprašanj in zelo visokih standardov varovanja okolja in zdravja v Evropi, je nesprejemljivo, da v Evropi kancerogene snovi še vedno krožijo.

 
  

(1)glej zapisnik

Zadnja posodobitev: 9. september 2009Pravno obvestilo