Jo Leinen, poročevalec. − (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, nekaj besed bi rad povedal v nemščini. Da bi zaokrožil svoje delo v tem parlamentarnem obdobju, je Parlament sprejel pet poročil, ki so vsa povezana z Lizbonsko pogodbo, kar je pomemben signal za evropske volitve in za čas po njih.
Ta Parlament je nenehno in dosledno delal za reformno pogodbo, tudi v težkih časih, ko so mnogi imeli dvome ali so celo hoteli končati projekt. Včeraj smo z „da“ v češkem senatu naredili velik korak naprej. Čestitke državi, ki je trenutno predsedujoča.
(Aplavz)
Zdaj smo lahko upravičeno optimistični, da bo ta projekt reforme začel veljati s koncem leta 2009 s pozitivnim izidom volitev na Irskem.
Novoizvoljeni Evropski parlament bo imel mnogo novih pooblastil in zmožnosti. Ta novoizvoljeni Parlament državljanov Evropske unije lahko izpolni obljubo, ki smo jo dali, da bi dosegli boljšo EU z bolj demokratičnim nadzorom in z več preglednosti. Zahvaljujem se vsem kolegom Odbora za ustavne zadeve, posebej današnjim poročevalcem in veliki večini poslancev tega Parlamenta, ki so podprli vsa poročila in omogočili ta napredek. Najlepša hvala.
(Aplavz)
Predsednik. – Naš kolega poslanec, Hans-Peter Martin, je prosil za besedo; resnično mora biti glede točke dnevnega reda.
Hans-Peter Martin (NI). – (DE) Gospod predsednik, imam samo eno vprašanje: če Irci spet rečejo „ne“, kolikokrat še bodo morali voliti? Še tretjič, četrtič, petič? To ni demokracija, je karaoke parlament.
Predsednik. – Ni šlo za točko dnevnega reda, toda bil sem toliko milosten, da z vas nisem naredil mučenika.
Proinsias De Rossa (PSE). – Gospod predsednik, želim podati osebno izjavo v povezavi s tem, kar je pravkar rekel gospod Martin. Irski parlament ni „karaoke parlament“ in ugovarjam takšnim opisom s strani tega moškega.