Ustne obrazložitve glasovanja

Predlogi resolucije RC-B7-0026/2009

  Tunne Kelam (PPE). - Gospod predsednik, glasoval sem proti resoluciji, ki zadeva Litvo, ker menim, da je ta resolucija prezgoden in neuravnotežen odziv na zakon, ki še niti ni začel veljati, kaj šele, da bi začel veljati v izvornem besedilu.

Res je, da je za človekove pravice pristojna Unija. Vendar je Unija v tem primeru zelo blizu kršenja načela suverenosti države članice in zato sem nasprotoval tej resoluciji, obenem pa upošteval, da bi to kot slab primer tega, kako se lahko obravnava suverenost držav članic, negativno vplivalo na irski referendum.

  Bogusław Sonik (PPE). – (PL) Gospod predsednik, glasoval sem proti tej resoluciji, ker se bo Litva sposobna sama spoprijeti s težavo. Litovski predsednik je ustanovil posebno skupino za pregled te zakonodaje, ki naj bi začela veljati šele leta 2010. Poleg tega menim, da bi resolucija predstavljala prekomerno poseganje v zadeve suverene države, kot je Litva. Nadalje ta resolucija vsebuje izjavo, da je treba zaprositi za pravno mnenje agencije za temeljne pravice Evropske unije. Ocenjevanje posameznih držav in izdelava mnenja o takih primerih ne sodita na področje agencije za temeljne pravice. To bi bil veliko prenevaren precedens.

  Bernd Posselt (PPE). – (DE) Gospod predsednik, sem navdušen podpornik Evrope ter zagovornik Evropske ustave in Lizbonske pogodbe. Prav tako sem borec za človekove pravice. Vendar ta resolucija zelo škoduje Evropi, predvsem pred irskim referendumom, in zlorablja vprašanje človekovih pravic v ideološke namene. Litovski zakon nima nič opraviti s človekovimi pravicami, če pa že kaj, potem dejansko prej varuje človekove pravice litovskih otrok, kot da bi jih kršil. Zato menim, da je ta resolucija ideološka sramota. Levica in liberalci v tem parlamentu so s to resolucijo naredili veliko škode Evropi in človekovim pravicam.

  Philip Claeys (NI). – (NL) Gospod predsednik, naši litovski prijatelji so si svoj položaj gotovo predstavljali drugače. Potem ko so se osvobodili izpod jarma Sovjetske zveze, so si želeli čim prej postati članica tiste druge zveze, ki se rada predstavlja kot edinstveno združenje svobodnih narodov. Zdaj pa se ponovno zdi, da je eno obliko skrbništva preprosto nadomestila druga, čeprav nežnejša. Tudi danes Litva ni več svobodna: ko litovski parlament sprejme zakon, ki naj bi zaščitil mladoletnike, se ga za njegov trud kaznuje in zavrne. Niti enega področja ni več, kjer ne bi bilo evropskega vmešavanja, in to je nekaj, kar se v naslednjih letih gotovo ne bo izboljšalo. Nasprotno, novi evropski komisar za človekove pravice – ime ni pomembno – bo to evropsko skrbništvo pravzaprav še okrepil. Hvala gospodu Verhofstadtu, hvala drugim mandarinom Komisije za to zatiranje svobode.

  Daniel Hannan (ECR). - Gospod predsednik, poglejte, kako se razrašča goščava predpisov EU. Poglejte, kako Bruselj steguje svoje vitice v vsako razpoko, vsak kotiček nacionalnega življenja.

Vprašanja, kot je to, zaščita mladoletnikov, so za veliko naših volivcev občutljiva in etična vprašanja. Če si mi v tem parlamentu drznemo sprejemati zakonodajo za nacionalne države, kakšen je njihov smisel? Mar naša predrznost nima meja?

Naj povsem pojasnim svoje stališče o tem. Ko je imelo Združeno kraljestvo zakonodajo, ki je bila povsem primerljiva s to in se je imenovala Člen 28, sem bil dejansko edini konzervativec, ki ji je nasprotoval. Bil sem leta pred drugimi iz moje stranke pri prizadevanju za popolno enakopravnost homoseksualcev, vključno z izenačitvijo starosti privolitve in civilnimi partnerstvi. Vesel sem, da imajo zdaj tudi drugi iz moje stranke to stališče.

Vendar jaz nisem litovski zakonodajalec! O tem vprašanju bi v Litvi morali odločati ljudje, ki so odgovorni prek demokratičnih mehanizmov in postopkov te države. Če jim tega nismo pripravljeni dopustiti, lahko naše nacionalne parlamente kar ukinemo, jih spremenimo v muzeje in zaklenemo vrata.

Predlogi resolucije RC-B7-0047/2009

  Peter Jahr (PPE). – (DE) Gospod predsednik, preživetje mnogih kmetij je resno ogroženo. Zato sem vesel, da smo danes sprejeli medstrankarski predlog resolucije o krizi v sektorju mleka in mlečnih izdelkov. Globoko obžalujem, da Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze ni sodelovala pri pripravi tega predloga.

Pojasniti je treba, da te krize ne moremo premagati samo z ukrepi, ki jih predlaga Komisija. Predvsem moramo povečati porabo mlečnih izdelkov, da bomo razbremenili trg. V zvezi s tem je spodbujanje prodaje pomembnejše od kopičenja zalog. Konstruktivni predlogi, kot so uporaba mleka v prahu za krmljenje telet, določanje najnižjih cen za proizvode iz sira, jasno označevanje sirov, narejenih po analogiji s pravim izdelkom, in uporaba mlečne maščobe kot pomožne snovi v proizvodnji sladoleda in pekovskih izdelkov, so prisotni že dolgo. Ne razumem, zakaj jih Komisija do zdaj ni izvajala.

Komisarko pozivam, da nujno upošteva predloge v predlogu resolucije in jih izvaja.

  Oldřich Vlasák (ECR). – (CS) Gospod predsednik, gospe in gospodje, rad bi razložil, zakaj sem se vzdržal glasovanja o krizi v sektorju mleka in mlečnih izdelkov. Žalostno dejstvo je, da so razmere v mlečnem sektorju izjemno kritične. Kljub temu, da so se maloprodajne cene v zadnjih letih zvišale za 14 %, so se odkupne cene mleka znižale za skoraj 40 %. Veliko evropskih pridelovalcev mleka je zdaj soočenih s propadom. V Češki republiki je po besedah poslovodnega direktorja družbe Madeta gospoda Teplýja na primer 15 čeških mlekarn v finančnem smislu klinično mrtvih. Položaj je treba odpraviti sistematično, vendar z dolgoročnim upravljanjem sektorja, ne samo s kratkoročnimi ukrepi podpore, kot so subvencije, intervencijski odkupi in podpora za zasebno skladiščenje. To samo izkrivlja razmere na trgu in ne preprečuje nestabilnosti cen. Obenem moramo vzpostaviti enakopravne pogoje za kmetovalce iz vseh držav članic, pa ne samo v mlečnem sektorju.

  Franz Obermayr (NI). – (DE) Gospod predsednik, ta predlog Komisije je v bistvu treba pozdraviti in to je razumen predlog, vsaj z gospodarskega in politično realističnega vidika. Vendar je treba dodati, da padec cen, če ta položaj pogledamo iz vseh kotov, ni samo posledica upada povpraševanja.

Upoštevati moramo tudi težave pridelovalcev mleka v Avstriji in alpski regiji. Majhne družinske kmetije dejansko ne morejo konkurirati velikim mlečnim kmetijam v severni Nemčiji in na Nizozemskem. Zaradi tega prihaja do neuravnoteženosti. Sprostitev vse količine mleka bi prisilila mlečne kmetije v Avstriji k zaprtju, imela pa bi resne in nepredvidljive posledice, tudi za obdelano pokrajino.

Evropski trg bi potem obvladovalo nekaj multinacionalnih družb. Lahko si predstavljam, kakšne posledice bi to imelo tudi za kakovost hrane.

  Mario Borghezio (EFD). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v zadnjih nekaj dnevih je po vsej Evropi potekal upravičen protest proizvajalcev mleka zaradi cen, zaradi pomanjkanja intervencije Evropske unije in zaradi odobritve – ne v prihodnosti, temveč takoj – označevanja, zlasti označevanja umetnih mlečnih izdelkov.

Na mizah naših potrošnikov si želimo svežih izdelkov, izdelkov, katerih poreklo lahko poznamo, ne pa odpadkov, ki jih dobivamo iz drugih držav: mleko v prahu, ki nam ga ponujajo kot sveže mleko naših lastnih proizvajalcev. Jutri bodo v Padski nižini, tako kot drugod po Evropi, mleko zlivali stran – in to je pomemben protest, ker ohranja kakovost naših izdelkov. V Evropi želimo jesti zdravo hrano, iz naše regije: dobro, sveže mleko, mleko, ki ga razumljivo pijem jaz. V Padski nižini pijemo v spomin na požrtvovanje naših proizvajalcev, ki jih mora ta Evropa zaščititi.

Evropska komisarka je izključila sir z dolgim časom zorenja iz določb; proizvajalci mleka v prahu so edini, ki so zaščiteni. To je sramota!

  Krisztina Morvai (NI). – (HU) Gospod predsednik, živimo v času, ko pridelovalci mleka vsakodnevno delajo samomore, tudi v bogatih zahodnih državah, kot je Francija. Gre torej za veliko tragedijo. Glasovala sem za obe poročili gospoda De Castra, ker je potrebna takojšnja in nujna intervencija. Vendar vemo, da sta se mleko v prahu in maslo kopičila v intervencijskih zalogah. Vzeli ju bodo iz intervencijskih zalog in spet bosta na koncu samo znižala cene. To je prva težava, ki jo imam.

Druga težava je, da bo ta ukrep verjetno bolj pomagal velikim kot malim kmetom. Vendar ne smemo pozabiti, da mali kmetje potrebujejo takojšnjo pomoč za osnovno preživetje, medtem ko bi večji kmetje preprosto ohranili ali povečali svoje dobičke. Potrebne so korenite spremembe. Konec koncev moramo zagotoviti neodvisno preskrbo s hrano, ne pa da uporabljamo model proste trgovine, ki ga narekuje STO. Kakor so povedali drugi govorniki pred menoj, potrebujemo hrano, ki jo lokalno pridelujejo lokalni kmetje.

  Daniel Hannan (ECR). - Gospod predsednik, kakor vsi, ki so govorili, se zavedam razsežnosti krize v našem kmetijskem sektorju. To ve vsak poslanec, ki zastopa kmete. Vendar je kriza nastala zaradi našega obstoječega kmetijskega sistema – skupne kmetijske politike –, ki je imel katastrofalne posledice za kmete na mojem koncu Združenega kraljestva. Pa ne samo za kmete: za naše potrošnike, za naše davkoplačevalce in seveda za revne iz tretjega sveta, ki ugotavljajo, da se njihovi trgi zavračajo in da se potem presežki prevalijo nanje.

V Evropski uniji smo se postopoma oddaljevali od sistema neposredne podpore, ki je imel takšne škodljive okoljske in gospodarske posledice, zdaj pa drvimo nazaj. Lahko vam povem, da se ljudje v Združenem kraljestvu dobro spomnijo, kako je deloval sistem mlečnih kvot. Dodeljena nam je bile kvota, ki je bila manjša od naše domače proizvodnje, tako da imamo nenavaden prizor, kako britanski kmetje uporabljajo mleko kot gnojilo ali ga zlivajo v odtoke, potem pa je treba ponovno uvoziti mleko z Nizozemske, iz Francije ali drugih koncev Evropske unije, da se doseže raven povpraševanja. Od tega se nismo še niti dobro oddaljili, zdaj pa je ta parlament glasoval, da se vse to vrne.

Kdor misli, da bo Evropska unija manj dejavna in bo prenesla pristojnost, naj si samo ogleda današnje glasovanje.

  Syed Kamall (ECR). - Gospod predsednik, prejšnji teden so bili ponovno izdani nekateri albumi skupine The Beatles v digitalno prenovljeni obliki. Ta teden razpravljamo o sistemu mlečnih kvot v prenovljeni obliki. Na prvi pogled to morda nima veliko skupnega, dokler ne pomislite na naslov ene od pesmi od Beatlesov, Back in the USSR. Mislim, da to pove vse. Tukaj imamo sistem, v katerem o cenah in kvotah odločajo birokrati, ne pa potrebe potrošnikov ali celo potrebe dobaviteljev. Tukaj imamo sistem, v katerem potrošniki dvakrat preplačajo za višje cene in višje davke, da podprejo sistem, ki se ni pritoževal, ko so bile cene visoke.

Spomnim se, da je Martin Schulz proti koncu prejšnjega mandata rekel, da je končno doživel socialno demokratizacijo EPP. No, jaz menim, da so njegove sanje šle dlje in da doživljamo sovjetizacijo EU. Mar se nam res obeta „EUSSR“?

  Jens Rohde (ALDE). - (DA) Gospod predsednik, danski liberalci dobro razumemo tiste kmete, ki so soočeni z velikimi gospodarskimi izzivi našega časa, in smo pravzaprav zelo naklonjeni zamisli, da se tistim, ki so v stiski, dodeli kratkoročna pomoč. Edina težava je, da kratkoročne, institucionalizirane sheme podpore kljub številnim lepim izjavam o nameri nikoli ne ostanejo kratkoročne. Na koncu vedno postanejo trajne in to je nekaj, kar vemo vsi, ki smo bili vključeni v njihovo izvajanje, bodisi tukaj bodisi v naših nacionalnih parlamentih. Zato se bojimo – in zdi se nam, da upravičeno –, da bodo ukrepi, ki so predlagani v tej resoluciji, in s tega vidika tudi pobude Komisije dejansko vodili do trajnejše poti, ki vodi stran od odličnega procesa reform za učinkovito kmetijstvo, za katerega je bila odgovorna komisarka, in zato menimo, da moramo to resolucijo zavrniti.

Predlogi resolucije RC-B7-0040/2009

  Zigmantas Balčytis (S&D). - Gospod predsednik, glasoval sem za, ker je vprašanje zanesljive oskrbe z energijo danes nadvse pomembno za vse države članice Evropske unije.

Zadnja rusko-ukrajinska kriza je jasno pokazala obstoječe težave v energetskem sektorju in predvsem popolno odvisnost nekaterih držav članic od enega samega dobavitelja zemeljskega plina.

Baltske države, ki so ločene od preostale Evrope, so prepuščene na milost in nemilost dobaviteljev plina iz vzhodne Evrope. Zdaj je bolj kot kdaj koli prej pomembno, da se oblikuje celovita skupna energetska politika, ki temelji na solidarnosti, povečanju raznolikosti energetskih virov in zagovarjanju skupnih interesov.

Rad bi izkoristil to priložnost in se zahvalil Komisiji in zlasti švedskemu predsedstvu za predložitev strategije za regijo Baltskega morja, ki bo omogočila učinkovito sprostitev strukturnih skladov, da se bodo učinkoviteje uporabili za doseganje skupnih ciljev.

Prepričan sem, da bo strategija ob pravilnem izvajanju postala primer regionalnega uspeha.

Na koncu bi rad pozval Komisijo, naj prevzame vodilno vlogo pri izvajanju strategije za regijo Baltskega morja, da se zagotovi, da v določenih primerih interesi posameznih držav članic ne bodo imeli prednosti pred doseganjem skupnih strateških ciljev.

  Bogusław Sonik (PPE). – (PL) Glasoval sem za to resolucijo, saj je vprašanje energije pomemben preskus evropske solidarnosti. Države članice morajo pri tej zadevi sodelovati.

Energetska politika mora biti povezana z zunanjo politiko. Komisija mora tudi preučiti povečanje raznolikosti zanesljive oskrbe z energijo v različnih državah članicah EU. Boj proti podnebnim spremembam pomeni, da energiji, ki je odvisna od premoga, lahko grozi huda finančna stiska. Povišanje cen bo potem prizadelo državljane. Skrajni čas je, da na tem področju uvedemo skupno politiko na ravni EU. Komisija mora jasno povedati, da se bo bojevala proti sebičnemu odnosu držav članic, ki v nadaljnji odvisnosti od enega dobavitelja ne vidijo nevarnosti, kot je na primer zanašanje na Rusijo pri plinu.

Moramo ukrepati. Evropska komisija in komisar za energijo morata jasno izraziti svojo politično voljo.

  Iosif Matula (PPE). – (RO) Gospod predsednik, glasoval sem za to resolucijo in zdaj bom obrazložil, zakaj. Evropska unija je odvisna od uvoza energije. Poraba energije še naprej raste, vendar so naravni viri omejeni. Zanesljiva oskrba z energijo obenem pomeni povečanje raznolikosti virov in transportnih poti, pa tudi zelo učinkovito medsebojno povezanost držav članic, čemur so trenutno namenjeni različni projekti z evropskim financiranje plinovodov med Romunijo in njenima sosedama, Madžarsko in Bolgarijo. Trenutno smo tukaj, sem si rekel, a kaj moramo še narediti?

Radi bi naredil morda drzno, vendar preprosto primerjavo z električno energijo. Trenutno se naši domovi oskrbujejo z električnim tokom, ne da bi mi vedeli, od kod tok prihaja. Diverzificirano omrežje za oskrbo z zemeljskim plinom in številna transportna omrežja nam morajo omogočiti, da bomo dosegli povsem enak cilj: zagotovitev oskrbe s plinom v kakršnih koli razmerah, ne glede na razmere. Zato sem podprl in še vedno podpiram projekt Nabucco, obenem pa tudi korak proti povečanju raznolikosti obnovljivih virov energije.

Pisne obrazložitve glasovanja

- Poročilo: Paolo De Castro (A7-0005/2009)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za poročilo o predlogu Uredbe Sveta, kar zadeva intervencijski obdobji 2009 in 2010 za maslo in posneto mleko v prahu, ker menim, da so ti ukrepi nadaljevanje pozitivnega ukrepa, ki je imel takojšen učinek z ureditvijo presežne ponudbe, ki je prizadela trg mleka in mlečnih izdelkov. Padec cen na svetovnem trgu mleka in mlečnih izdelkov v zadnjih 12 mesecih je posledica splošnega povečanja proizvodnje in upada povpraševanja po vsem svetu zaradi gospodarske in finančne krize. To upravičuje nadaljnjo javno intervencijo za maslo in mleko v prahu.

  Jean-Pierre Audy (PPE), v pisni obliki. – (FR) Na podlagi poročila mojega italijanskega kolega poslanca Paola De Castra sem glasoval za predlog Uredbe Sveta o odstopanju od Uredbe o skupni ureditvi trga (SUT), kar zadeva intervencijski obdobji 2009 in 2010 za maslo in posneto mleko v prahu. Potem ko so se cene vseh živil in zato tudi mleka po celem svetu v letu 2007 močno zvišale, so se v zadnjih 12 mesecih močno znižale. Podpiram Komisijo, ki je na začetku leta 2009 uvedla pomoč za zasebno skladiščenje masla, da bi podprla trg. Zaradi izjemnosti položaja podpiram podaljšanje sedanjega obdobja javne intervencije za maslo in posneto mleko v prahu z razpisnim postopkom do 28. februarja 2010. Poleg tega sem zaradi negotovosti v zvezi s časom, ki je potreben za ponovno oživitev trga mlečnih izdelkov, podprl pooblastilo, da Komisija podaljša intervencijsko obdobje 2010/2011, spet z razpisnim postopkom, če bo zaradi tržnih pogojev to potrebno.

  David Casa (PPE), v pisni obliki. − To poročilo se nanaša na predlog Uredbe Sveta o odstopanju od Uredbe o enotni SUT, kar zadeva intervencijski obdobji za maslo in posneto mleko v prahu. Zaradi resne krize v mlečnem sektorju sem glasoval za to poročilo.

  Lena Ek, Marit Paulsen, Olle Schmidt in Cecilia Wikström (ALDE), v pisni obliki. − (SV) Popolnoma se zavedamo, da je položaj pridelovalcev mleka nevzdržen. Vendar se enako dobro zavedamo in smo prepričani, da intervencije EU niso rešitev. Prišel je čas za prehod na sistem na osnovi trga, zavarovanja, ki daje svobodo kmetom, ne da bi povzročil motnje na notranjem ali svetovnem trgu. Prav tako je skrajni čas za pregled razmer, povezanih s konkurenco v industrijski pridelavi in skoraj tako obsežni prehrambeni industriji, ki je med kmetom in potrošniki.

  Jarosław Kalinowski (PPE), v pisni obliki. – (PL) Kar zadeva spremembe, s katerimi se predlaga zamrznitev mlečnih kvot, bi rad povedal naslednje. Prvič, ni podlage za domnevo, da bi predlagano povečanje proizvodnih kvot (ki bi sledilo pregledu SKP) vplivalo na krizo v sektorju.

Drugič, zamrznitev povečanja kvot (kar se predlaga v spremembah resolucije Evropskega parlamenta) bi kaznovala kmete v državah, ki so trenutno že skoraj porabile svoje kvote. Bilo bi nepošteno in celo nemoralno, če bi spremenili pravila sredi igre. Tretjič, rad bi vas opomnil, da smo se na vrhu v Köbenhavnu leta 2002 pogajali (v ta pogajanja je bila vključena tudi Poljska) o vprašanju mlečnih kvot, vedoč, da bodo te kvote veljale do leta 2007. V Luksemburgu se je sistem kvot podaljšal do leta 2014 brez našega sodelovanja ali glasovalne pravice.

Težav v mlečnem sektorju ne moremo rešiti tako, da nekaterim proizvajalcem damo priložnost, da izboljšajo svoj delež na račun drugih proizvajalcev. Naše zamisli in dejanja bi morala dati priložnost vsem, ne glede na to, iz katere države prihajajo, bodisi iz 15 starih držav članic bodisi iz 12 novih članic.

  Jörg Leichtfried (S&D), v pisni obliki. − (DE) Strinjam se s kratkoročno rešitvijo Komisije prek odkupa masla in mleka v prahu. Vendar pozivam k dolgoročni rešitvi mlečne krize, na primer z uporabo prilagodljivega nadzora količin, ki bo določal ceno mleka, ki krije stroške. Presežke mleka je treba zajeziti na nacionalni ravni z določitvijo evropskih zahtev.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Kriza v mlečnem sektorju je povzročila tudi padec cen masla in posnetega mleka v prahu. Pozdravljam predlog Komisije, da se nadaljuje subvencioniranje trga in podaljša intervencijsko obdobje do 28. februarja 2010. Upajmo, da si bo trg po tem opomogel in da bosta cene spet določala ponudba in povpraševanje. Vendar menim, da je ta intervencija začasno nujna, zato sem glasoval za predlog poročevalca.

  Cristiana Muscardini (PPE), v pisni obliki. − (IT) Resna kriza v sektorju mleka in mlečnih izdelkov ogroža že samo preživetje mlečne živinoreje. Zato menim, da je vztrajanje pri nasprotovanju individualnemu upravljanju kvot pravilno, saj bi to pravzaprav pomenilo odpravo izplačila nadomestil konec leta, mehanizma, ki je, nasprotno, ključen za italijanski sistem proizvodnje. Sicer pa sem bolj naklonjena začasnemu povečanju intervencijske cene, pobudam in ukrepom, s katerimi naj bi se doseglo ravnovesje v sektorju, okrepitvi obveščanja potrošnikov in pomembnemu koraku, da se za mleko in mlečne izdelke uvede označevanje porekla.

Predlog, da se zamrzne del kvot, dodeljenih posameznim državam, in zagotovi mehanizem nadomestil za proizvajalce, ki so prisiljeni odstraniti del svojih čred, ki je sorazmeren deležu zamrznjene mlečne kvote, bi morali začasno podpreti predvsem zaradi vzpostavitve ravnovesja med ponudbo in povpraševanjem.

  Daciana Octavia Sârbu (S&D), v pisni obliki. – (RO) Evropska unija trenutno doživlja eno najglobljih kriz, kar jih je zabeleženih v mlečnem sektorju, zaradi povečanja proizvodnje in precejšnjega upada svetovnega povpraševanja. Zaradi težkega položaja, v katerem so pridelovalci mleka v Evropi, moramo podaljšati obdobje javne intervencije (tj. za odkup in skladiščenje posnetega mleka v prahu in masla) vsaj do februarja naslednjega leta ali do leta 2011, če se šteje za potrebno. Menim, da si ne moremo privoščiti, da bi stali ob strani in gledali, kako se kmetije v Evropi zapirajo, saj bi morali mleko in mlečne izdelke čez eno leto uvažati iz držav zunaj Skupnosti. Če pomislimo tudi na to, da zdravstveni standardi ne bi bili niti približno taki, kot jih zahtevamo, lahko zgubimo veliko preveč. V tem okviru je to poročilo dobrodošlo. Da pa bi bili sposobni dejansko rešiti težavo mlečnega sektorja, moramo sprejeti s tem povezane ukrepe, saj ta zaloga izdelkov vključuje dodelitev znatnih sredstev in kadar koli bi se lahko zgodilo, da ta zaloga ne bi bila uporabna. Čeprav smo sredi finančne krize, moramo v trajnostni kmetijski sistem, ki bo lahko zadovoljeval naše potrebe po hrani, vlagati zdaj, da preprečimo nastanek prehrambene krize pozneje.

- Poročilo: Paolo De Castro (A7-0004/2009)

  David Casa (PPE), v pisni obliki. − To je predlog, ki spreminja sheme neposrednih podpor za kmete, ki trenutno veljajo. Ker se strinjam, da so take spremembe potrebne, sem glasoval za.

  Daciana Octavia Sârbu (S&D), v pisni obliki. – (RO) Smo na začetku novega mandata, ko določamo prednostne naloge prihodnjih politik Evropske unije. Vem, da nas mika, da bi svojo pozornost usmerili na določena vprašanja, ki jih štejemo za izjemno pomembna, druga pa izpustili. V zvezi s tem bi rada poudarila, da se lahko odrečemo marsičemu, a prehranjevanju se ne moremo. Zato mora kmetijstvo ostati prednostno področje EU. Menim, da moramo najmanjši znesek pomoči, ki se dodeljuje kmetom, dvigniti nad mejo 15 000 EUR, ki jo je določila Komisija, ter dodeliti večji proračun, da se spodbudi sektor mleka in mlečnih izdelkov. Toplo priporočam, da se za stabilizacijo trgov kmete, ki proizvajajo mleko in meso, podpre tako, da se vključijo v začasni okvir za ukrepe državne pomoči ob trenutni krizi.

Poleg tega morajo sistemi neposredne pomoči upoštevati tudi posebnosti novih držav članic, v katerih ima kmetijstvo pomembno vlogo v nacionalnem gospodarstvu, in zagotoviti, da se podpora za kmetijstvo ohrani, da bodo te države lahko odpravile strukturne težave in dosegle cilj konvergence z dvigom ravni razvoja v kmetijskem sektorju in odpravljanjem razlik v učinkovitosti in konkurenčnosti v primerjavi s starimi državami članicami.

- Predlog resolucije: SWIFT B7-0038/2009

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. − Boj proti terorizmu je visoko na dnevnem redu tega parlamenta. Vendar moramo doseči pravo ravnovesje med varnostnimi ukrepi in varstvom državljanskih svoboščin in temeljnih pravic. Prav tako moramo zagotoviti kar največje spoštovanje za zasebnost in varstvo podatkov. Ravnovesje in sorazmernost morata biti ključni načeli, na katerih temelji boj proti terorizmu. Evropska unija je vedno bila trdno zavezana varstvu zasebnosti državljanov in to je treba ohraniti. Skupnost temelji na načelih pravne države in pri vseh prenosih evropskih osebnih podatkov tretjim državam je treba spoštovati postopkovna jamstva in pravice do obrambe.

Ni treba posebej poudarjati, da mora biti vsak prenos v skladu z zakonodajo o varstvu podatkov na nacionalni in evropski ravni. SWIFT je infrastruktura, ki je ključnega pomena, in zagotoviti moramo, da so vse zahteve za prenos podatkov ustrezno utemeljene, da temeljijo na ciljnih primerih in da je zanje obvezno potrebna sodna odobritev. Skupnost mora zavzeti trdno stališče v pogajanjih z Združenimi državami Amerike, da se zagotovi, da podatkov SWIFT ne bo mogoče uporabiti za namene, ki niso povezani s financiranjem terorizma.

  Göran Färm, Anna Hedh, Olle Ludvigsson, Marita Ulvskog in Åsa Westlund (S&D), v pisni obliki. − (SV) Socialdemokrati smo se odločili, da se vzdržimo glasovanja o spremembi 1. Za demokratični nadzor je bistvenega pomena, da imajo Evropski parlament in nacionalni parlamenti dostop do dokumentov in pogajalski smernic pred pogajanji z organi Združenih držav Amerike o dostopu do podatkov o finančnih transakcijah. Evropskim državljanom je treba omogočiti, da se prepričajo, da prenos njihovih bančnih podatkov ne krši nacionalnega prava ali prava EU. Obenem se zavedamo, kako pomembno je, da se v prihodnosti omogoči učinkovito preiskovanje terorističnih zločinov, vendar ne za vsako ceno, ki naj jo plača demokracija.

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za skupno resolucijo o predvidenem mednarodnem sporazumu o posredovanju podatkov o finančnih transakcijah Ministrstvu za finance Združenih držav za preprečevanje terorizma oziroma njegovega financiranja in boj proti njemu. Vendar kot predstavniki državljanov in zavedajoč se občutljivosti tega vprašanja, ki zadeva temeljne pravice, potrebujemo trdna zagotovila pred podpisom kakršnega koli sporazuma z Združenimi državami o SWIFT. Ta zagotovila so: da se podatki posredujejo izključno z namenom boja proti terorizmu; da vzajemni mehanizem obvezuje Združene države k posredovanju zadevnih finančnih informacij na zahtevo evropskih organov; da se veljavnost tega začasnega sporazuma omeji na največ 12 mesecev; in da bodo po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe potekala pogajanja o novem sporazumu, v katera bodo v celoti vključeni Evropski parlament in nacionalni parlamenti.

Prav tako si želim, da bi se odstrla tančica skrivnosti, ki je v veliki meri zastirala bistvo tega vprašanja, in da bi poslanci Evropskega parlamenta bili veliko bolje obveščeni o postopkih, ki jih določa ta sporazum, kot smo bili do zdaj.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) V skladu s predvidenim mednarodnim sporazumom se bodo Ministrstvu za finance Združenih držav posredovali podatki o finančnih transakcijah za preprečevanje terorizma oziroma njegovega financiranja in boj proti njemu. Posredovanje podatkov o finančnih transakcijah tujim silam predstavlja resno poseganje v temeljne pravice naših državljanov, zlasti če so prejemnik podatkov Združene države Amerike.

Združene države so v preteklosti velikokrat pokazale, da varstva podatkov ne jemljejo resno, predvsem, kadar gre za doseganje in izvajanje projektov in ciljev vlade. Čeprav ima ta predlog resolucije dobre namene, da zaščiti evropske državljane, nepravilne uporabe teh pomembnih podatkov konec koncev ni mogoče izključiti. Zato sem glasoval proti predlogu resolucije.

- Predlog za resolucijo: ES/Tadžikistan B7-0025/2009

  David Casa (PPE), v pisni obliki. − Tadžikistan ima pomemben geografski položaj, saj leži na ključnem stičišču Evrope in Azije in ima zato pomembno vlogo pri krepitvi stabilnosti regije. Glasoval sem za to resolucijo, ki naj bi opredelila številna pomembna vprašanja, ki jih je treba obravnavati v Tadžikistanu.

- Poročilo: Alojz Peterle (A7-0007/2009)

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. − Toplo pozdravljam predlagani sporazum o partnerstvu in sodelovanju med Evropskima skupnostma in Tadžikistanom, ki zagotavlja okvir za prihodnje sodelovanje EU s Tadžikistanom. Regija osrednje Azije je gospodarsko in politično zelo pomembna za Skupnost in ta sporazum bo pomagal utrditi in okrepiti politične, gospodarske in trgovinske odnose ter prisotnost EU v Tadžikistanu in na splošno v osrednji Aziji.

Poleg tega bo spodbudil tudi gospodarsko rast ter podprl trajnostni razvoj, ukrepe proti revščini in stabilnost v Tadžikistanu in regiji osrednje Azije. Veseli me, da ta sporazum vključuje tudi takšna vprašanja, kot so ukrepi proti terorizmu in orožju za množično uničenje, trgovanju, trgovini z drogami in organiziranemu kriminalu. Od zdaj naprej bo med EU in Tadžikistanom potekal intenziven politični dialog, ki bo odprl pot poglobljenim odnosom na številnih področjih.

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. – (ES) Leta 2007 je EU pod nemškim predsedstvom sprejela strategijo za osrednjo Azijo, namenjeno novi pridružitvi. Sporazum s Tadžikistanom je del te strategije in izkazalo se je, da so njegova glavna ambicija v regiji naravni viri, predvsem plin. Glasoval sem proti poročilu o sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in Republiko Tadžikistan, ker se EU zanima za to državo zgolj zaradi njenih naravnih virov in njenega geostrateškega položaja, saj Tadžikistan meji na Afganistan in Kitajsko.

Odnosi EU s tretjimi državami bi morali temeljiti na drugih interesih, na vzajemnih interesih, vedno ob spoštovanju suverenosti obeh strani in seveda ob spoštovanju upravljanja njunih virov.

- Predlog skupne resolucije: Litovski zakon o zaščiti mladoletnikov pred škodljivimi učinki javnega obveščanja (RC-B7-0026/2009)

  Robert Atkins (ECR), v pisni obliki. − S kolegi britanskimi konzervativci se strinjamo s precejšnjim delom tega poročila. Tudi v prihodnje bomo z vsem srcem podpirali zagotavljanje enakih pravic in možnosti za ljudi ne glede na njihovo invalidnost, raso, vero ali spolno usmerjenost ter obsojali diskriminacijo v vseh oblikah. Vendar pa imamo resne dvome v zvezi s poseganjem agencije za temeljne pravice in Evropske unije v vprašanja, za katera menimo, da so v pristojnosti posameznih nacionalnih držav.

Zato smo se odločili, da se vzdržimo glasovanja o tej resoluciji.

  Martin Callanan (ECR), v pisni obliki. − Poslanci Evropskih konzervativcev in reformistov trdno podpiramo enako obravnavanje vseh posameznikov ne glede na raso, vero, spolno usmerjenost ali invalidnost in ostro obsojamo diskriminacijo v vseh oblikah.

Vendar pa imamo resne dvome v zvezi s poseganjem agencije za temeljne pravice in Evropske unije v vprašanja, za katera menimo, da so v pristojnosti posameznih nacionalnih držav. Kot demokratični narod menimo, da bi o tem morali odločati litovski parlament in litovski državljani.

Zato smo se odločili, da te resolucije ne podpremo.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za resolucijo Evropskega parlamenta o litovskem zakonu o zaščiti mladoletnikov pred škodljivimi učinki javnega obveščanja, saj menim, da je treba zakon, ki ga je litovski parlament sprejel 14. julija 2009 in ki prepoveduje neposredno širjenje informacij med mladoletnike, v katerih se spodbujajo homoseksualni, biseksualni ali poligamni odnosi, saj ima to škodljive posledice za razvoj mladoletnikov, nujno pregledati. V skladu z načeli Evropske unije bi bilo treba odpraviti vse oblike diskriminacije, zlasti diskriminacijo na podlagi spolne umerjenosti, zato bi morala agencija za temeljne pravice podati mnenje o zadevnem zakonu in njegovih spremembah v luči pogodb in prava EU.

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Predlog resolucije, ki nam je bil danes predložen, je resnično osupljiv. S prstom se kaže na državo, ker njen demokratično izvoljeni parlament preučuje zakon, ki naj bi – tako kot zakoni, ki obstajajo v večini državi članic – zaščitil mladoletnike in je posebej osredotočen na zaščito mladoletnikov pred kakršno koli propagando, ki spodbuja homoseksualnost, biseksualnost ali poligamijo. Kaj je bolj naravnega, če gre za otroke? No, ne, zdi se, da je to „diskriminacija“, in vsa EU se je spravila nad ubogo Litvo, ki je „kriva“, ker je prepovedala vneto spreobračanje in ker spodbuja družinske vrednote.

Še bolj osupljivo je dejstvo, da se je tudi Skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov), ki se teoretično izreka, da je krščanskodemokratska in da ima določene moralne vrednote, podpisala pod ta nesmisel, ki ga je sprožila levica. Kot ponavadi otrokove pravice v primerjavi s pritiskom določenih lobijev ne pomenijo nič. Povedati je treba, da so nekateri poslanci tega parlamenta svojčas zagovarjali pedofilijo v imenu splošne svobode in pravice vsakogar do spolnosti ne glede na njegovo mladost. Ta resolucija ni samo zločinska, temveč tudi ostudna!

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za resolucijo, ki obsoja litovski zakon o zaščiti mladostnikov pred škodljivimi učinki javnega obveščanja, katerega namen je prepovedati vsakršno obveščanje o homoseksualnosti, če je dostopno mladostnikom. Ta zakon je v celoti v nasprotju z evropskimi zakoni, predvsem kar zadeva boj proti diskriminaciji na podlagi spolne usmerjenosti, in ima v veliki meri homofobično vsebino, prav tako pa ovira svobodo izražanja. Obsodilo ga je veliko NVO, vključno z Mednarodno zvezo gejev in lezbijk ILGA (International Lesbian and Gay Association) in Amnesty International, ter Svet Evrope. Mladim ljudem moramo ponuditi vizijo družbe, ki je odprta do raznolikosti in temelji na načelu spoštovanja drugih ne glede na to, kako drugačni so. Evropska Komisija mora kot varuhinja pogodb ukrepati na odgovoren način in sprožiti postopek za ugotavljanje kršitev proti Litvi, če bo ta vztrajala pri svoji odločitvi. S tem glasovanjem pozivamo litovske poslance, naj se vendar zberejo in zavrnejo to besedilo, ki označuje vrnitev v preteklost, ki jo osebno obsojam.

  Jim Higgins, Seán Kelly, Mairead McGuinness in Gay Mitchell (PPE), v pisni obliki. − To je obrazložitev glasovanja v imenu delegacije Fine Gael v Evropskem parlamentu. Poslanci Evropskega parlamenta stranke Fine Gael so se vzdržali glasovanja o Litvi, saj se zakonodajni/pravni postopki tam še niso končali. Ko bo litovski pravni postopek končan, bo mogoče preučiti vprašanje, ali je v nasprotju s pogodbami EU. To je ustaljeno in pravilno ravnanje. Prav tako opozarjamo, da resolucija daje prednost eni obliki diskriminacije pred drugimi in je sama po sebi oblika diskriminacije.

  Filip Kaczmarek (PPE), v pisni obliki. – (PL) Glasoval sem proti resoluciji, ki bi lahko bila nevaren precedens za Evropsko unijo. Menim, da sta njena vsebina in predmet nezdružljiva z načelom subsidiarnosti. Tovrstne resolucije lahko okrepijo evroskepticizem, saj dokazujejo težnjo EU k poseganju v notranje zadeve držav članic EU. Načelo nevmešavanja v notranje zadeve držav članic EU ni absolutno načelo, vendar se v Litvi ne dogaja nič takega, da bi morali ukrepati. Kdor si želi boljše Evrope, naj glasuje proti tej resoluciji. To je razlog za mojo odločitev. Najlepša hvala.

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. – (ES) Litovski parlament je sprejel spremembe zakona o zaščiti mladoletnikov pred škodljivimi učinki javnega obveščanja. Namen tega zakona je preprečiti javno obveščanje, ki nagovarja k homoseksualnim […] odnosom ali nasprotuje družinskim vrednotam.

Zaradi tega naj bi litovske oblasti bodisi spremenile zakon bodisi ga razveljavile in naj ne bi sprejele nobenih sprememb kazenskega zakonika in zakona o upravnem postopku, ter s tem zagotovile, da bodo zakoni v skladu s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami, kot so zapisane v mednarodnem in evropskem pravu.

To, da je nova litovska predsednica zaprosila litovski parlament, naj ponovno obravnava zakon in zagotovi, da bo skladen z ustavnimi načeli pravne države, pravne varnosti in pravne jasnosti ter da ne bo v nasprotju z jamstvi odprte družbe in pluralistične demokracije, je bil korak v pravo smer.

Zaradi tega in zaradi potrebe po nujnem pregledu tega zakona sem glasoval za predlog skupne resolucije Evropskega parlamenta.

  Rareş-Lucian Niculescu (PPE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem proti tej resoluciji, ki je nevaren precedens, saj izražena stališča ne upoštevajo načela subsidiarnosti in so oblika poseganja v suvereno ukrepanje parlamenta države članice, še preden je zadevni zakon sploh začel veljati.

- Predlog skupne resolucije: Kriza v sektorju mleka in mlečnih izdelkov (RC-B7-0047/2009)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Podprl in glasoval sem za spremembo 28 k tej resoluciji, ki Komisijo in države članice poziva, naj takoj sprejmejo dodatne ukrepe za intervencijo na področju sedanje proizvodne ravni Skupnosti z začasno zamrznitvijo povečanja kvot, ki je bilo določeno z zadnjimi reformami skupne kmetijske politike, ker ta sprememba obravnava interese vseh portugalskih proizvajalcev mleka in je dobila podporo zlasti pri proizvajalcih mleka na Azorih. Zato obžalujem, da ta sprememba ni dobila podpore večine poslancev Evropskega parlamenta.

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. − Glasoval sem za to skupno resolucijo, ker so se razmere na trgu mleka in mlečnih izdelkov v nasprotju z napovedjo Evropske komisije o znatnem povišanju cen mlečnih izdelkov bistveno poslabšale, saj cene mleka padajo kljub intervenciji in izvoznim subvencijam. Gospodarstva mnogih držav članic so močno odvisna od poljedelstva in živinoreje. Žal je zdaj razlika med ceno, ki jo v trgovinah za kmetijske izdelke plača potrošnik, in denarjem, ki ga dobijo proizvajalci, velika. Mnogi pridelovalci mleka v EU so zdaj resno ogroženi in prisiljeni prodajati mlečne izdelke po ceni, nižji od proizvodnih stroškov. Komisija mora sprejeti ustrezne kratkoročne in dolgoročne ukrepe za premagovanje te krize in rešitev trga mleka in mlečnih izdelkov v EU. V zvezi s tem trdno podpiram zahtevo, da se ustanovi sklad Evropske unije za mleko in mlečne izdelke, ki bo v pomoč proizvajalcem in v podporo naložbam v kmetije. Če želimo, da bo trg mleka in mlečnih izdelkov dobro deloval, moramo podpreti naložbe v modernizacijo kmetij, male pridelovalce in mlade kmete. Najpomembneje pa je, da zagotovimo, da bodo kmetje dobili pošteno in ustrezno plačilo za svoje proizvode.

  David Casa (PPE), v pisni obliki. − Razmere na trgu mleka in mlečnih izdelkov so se v zadnjih 12 mesecih poslabšale, saj je cena mleka padla pod 21 centov za liter mleka, zato mnogi kmetje niso imeli druge izbire, kot da mlečne izdelke prodajajo z izgubo. To je izjemno resna situacija, zato sem glasoval za to resolucijo.

  Ole Christensen, Dan Jørgensen, Christel Schaldemose in Britta Thomsen (S&D), v pisni obliki. − (DA) Glasovali smo proti predlogom za večjo kmetijsko pomoč sektorju mleka in mlečnih izdelkov. Naša skupina dosledno glasuje za zmanjšanje kmetijske pomoči in nadaljnjo reformo kmetijske politike EU. V povezavi z odločitvijo glede tega je Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu glasovala proti spremembam 16, 17 in 19, ker te spremembe kljub ugodni vsebini niso bile pomembne za zadevno razpravo.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za predlog skupne resolucije o krizi v sektorju mleka in mlečnih izdelkov, saj menim, da so za rešitev resne krize v sektorju potrebni nujni ukrepi, predvsem spodbujanje povpraševanja, da se ponovno vzpostavi ravnovesje trga. Vendar je obžalovanja vredno, da v Parlamentu doseženi kompromis ne vključuje začasne opustitve povečanja kvot ali drugih ukrepov za zmanjšanje proizvodnje, kar bi bilo zelo pomembno za pomoč evropskim kmetom pri spoprijemanju s to krizo.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Zaradi resne krize, ki je prizadela sektor mleka in mlečnih izdelkov, je treba nujno sprejeti učinkovitejše ukrepe za podporo proizvajalcev in preučiti prednosti odprave mlečnih kvot leta 2015.

Trg mleka in mlečnih izdelkov se ne bo stabiliziral samo z enim ali dvema posebnima ukrepoma, kot je zamrznitev kvot, katere namen je ublažiti takojšnje, začasne vplive krize. Nasprotno, preučiti bo treba srednjeročne in dolgoročne rešitve ter oceniti razloge, zaradi katerih ta trg ne deluje pravilno, in najboljše načine za ohranitev trajnostne proizvodnje ob upoštevanju pravice potrošnika do poštene cene.

V zvezi s tem moram izpostaviti posebej občutljiv konkurenčni položaj tistih najbolj oddaljenih regij, ki so močno odvisne od proizvodnje mleka, kot so Azori. Obžalujem določeno neobčutljivost Evropske komisije in, na nacionalni ravni, slabo upravljanje tega procesa s strani portugalske vlade. Sposobnost naših voditeljev, da ukrepajo in podprejo nacionalne interese, je v času krize še posebej pomembna. Žal se to ni zgodilo. S pozitivnega vidika opozarjam na uspeh sprememb, katerih soavtor sem in ki podpirajo povišanje plačil de minimis. To ni idealna rešitev, a pomaga.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasujem za to resolucijo, čeprav je nezadostna. Za stabilizacijo cen zdaj je treba nujno odpraviti bonus v višini 2 % letnega povečanja nad kvoto. Sistem mlečnih kvot bo moral obstajati tudi po letu 2015 ali pa ga bo moral nadomestiti drug regulativni mehanizem. Proizvodnjo mleka je treba nujno prilagoditi domačemu evropskemu povpraševanju, da se proizvajalcem zagotovi poštena cena. Preglednost trga je bistvena, zato predlagam ustanovitev evropskega observatorija, ki bo pomagal nadzirati in uravnavati trg od proizvodnje do distribucije.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Sprejeta resolucija vsebuje pozitivne ukrepe, ki so potrebni v sedanjem okviru resne krize, ki je prizadela trg. Zaradi tega smo glasovali za. Vendar so to le enkratni ukrepi, ki ne rešujejo temeljnih težav sektorja, zlasti ne težav malih in srednje velikih proizvajalcev, katerih položaj se bo v prihodnosti najverjetneje poslabšal, saj je bila objavljena namera, da se odpravijo mlečne kvote.

Boj, ki ga bijejo proizvajalci mleka in ki presega njihove takojšnje cilje – da prodajo svoje proizvode po ceni, ki jim zagotavlja preživetje –, ima tudi širši pomen in pomembnost, ki sta povezana z vrsto kmetijstva, ki si ga želimo v prihodnje. Neoliberalni model kmetijstva, ki spodbuja preplavljanje trga s proizvodi iz držav z večjo proizvodno zmogljivostjo in ki spodbuja intenzivno proizvodnjo v nekaterih državah ter opuščanje kmetijske dejavnosti in odvisnost od uvoza hrane v drugih, je treba nadomestiti z modelom, ki temelji na konceptu neodvisne in zanesljive preskrbe s hrano – na pravici vsake države, da proizvaja na trajnostni način. V tem modelu so pomembni javni mehanizmi za nadzor proizvodnje – kvote, prilagojene potrebam posamezne države.

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Ko politika požene kmete v samomor, ko vodi do tega, da ljudje načrtno uničujejo sadove svojega dela, ker to ni nič slabše od tega, kar jim nudi politika, je čas, da se politika spremeni. Liberalizacija kmetijstva na splošno in mlečnega sektorja še posebej je katastrofa. Kolikokrat je treba v tem parlamentu povedati, da kmetijstva, ker prehranjuje ljudi, ker pomaga krepiti privlačnost podeželja in ohranjati prebivalstvo na podeželju, ni mogoče obravnavati kot katero koli drugo gospodarsko dejavnost? Živila niso proizvodi, s katerimi bi lahko špekulirali na trgih, ki so odrezani od vsakršne realnosti. Nesmiselno je spodbujati uvoz proizvodov, ki ne izpolnjujejo niti tistih meril kakovosti, ki jih morajo izpolnjevati naši kmetje. Nezaslišano je, da se te kmete na milost in nemilost prepusti predelovalcem in plenilcem iz velikih centralnih uradov za nakupe, ki ustvarjajo dobičke na račun proizvajalcev in potrošnikov. Neodločni, nejasni predlogi v besedilu niso niti zadostni niti v celoti zadovoljivi, a vsaj obstajajo. Zato smo glasovali za.

  Pascale Gruny (PPE), v pisni obliki. – (FR) Razmere na trgu mleka in mlečnih izdelkov so se v zadnjih 12 mesecih znatno poslabšale: cena mleka je v enem letu padla za 30 %, kar je najhujši padec v zadnjih 20 letih. Zato moramo nujno uvesti nove oblike ureditve na evropski ravni, ki bodo zagotovile, da mlečni sektor ne bo samo odvisen od pravil trga, temveč da jim bo dejansko lahko kos. Nestabilnost prihodkov proizvajalcev trenutno ne omogoča najboljšega dodeljevanja sredstev, ki so nujna za prihodnje naložbe v sektor. Zato mora Evropska komisija olajšati pogodbene odnose s kmetijsko-živilsko verigo, da se uravnovesijo odnosi med različnimi akterji v sektorju, stabilizirajo trgi in preprečijo tržna tveganja. Prav tako mora spodbuditi boljšo organizacijo znotraj sektorjev. Poleg tega je treba preučiti, ali bi povečanje mlečnih kvot lahko pozitivno vplivalo na cene pri proizvajalcih. Evropa mora ukrepati zdaj. Ne moremo več čakati. Če ne bomo ukrepali, nam grozi, da bo evropski sektor mleka in mlečnih izdelkov utrpel trajno škodo, zaradi česar bodo naša občutljiva podeželska območja izgubila vitalni del svojih gospodarstev.

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. – (FR) Protesti proizvajalcev mleka v evropskih državah so čedalje večji, s pretresljivimi prizori zlivanja mleka po poljih . Evropski parlament je zaradi zaskrbljenosti pridelovalcev mleka zavzel stališče. V okviru tega sem glasovala za ustanovitev 600 milijonov EUR vrednega sklada v načrtovanem proračunu EU za leto 2010, ki bo v pomoč proizvajalcem mleka, ki se trenutno spopadajo z resno krizo, kakršne v njihovem sektorju še ni bilo, in se borijo z zakoni ponudbe in povpraševanja na svetovnem trgu mleka in mlečnih izdelkov.

S socialdemokratskimi kolegi smo predložili tudi spremembo, ki poziva k opustitvi zdaj veljavnih mlečnih kvot z namenom zvišanja cen. Poleg že sprejetih ukrepov za upravljanje trga bi morali sprejeti tudi konjunkturne ukrepe, saj so se prvi zaradi nihanja cen izkazali za neučinkovite.

  Elisabeth Jeggle (PPE), v pisni obliki. – (DE) Sektor mleka in mlečnih izdelkov je trenutno sredi krize, kakršne še ni bilo: cene pri proizvajalcih so se bistveno znižale, porabniške cene so se zvišale in veliko kmetij v EU se bori za preživetje. Komisija je predolgo stala ob strani in samo spremljala ta razvoj dogodkov. V našem predlogu resolucije, ki ga podpirajo skoraj vse skupine, smo pojasnili, da odločitve iz novembra 2008 v povezavi s sistematskim pregledom ne zadostujejo za sedanje razmere. Celovita kmetijska reforma, ki smo jo sprejeli, je premalo.

Če so se osnovni pogoji spremenili, mora Komisija prevzeti pobudo in izvajati ukrep, ki bo pomagal kmetom EU. V naši resoluciji pozivamo k celovitim ukrepom: stabilizaciji trga, spodbujanju prodaje, celovitemu programu mleka za šole, povišanju največjega zneska minimalnih plačil s 7 500 EUR na 15 000 EUR za vsa področja kmetijske pridelave, predčasni upokojitvi/sistemu odkupa kvot, krepitvi organizacij proizvajalcev, pravilnemu označevanju mlečnih izdelkov, izvoznim posojilom, ki so podobna tistim, ki obstajajo v ZDA, in k posebnim ukrepom, skladu za mleko in mlečne izdelke. S to resolucijo smo pripravljeni prevzeti odgovornost za evropsko kmetijstvo. Zato sem glasovala za to resolucijo.

  Marine Le Pen (NI), v pisni obliki. – (FR) Sektor mleka je v nevarnosti. Že mesece pridelovalci mleka proizvajajo z izgubo, medtem ko se porabniška cena mleka ni znižala: koristi imajo veliki distributerji. Tisočim malih pridelovalcev v Franciji grozi stečaj. Splošni protest proizvajalcev mleka, ki je zadnji korak v prizadevanju proizvajalcev, da se jim prisluhne, ne pa da preprosto izumrejo sredi brezbrižne javnosti, se trenutno širi v številne evropske države in ustrezno ogroža veliko delovnih mest v drugih panogah sektorja mleka in mlečnih izdelkov. Nujno je treba najti učinkovite rešitve za ta ključni sektor francoskega in evropskega kmetijstva ter korenito spremeniti politiko, saj so za to tragedijo – povejmo naravnost – odgovorni izključno Evropska komisija, Svet, Evropski parlament in njihov ultraliberalizem. Nujno moramo ukrepati: da se po letu 2015 ohranijo načela kvot; da se te kvote takoj zmanjšajo in s tem konča padanje cene mleka; da se cene določijo v skladu z dejansko nastalimi stroški neodvisnih proizvajalcev; in da se vzpostavi popolna preglednost pri določanju cen s strani velikih distributerjev. Kmetje pričakujejo odločno ukrepanje.

  Astrid Lulling (PPE), v pisni obliki. − (DE) Banke smo rešili, ker smo jih morali. To so priznali in sprejeli vsi odgovorni politiki.

Zdaj smo soočeni z razmerami v kmetijski dejavnosti, v katerih moramo preprečiti stečaj kmetov v neposredni prihodnosti, zlasti v sektorju mleka in mlečnih izdelkov, ker cene ne krijejo več proizvodnih stroškov. Zagotoviti moramo, da bo naša pridelovalna zmogljivost zadostovala za oskrbo evropskih državljanov z visokokakovostnimi živili.

Pripadam generaciji, ki je doživela racioniranje hrane in si morala delati zaloge, da je imela dovolj hrane. Upajmo, da se položaj nikoli več ne bo tako poslabšal. Vendar kdor nikoli ni izkusil lakote, ne razume, kako pomembna je močna skupna kmetijska politika za Evropo.

Potrebujemo zanesljivo preskrbo in to ne samo v energetskem sektorju.

Prosim vas, da pomislite na to, da bo strošek za EU in države članice v primeru, da bo moralo preveč kmetij v preveč regijah prenehati opravljati svojo dejavnost, ker nismo sposobni ali pripravljeni sprejeti potrebnih kratkoročnih ukrepov, h katerim se poziva v naši resoluciji, bistveno višji od stroška za sprejetje ustreznih kratkoročnih ukrepov v okviru skupne kmetijske politike.

Množica brezposelnih je dovolj velika. Iz socialnih, gospodarskih in okoljskih razlogov bi bilo neodgovorno, če bi dopustili, da kmetije propadejo.

Upam, da se bo naše opozorilo upoštevalo.

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. – (ES) Glasoval sem za predlog skupne resolucije, čeprav menim, da je nezadosten. Predlog, da se shema mlečnih kvot konča leta 2015 in da se kvota do takrat povečuje za 1 % na leto, bo v praksi legaliziral presežke, ki že obstajajo v določenih državah in se proizvedejo nad zadevnimi kvotami ter potem izvozijo po zelo nizkih cenah, s čimer se znižajo tržne cene, v mnogih državah pod stroške proizvodnje. Končni cilj ukrepov, ki si jih Komisija prizadeva uporabiti, je deregulacija in zato liberalizacija sektorja mleka in mlečnih izdelkov v Evropi.

Popolnoma nasprotujemo tem ukrepom, saj tako kot reforme skupne kmetijske politike služijo interesom velikih družb na škodo malih proizvajalcev. Podpiramo ukrepe za ureditev sektorja mleka in mlečnih izdelkov.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) V zadnjih mesecih so na trgih mleka in mlečnih izdelkov nastale razmere, ki ogrožajo obstoj številnih pridelovalcev mleka. Cene njihovih proizvodov so strmo padle. To je močno prizadelo predvsem majhne in srednje velike kmetije, ki se morajo zdaj preživljati s prihranki. Zaradi tega je potrebno hitro ukrepanje EU. Komisija je bila v preteklosti premalo odločna pri svojih poskusih, da bi ukrotila krizo, za katero je deloma odgovorna zaradi svoje odločitve, da poveča dobavne kvote.

Pobude Parlamenta, od katerih jih je večina omenjenih tudi v tem predlogu resolucije, so zato še bolj dobrodošle. Te pobude vključujejo predvsem ustanovitev sklada za mleko in mlečne izdelke, kateremu bo dodeljenih 600 milijonov EUR, ukrepe za povečanje povpraševanja po mleku in mlečnih izdelkih, večji nadzor kakovosti in natančne obveznosti glede označevanja. Zaradi podpore našim kmetom je bilo zato zame samoumevno, da glasujem za predlagani predlog resolucije in ukrepe, ki jih ta predlog vsebuje.

  Frédérique Ries (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Opozorilni signal: to je bistvo naše resolucije, ki poziva Komisijo in Svet, naj sprejmeta nujne ukrepe za izhod iz krize, katere polno moč občutijo proizvajalci mleka. Ta kriza je včeraj v Belgiji dosegla nove razsežnosti, ko je več kot 2 000 proizvajalcev v kraju Ciney zlilo stran več kot 3 milijone litrov mleka. S tem, ko se odgovornost za to pripiše zgolj odpravi kvot, se razprava konča. Zato sem spremembo 28, ki poziva k zamrznitvi kvot, zavrnila kot preveliko poenostavitev. Glavni vzroki so drugje: upad povpraševanja, huda konkurenca po celem svetu in predvsem nesprejemljive profitne marže distribucijskih družb, ki so jih kritizirala številna združenja potrošnikov. Zaradi tega sem v odstavkih 17 in 18, katerih avtorica sem, pozvala Komisijo k preiskavi, da se ugotovi morebitni obstoj kartelov. Gre za verodostojnost Komisije. Po drugi strani sem podprla spremembo 1, ki razširja pobudo 16 držav članic in poziva k ponovni vzpostavitvi ravnovesja med različnimi akterji v sektorju. Osebno podpiram določitev najnižje cene za mleko v vsaki državi.

  Marc Tarabella (S&D), v pisni obliki. – (FR) Med pripravami na glasovanje o resoluciji o krizi v sektorju mleka in mlečnih izdelkov sem predložil in podprl nekatere spremembe za kratkoročno ureditev trga mleka in mlečnih izdelkov, predvsem z zamrznitvijo povečanja kvot ali začasnim zmanjšanjem kvot (od 3 % do 5 %). Vendar je Evropski parlament vse te ukrepe zavrnil. Proizvajalci upravičeno pričakujejo, da bo Parlament predložil radikalne ukrepe, ki jih potrebujejo. Ta resolucija kljub določenim pozitivnim elementom ne izpolnjuje teh pričakovanj: zato sem se vzdržal končnega glasovanja.

- Predlog skupne resolucije: Energetska varnost (RC-B7-0040/2009)

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Evropa je zelo odvisna od uvoza energije. Za zmanjšanje naše energetske odvisnosti moramo ukrepati na področju energetske učinkovitosti, povečanja raznolikosti energetskih virov s povečanjem uporabe obnovljivih virov in povečanja raznolikosti držav porekla in tranzitnih držav. Za povečanje zanesljive oskrbe z energijo je zelo pomembna tudi utrditev notranjega energetskega trga po vsej Evropi. Prednost je treba dati plinovodom in električnim omrežjem, ki oskrbujejo vso Evropo. V zvezi s tem sta za Portugalsko zelo pomembna dva od projektov, ki so vključeni v načrt za oživitev gospodarstva: povezava električnega omrežja med Portugalsko in Španijo, ki bo pripomogla k utrditvi iberskega trga z električno energijo; in povezava med Španijo in Francijo, da se prepreči, da bi Iberski polotok postal energetski otok. Komisija in Svet sta pozvana, naj si z vsemi močmi prizadevata za to, da se zagotovi spodbujanje razvoja projektov za obnovljivo energijo v državah južne Evrope z velikim potencialom za obnovljivo energijo. Kakor je prikazano na kartah porazdelitve sončnega sevanja, je na velikih območjih regije Alentejo potencial sončne energije največji v vsej Evropi.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za resolucijo Evropskega parlamenta o zunanjih vidikih zanesljive oskrbe z energijo, ker menim, da bo oblikovanje dejanske skupne energetske politike odločilno za to, da se zagotovi zanesljivost oskrbe z energijo v Evropski uniji. Vendar bosta tudi pravilno delujoč notranji energetski trg in povečanje raznolikosti energetskih virov izjemno pomembna za preprečevanje kriz in prekinitev oskrbe z energijo v prihodnosti. V zvezi s tem menim, da bi moralo biti povečanje naložb v obnovljive vire energije in energetsko učinkovitost osrednji element evropskih politik.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Energetska odvisnost Evropske unije, strateška potreba po njenem zmanjšanju in ogrožena stabilnost EU zaradi takšne občutljivosti so splošno znana dejstva, o katerih se je veliko razpravljalo.

V zvezi s tem ravni odvisnosti moje države daleč presegajo evropsko povprečje, kar kaže na popoln neuspeh zaporednih vlad na tem področju in vzbuja precejšen strah pred morebitno krizo na energetskih trgih.

Glede na težavne odnose z nekaterimi našimi glavnimi dobavitelji, omejeno raznovrstnost energetskih virov in neustreznost zmogljivosti oskrbe menim, da je za vse države članice pomembno, da Evropska unija nastopi kot celota, da zaščiti svoje skupne interese, in pokaže, da te interese lahko iztrži v zelo zahtevnem pogajalskem okviru.

Podobno sem prepričan, da države članice ne smejo krčiti svojih pristojnosti, temveč se morajo odločiti za raznovrstne energetske košarice, znotraj katerih bi bilo treba preučiti vse glavne alternative, vključno z jedrsko, jih nepristransko oceniti in uresničiti, če se ugotovi, da so uporabne, pri čemer bi morale prednost imeti tiste, ki so najučinkovitejše, najvarnejše in najčistejše.

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Evropa vsaj kratkoročno ne bo mogla odpraviti svoje odvisnosti od držav zunaj Evrope na področju oskrbe z energijo. Res je, da moramo za zmanjšanje teh omejitev povečati raznolikost oblik naše odvisnosti tako z vidika energetskih virov kot z vidika držav dobaviteljic. Vendar če sem odkrit, ne vidim smisla v tem, da se s potezo, ki jo bolj kot zaskrbljenost zaradi energije spodbuja sovražnost do Rusije, vržemo v kremplje Turčiji. Turčija je nujna tranzitna točka za ta vaš znameniti plinovod Nabucco, ki je sistematično dobival prednost pred drugimi projekti. S tem bi ta država dobila pomemben vzvod za izvajanje pritiska.

Tudi kar zadeva Desertec ne vidim smisla v tem, da postanemo odvisni od nečesa, kar je trenutno projekt, ki je del zasebne pobude. Pravzaprav menim, da je protislovno želeti si izvajati centralizirano energetsko politiko v rokah Komisije in obenem izročiti evropski energetski sektor zasebnim upravljavcem, kar vključuje zvišanje cen in zmanjšanje storitev ter neugodno vpliva na energetsko izbiro. Predvsem menim, da je energija prepomembno vprašanje, da bi njeno obravnavanje prepustili uradnikom Komisije ali da bi jo zaupali želji peščice družb po dobičku.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Ta predlog skupne resolucije o zunanjih vidikih zanesljive oskrbe z energijo vsebuje pomembne možnosti za prihodnjo energetsko politiko Evrope. Predvsem menim, da je posebej pomembno bistveno povečanje deleža obnovljivih virov energije v sedanji mešanici energetskih virov, zato sem naklonjen tudi projektu Desertec, ki ga načrtuje zasebna skupina vlagateljev.

S tem naj bi se nenazadnje zmanjšala tudi odvisnost EU od posameznih držav, od katerih smo doslej dobivali naša fosilna goriva. Načrtovani projekt Nabucco žal ne bo prispeval k temu, saj bo EU izpostavil izsiljevanju v povezavi z načrtovanim pristopom Turčije k Evropski uniji. Glede na neposreden vpliv islamskega režima v Turčiji je treba projekt v njegovi sedanji obliki zavrniti. Zaradi tega sem se kljub številnim pozitivnim elementom v tem besedilu vzdržal končnega glasovanja o celotnem besedilu.

  Geoffrey Van Orden (ECR), v pisni obliki. − Priznavamo različne skrbi številnih naših zaveznikov. Vendar z britanskega vidika za prizadevanja, da se doseže skladnejši pristop EU k zanesljivi oskrbi z energijo, ni potrebna Lizbonska pogodba ali razširitev pristojnosti Evropske komisije. Zadostni mehanizmi, ki bi državam članicam EU omogočili soglasno obravnavanje vprašanja Rusije, če bi si tega želeli, že obstajajo.

Sklicevanje na Lizbonsko pogodbo v tej resoluciji je zelo škodljivo. Britanski konzervativci odločno nasprotujemo ratifikaciji te pogodbe in nadaljnjim poskusom političnega združevanja EU. Prav tako obžalujem, da pri mešanici trajnostnih in raznovrstnih virov oskrbe z energijo, ki bodo potrebni v naslednjih letih, ni omenjena jedrska energija. Za zanesljivo oskrbo z energijo so pristojne predvsem naše lastne vlade.