Predsednik. − Prejel sem šest predlogov(1) resolucije o Siriji:
primer Muhanada Al Hasanija (člen 122).

  Franziska Katharina Brantner, avtorica. − Gospod predsednik, rada bi predstavila primer gospoda Muhanada Al Hasanija. Zaprt je, ker zagovarja človekove pravice svojih rojakov v Siriji.

Imel je pomembno vlogo, ker je opazoval vsa sojenja pred vrhovnim državnim varnostnim sodiščem in redno ocenjeval priporne pogoje v Siriji. Zdaj je sam pridržan in zaprt.

Kar zadeva Sirijo, zahtevamo, da izpolni svoje obveznosti in zato spoštuje Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah ter Konvencijo Združenih narodov proti mučenju, katerih pogodbenica Sirija pravzaprav je; da Sirija preneha izvajati svojo politiko zatiranja zagovornikov človekovih pravic in njihovih družin; in da izpusti zagovornike človekovih pravic, zapornike vesti in mirovne aktiviste, ki so zaprti.

Tudi kar zadeva EU, imamo zahtevo. V zvezi s podpisom pridružitvenega sporazuma je naša Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze predlagala, da se pred podpisom pridružitvenega sporazuma sprejme načrt, ki bi jasno določil naše cilje glede potrebnih izboljšav na področju človekovih pravic.

Mednarodno pravo določa številne obveznosti, ki jih morajo države spoštovati, in tudi naša odgovornost je, zlasti pa odgovornost celotne EU, da se zagotovi, da se v pridružitveni sporazum vključi spoštovanje mednarodnega prava kot način za nadaljnje izvrševanje tega prava.

Delali bomo v tej smeri. Hvala za vašo podporo resoluciji.

  Véronique De Keyser, avtorica. − (FR) Gospod predsednik, priznam, da sem zmedena in hkrati precej žalostna in razočarana.

Zmedena sem, ker je Sirija v zadnjih dveh letih nedvomno zelo napredovala na področju mednarodnih odnosov. Pridružila se je Uniji za Sredozemlje. Večkrat je delovala kot posrednik v težavnih mednarodnih razmerah, vključno z nedavno aretacijo mlade Francozinje v Iranu. Rekla bi, da je dejstvo, da se pridružitveni sporazum – ki še ni podpisan, gospa Brantner, bi pa lahko bil zelo kmalu – dejstvo, da se ta pridružitveni sporazum spet pripravlja, hkrati zelo pozitiven signal.

Na domači ravni je bilo res tudi nekaj zelo pozitivnih dogodkov v Siriji. Sirci so sprejeli 1,5 milijona iraških beguncev in zanje skrbijo, imajo visoko stopnjo izobraženosti in imajo svobodo vere, kar je pomembno. Vendar na področju politične svobode in politične pluralnosti ni nikakršnega napredka. Na moje veliko obžalovanje se še naprej vrstijo primeri zatiranja in zapiranja borcev za človekove pravice in zagovornikov človekovih pravic, v zadnjih letih pa smo večkrat posredovali in zahtevali izpustitev političnih zapornikov.

V dveh primerih nam je uspelo doseči izpustitev. Vendar so v sirskih zaporih še vedno ljudje, kot so dr. Al Labvani, dr. Al Buni in zdaj gospod Al Hasani. Zato bi Siriji rada sporočila: tukaj smo in Siriji bi radi pomagali iz osamitve, v kateri se je v nekem trenutku znašla.

Menimo, da je Sirija pomemben akter na mednarodnem prizorišču in predvsem pomemben akter za mir na Bližnjem vzhodu. Vendar prosim, da zaradi svoje lastne podobe – in menim, da ste dovolj močni, da v svoji državi dopustite politično pluralnost in zagovornike človekovih pravic – prosim, izpustite politične zapornike in, kakor smo rekli, prosim, spoštujte konvencijo proti mučenju in ponižujočemu ravnanju!

To je v interesu Sirije in v interesu miru povsod po svetu, zlasti miru na Bližnjem vzhodu.

  Renate Weber, avtorica. − Gospod predsednik, Muhanad Al Hasani je še en zagovornik človekovih pravic, ki so ga sirski organi samovoljno pridržali. Je še en sirski politični zapornik, katerega edina krivda je bila njegova želja, da zaščiti pravico ljudi do svobode izražanja, njihovo pravico do sodelovanja pri političnih dejavnostih in njihovo pravico do poštenega sojenja.

Že več kot pet let mu je prepovedano potovati. Njegove telefonske zveze in elektronska pošta v pisarni so bili pod stalnim nadzorom sirskih varnostnih sil. Po tednih čedalje večjega nadlegovanja zaradi njegove vloge pri nadzoru praks vrhovnega državnega varnostnega sodišča Sirije ga je na koncu aretirala sirska služba državne varnosti, pozneje pa je bil obdolžen več kaznivih dejanj, ki so bila vsa povezana z njegovo pravico do svobode govora.

V zvezi s samovoljnim pridržanjem ne pozabimo na gospoda Al Labvanija, izjemnega zagovornika človekovih pravic, ki je bil obsojen na 12 let zapora za nekaj, za kar je Delovna skupina Združenih narodov za samovoljna pridržanja menila, da je mirno izražanje njegovih političnih pogledov.

Sirska vlada mora takoj in brezpogojno izpustiti gospoda Al Hasanija, gospoda Al Labvanija in druge politične zapornike ter v vseh okoliščinah zagotoviti njihovo telesno in psihološko nedotakljivost. Sirski organi morajo v skladu z določbami Deklaracije Združenih narodov o zagovornikih človekovih pravic iz leta 1998 končati z vsemi oblikami nadlegovanja sirskih zagovornikov človekovih pravic in aktivistov civilne družbe.

  Charles Tannock, avtor. − Gospod predsednik, Sirija je pomembna država na Bližnjem vzhodu in ima pomembno vlogo pri zmanjševanju zmožnosti Irana za podpiranje terorističnih napadov na Izrael prek njegovih zastopnikov Hezbolaha in Hamasa. Sirija ima tudi navado podpihovati nemire v Libanonu, za katerega Sirija še vedno meni, da je komajda suveren in znotraj območja njenega vpliva.

Sirija je tudi laičen režim. Pravzaprav je zdaj še edini preostanek nekoč močne stranke Baas, ki je vladala tudi v Iraku, zato so stvari, kot so pravice žensk, napredne. Vendar na splošno ostaja okrutna enostrankarska diktatura.

Priprtje Muhanada Al Hasanija kot vodilnega zagovornika človekovih pravic je zaskrbljujoče. Če Sirija res želi, da podpremo pridružitveni sporazum EU, naj, prosim, takoj izpusti gospoda Al Hasanija in konča s preganjanjem zagovornikov človekovih pravic, kot je gospod Al Hasani.

  Eija-Riitta Korhola, avtorica. − (FI) Gospod predsednik, vesela sem, da smo bili dovolj pogumni, da smo stanje človekovih pravic v Siriji izpostavili zdaj. Pridružitveni sporazum med EU in Sirijo se dokončuje v okviru sodelovanja v Sredozemlju in ker je eden temeljnih stebrov sodelovanja zlasti spodbujanje človekovih pravic in demokracije, menim, da bi morala EU odločneje pozvati k izboljšanju na tem področju.

Ni dovolj, da se sodelovanje osredotoči zgolj na izboljšanje gospodarskega položaja. Kakor smo slišali, je bil vodilni sirski odvetnik za človekove pravice Muhanad Al Hasani konec julija zaprt brez ustreznega sojenja. Obdolžen je bil slabljenja narodnih čustev in širjenja lažnih novic. To ni prvi tovrstni primer. V Parlamentu smo v podobnem primeru zadnjič posredovali leta 2007. Kamal Abvani, katerega primer smo takrat zagovarjali, je še vedno v zaporu, čeprav je marca preiskovalna skupina Združenih narodov sprejela sklep, da gre za samovoljno aretacijo.

Kar zadeva svobodo govora in združevanja, čaka Sirijo še dolga pot. Delo NVO v državi je težavno in ga zato skorajda ni. Zelo obžalovanja vredno bo, če v EU ne bomo premogli poguma, da bi določili jasna merila za podlago za sodelovanje s Sirijo. Menim, da je naša dolžnost, da zahtevamo izpustitev političnih zapornikov in izpolnjevanje mednarodnih sporazumov o človekovih pravicah, preden lahko nadaljujemo s pridružitvenim sporazumom med EU in Sirijo.

Človekove pravice na svetu niso samo množica nepovezanih točk: so mreža, v kateri vsaka točka vpliva na vse druge, in če dopustimo zanemarjanje in si zatiskamo oči, bo to v zelo kratkem času spodjedlo naše lastne pravice tukaj. Naša pomembna dolžnost je, da jih negujemo in zagotovimo, da se izvajajo vedno in povsod. Samo tako lahko zagotovimo, da bo človeško življenje vredno.

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, v imenu skupine S&D. – (PL) Julija je bil aretiran gospod Muhanad Al Hasani, eden najuglednejših sirskih borcev za človekove pravice. Med sojenjem za zaprtimi vrati, na katerem odvetniki niso smeli biti navzoči, je bil obtožen slabljenja narodnih čustev in širjenja lažnih informacij. Pred tem je bil že večkrat zaslišan v povezavi s svojimi dejavnostmi na področju človekovih pravic in prizadevanji pri zagovarjanju oseb, aretiranih iz političnih razlogov. Prav tako ni imel pravice zapustiti države. Gospod Muhanad Al Hasani je sodeloval pri nadzoru postopkov vrhovnega sodišča, saj pogoji, v katerih potekajo ti postopki, po mnenju organizacije Human Rights Watch niso v skladu z mednarodnimi standardi.

Skrbi nas, da so borci za človekove pravice v Siriji zatirani, predvsem glede na pomanjkanje napredka sirskih organov na področju človekovih pravic. Vztrajati moramo pri tem, da Sirija spoštuje Konvencijo Združenih narodov proti mučenju in drugemu krutemu, nečloveškemu in ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju.

Glede na obstoječe politične, gospodarske in kulturne vezi med Sirijo in Evropsko unijo ter glede na pomembno vlogo, ki jo ima ta država pri podpiranju stabilnosti na Bližnjem vzhodu, sem prepričana, da Sirija lahko doseže napredek na tem področju in s tem prispeva tudi k demokratizaciji celotne regije.

  Franz Obermayr (NI). – (DE) Gospod predsednik, ta predlog resolucije je v bistvu povsem pravilen, saj je seveda naša dolžnost, zlasti ob upoštevanju načrtovanega pridružitvenega sporazuma, da jasno izrazimo svoje poglede, tudi v zvezi z zaščito družine, sorodnikov in soborcev Muhanada Al Hasanija, ter prav tako da vztrajamo pri zahtevah člena 2 sporazuma, nenazadnje zato, ker Evropejci na podlagi bolečih izkušenj iz naše preteklosti vemo, kaj pomeni teptanje človekovih pravic. Šele dve desetletji sta minili od padca terorističnega komunističnega režima v srednji in jugovzhodni Evropi.

Vendar bi v zvezi s tem posvaril pred zatiskanjem oči, kadar se človekove pravice v Turčiji, ki je na istem območju kot Sirija, ne spoštujejo tako, kot bi se morale. To je še toliko pomembnejše glede na to, da je Turčija kandidatka za pristop k EU z bistvenimi pomanjkljivostmi na področjih pravosodja, kazenskega sistema, varstva manjšin in verske svobode, čeprav pristransko poročilo domnevno neodvisne Komisije ali Ahtisaarijevo poročilo dajeta drugačen vtis.

  Bernd Posselt (PPE). – (DE) Gospod predsednik, menim, da bi seveda morali biti zelo kritični do stanja človekovih pravic v Siriji. To je diktatura in policijska država. Gospod Al Hasani mora biti izpuščen.

Vendar moramo upoštevati tudi dejstvo, da sta predsednik Asad – ki postaja bolj odprt in odpira svojo državo – in tudi njegov oče kot alevita na primer podprla sobivanje muslimanov in kristjanov na tak način, da mi je vodilni sirski kristjan kardinal Daud povedal, da se kristjani v Siriji počutijo bolj varne kot v Iraku, ki ga varujejo zahodni vojaki.

Zato moramo v povezavi s Sirijo ravnati drugače, obsoditi moramo kršitve človekovih pravic in ne smemo se vdati in prenehati podpirati države na njeni poti pri doseganju približevanja in odprtosti. Seveda moramo biti kritični, vendar moramo priznati tudi, da obstajajo začetki nečesa, kar moramo spodbujati.

  Meglena Kuneva, članica Komisije. − Gospod predsednik, tako kot Evropski parlament je tudi Komisija zaskrbljena zaradi stanja človekovih pravic v Siriji. Ocenjujemo, da se je stanje v zadnjih mesecih poslabšalo, saj je več samovoljnih pridržanj, nadlegovanja zagovornikov človekovih pravic in prepovedi potovanja.

Aretacija gospoda Muhanada Al Hasanija – ki je znan odvetnik, predsednik nacionalne organizacije za človekove pravice v Siriji in že 15 let član odvetniške zbornice v Damasku – 28. avgusta je najnovejši primer. Gospod Al Hasani je zagovornik človekovih pravic in utegnili bi posumiti, da je njegova aretacija politično motivirana.

EU je sirskim organom že izrazila svojo zaskrbljenost. Sirija mora izpolnjevati svoje mednarodne obveze, zlasti Splošno deklaracijo o človekovih pravicah in Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, katerih država pogodbenica je Sirija. Komisija prek svoje delegacije v Damasku skupaj z veleposlaništvi držav članic razpravlja o tem, kako učinkoviteje in smotrneje obraniti zagovornike človekovih pravic. Seveda moramo še naprej pozivati k ukrepanju, da se zaščitijo zagovorniki človekovih pravic in zagotovi opazovanje sojenj na vrhovnem državnem varnostnem sodišču. Še naprej moramo prek naših instrumentov, kot so nedržavni akterji in proračunske vrstice evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice, podpirati civilno družbo ter moralno podpirati družine.

Kljub temu, da so ti ukrepi pomembni, so vseeno nezadostni. Menimo, da bi EU imela večji vpliv na Sirijo, če bi bil pridružitveni sporazum podpisan. Vesela sem, da predsedstvo razmišlja o svojem podpisu v naslednjih tednih. S tem sporazumom bomo vzpostavili reden dialog za svetovanje v zvezi s temi vprašanji in doseganje boljših rezultatov.

  Predsednik. – Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo ob koncu razprav.