Ali Svet lahko določi verjeten časovni okvir, ki mu namerava slediti, da bi zaključil pogajanja v zvezi z naslednjo finančno perspektivo EU 2014–2021?

Odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in ne zavezuje ne Sveta ne držav članic, ni bil dan ustno v času za vprašanja, odmerjenem Svetu na delnem zasedanju Evropskega parlamenta oktobra 2009 v Strasbourgu.

Glede na to, da sedanji finančni okvir pokriva obdobje od 2007 do 2013, so se tri institucije z medinstitucionalnim sporazumom z dne 17. maja 2006 dogovorile, da bo Komisija „pred 1. julijem 2011“ predstavila predloge za nov finančni okvir.

Zato je točen časovni okvir za razpravo v Svetu delno odvisen od tega, kdaj bo Komisija predstavila svoj predlog, in od tega, kako takrat Predsedstvo namerava organizirati delo Sveta.

Seveda pa bo Svet takoj preučil predlog, ki ga bo podala Komisija, da ga bo mogoče pravočasno sprejeti pred iztekom sedanjega finančnega okvira.

Sedanji medinstitucionalni sporazum (IIA) z dne 17. maja 2006 in finančni okvir za obdobje 2007–2013 ostajata veljavna, dokler ne bosta spremenjena ali ju bo zamenjal nov pravni akt in instrument.

Če bo Lizbonska pogodba sprejeta, bo imel Evropski svet oktobra priložnost, da obravnava imenovanje za novo funkcijo predsednika Evropskega sveta.

Novi predsednik bomo imel zelo pomembno vlogo pri zastopanju Sveta na svetovnem prizorišču, zato je nujno, da se imenovanje zanj skrbno spremlja.

Kakšen postopek se bo uporabljal za izvolitev predsednika Evropskega sveta in kako namerava švedsko predsedstvo zagotoviti, da bo postopek pošten in demokratičen ter da bo uspešni kandidat zastopal načela in vrednote državljanov Evropske unije?

Odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in ne zavezuje ne Sveta ne držav članic, ni bil dan ustno v času za vprašanja, odmerjenem Svetu na delnem zasedanju Evropskega parlamenta oktobra 2009 v Strasbourgu.

Kot poudarja spoštovani poslanec, bo v skladu z Lizbonsko pogodbo bodoči predsednik Evropskega sveta imel pomembno vlogo na svetovnem prizorišču, pa tudi bolj splošno pri vodenju dela Evropskega sveta in zagotavljanju njegove priprave in kontinuitete.

Datum začetka veljavnosti pogodbe in imenovanja bodočega predsednika Evropskega sveta še ni znan. Pogodbo je sprejelo 26 držav članic, ratificirati pa jo mora še Češka republika.

Predsednik Evropskega sveta se bo v primernem trenutku posvetoval z vsemi svojimi sodelavci, z namenom, da voditelji držav ali vlad dosežejo dogovor o osebi, najprimernejši za to delo. V skladu z Lizbonsko pogodbo je Evropski svet v celoti pristojen za izvolitev svojega predsednika, kar bo izvedeno s kvalificirano večino v Evropskem svetu. Predsednik se izvoli za dve leti in pol, z možnostjo enkratnega podaljšanja mandata.

Ali Svet lahko navede, katere programe izvaja, da bi vsi sektorji evropske družbe lahko imeli koristi od novih in razvijajočih se tehnologij, zlasti v tem zelo težavnem gospodarskem obdobju?

 Odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in ne zavezuje ne Sveta ne držav članic, ni bil dan ustno v času za vprašanja, odmerjenem Svetu na delnem zasedanju Evropskega parlamenta oktobra 2009 v Strasbourgu.

Svet se strinja z mnenjem spoštovanega poslanca, da je nujno potrebno vsem sektorjem evropske družbe zagotoviti koristi od uporabe novih in razvijajočih se tehnologij. To bo bistvenega pomena za Evropo, da se bo lahko odzvala na naše skupne dolgoročne izzive, kot so globalizacija, podnebne spremembe in staranje prebivalstva. Kratkoročno bo prav tako pomembno zagotoviti trajnostno okrevanje naših gospodarstev.

Številni programi in aktivnosti, ki jih Evropska skupnost organizira na področju raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij, pripomorejo k zagotavljanju koristi od novih in razvijajočih se tehnologij za vse sektorje evropske družbe:

- Skupni cilj sedmega okvirnega programa za raziskave, tehnološki razvoj in demonstracijske aktivnosti, sprejetega za obdobje 2007 do 2013, je krepitev znanstvenih in tehnoloških temeljev industrije Skupnosti. Prenos znanja, kar zagotavlja uporabo rezultatov raziskav in tehnologij v družbi, je sestavni del okvirnega programa. Namen tega programa je tudi zagotoviti stabilnejši temelj za Evropski raziskovalni prostor (ERA) z zagotavljanjem privlačnejših pogojev ter uspešnim in učinkovitim upravljanjem za raziskave in naložbe v raziskave in tehnološki razvoj, s tem pa pozitivno prispevati k družbenemu, kulturnemu in gospodarskemu razvoju vseh držav članic. Prihodnji okvirni programi morajo bolje reševati socialne probleme. Sklepi Sveta, v katerih je navedeno, kako bi to bilo treba storiti, z velikim angažiranjem vseh zainteresiranih strani, bodo predloženi med švedskim predsedovanjem.

- Glavni cilj Okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (CIP), ki je bil sprejet za obdobje 2007 do 2013, so mala in srednje velika podjetja, program pa podpira inovacijske aktivnosti, vključno z ekološkimi inovacijami, ter zagotavlja boljši dostop do finančnih sredstev in podpornih storitev za podjetja. Spodbuja boljše sprejemanje in uporabo informacij in komunikacijskih tehnologij ter spodbuja večjo uporabo obnovljivih virov energije in energetsko učinkovitost.

Poleg zgoraj navedenih programov je Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT), ustanovljen z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta iz marca 2008, namenjen prispevati k trajnostni evropski gospodarski rasti in konkurenčnosti s krepitvijo inovativne sposobnosti držav članic in Skupnosti. Ta institucija temelji na konceptu trikotnika znanja, v okviru katerega se pospešuje medsebojno delovanje med visokim šolstvom, raziskavami in inovacijami za boljšo uporabo evropskih naložb v znanje. Spodbujanje trikotnika znanja je prednostna naloga švedskega predsedstva.

Komisija trenutno izvaja vse te programe; kar zadeva EIT, ima le-ta visoko stopnjo avtonomije pri svojih aktivnostih.

Poleg teh programov in aktivnosti Evropske skupnosti se Svet ukvarja z opredelitvijo pobud za skupno programiranje raziskav v Evropi s pomočjo prostovoljnega usklajevanja nacionalnih programov držav članic. Namen tega je reševanje glavnih globalnih in družbenih problemov za krepitev sposobnosti Evrope pri prenosu rezultatov njenih raziskav v oprijemljive koristi za družbo in za splošno konkurenčnost njenega gospodarstva.

Na področju inovacijske politike se bo „pobuda za vodilni trg“, podana s sporočilom Komisije na povabilo Sveta, osredotočila na spodbujanje trgov inovativnih storitev in izdelkov na področjih, kot je e-zdravje. Njen namen je zagotavljanje praktične koristi od raziskav in razvoja novih tehnologij za celotno družbo.

Decembra 2008 je Svet sprejel „Vizijo 2020“, v kateri je navedel, da bodo do leta 2020 vsi akterji v celoti izkoristili „peto svoboščino“ po vsem evropskem raziskovalnem prostoru (ERP): prost pretok raziskovalcev, znanja in tehnologije. Nova politika upravljanja, ki bo vključevala bolj skladno strategijo, naj bi bila predvidoma potrjena v okviru švedskega predsedstva.

Strategija i2010 združuje vse politike, pobude in ukrepe Evropske unije, katerih namen je spodbujanje razvoja in uporabe digitalnih tehnologij v vsakodnevnem poklicnem in zasebnem življenju. Strategija i2010 vključuje razne ukrepe, kot so pravna ureditev, financiranje raziskav in poskusnih projektov, promocijske aktivnosti in partnerstva z deležniki. Da bi se lahko odzval na izzive stalne rasti in bolj ekološko učinkovitega razvoja, Svet trenutno krepi napore za prenovljeno evropsko politično agendo za IKT.

Na koncu želim spomniti na to, da Evropski načrt za oživitev gospodarstva, ki ga je Evropski svet sprejel decembra 2008, vključuje ukrepe na področju raziskav in tehnološkega razvoja, kot je razvoj širokopasovnega interneta tudi na slabo pokritih območjih. Evropski svet je sprejel obvezo, da bo dosegel 100-odstotno pokritost z visokohitrostnim internetom v EU do leta 2013. Države članice EU so podprle predloge Evropske komisije iz januarja 2009 o tem, da se nameni 1 milijardo € za dostop do interneta na podeželskih območjih, zagotavljanje novih delovnih mest in pomoč pri rasti podjetij.

Ali Svet lahko poda izjavo o napredovanju pogajanj z Evropsko unijo o pridružitvi Islandije?

Odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in ne zavezuje ne Sveta ne držav članic, ni bil dan ustno v času za vprašanja, odmerjenem Svetu na delnem zasedanju Evropskega parlamenta oktobra 2009 v Strasbourgu.

Prošnja Islandije za članstvo v Evropski uniji je bila uradno vložena dne 16. julija 2009 predsedniku Evropskega sveta, švedskemu predsedniku vlade gospodu Fredriku Reinfeldtu ter predsedniku Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose gospodu Carlu Bildtu in nemudoma posredovana članom Sveta. Švedsko predsedstvo pozdravlja prošnjo Islandije za članstvo.

Na sestanku dne 27. julija 2009 je Svet opozoril na ponovno soglasje o širitvi, izraženo v sklepih Evropskega sveta z dne 14. in 15. decembra 2006, vključno z načelom, da se vsaka država prosilka oceni posebej, in sklenil, da bo izvedel postopek, določen v členu 49 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu s tem je bila Komisija pozvana, naj Svetu posreduje svoje mnenje o tej prošnji.

Svet bo to mnenje preučil, takoj ko bo posredovano.

Ali je Svet pripravljen od izraelskih oblasti zahtevati, naj dovolijo odprtje pomorskih poti, da bi palestinskemu prebivalstvu v Gazi zagotovili osnovno preskrbo, in ali je zadovoljen s tem, da izraelske oblasti spoštujejo pogoje iz sporazumov Euromed?

Odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in ne zavezuje ne Sveta ne držav članic, ni bil dan ustno v času za vprašanja, odmerjenem Svetu na delnem zasedanju Evropskega parlamenta oktobra 2009 v Strasbourgu.

Svet je večkrat ponovil nujnost trajne rešitve krize v Gazi s pomočjo popolne izvedbe Resolucije 1860 Varnostnega sveta ZN. V zvezi s posebnim vprašanjem dostopa lahko potrdim, da EU redno poziva k takojšnjemu in brezpogojnemu odprtju prehodov za pretok humanitarne pomoči, trgovskega blaga in ljudi v Gazo in iz nje, brez česar ne bodo mogoče nemotena dostava humanitarne pomoči, obnova in gospodarska oživitev, ter na podlagi popolne uveljavitve Sporazuma o dostopu in gibanju iz leta 2005.

Evro-sredozemski sporazum z Izraelom zagotavlja okvir za politični dialog, ki omogoča razvoj tesnih političnih odnosov med strankami. Ta dialog in sodelovanje lahko prispevata k razvijanju boljšega medsebojnega razumevanja in nam dajeta priložnost za obravnavo vseh ustreznih vprašanj z izraelskimi oblastmi na različnih ravneh.

Dodati želim, da Svet ni spremenil svojega mnenja o tem, da politični proces, ki temelji na prejšnjih zavezah strank, predstavlja edino pot za doseganje sporazumne rešitve z dvema državama, o katerih se stranki dogovorita, posledica česar bi bila neodvisna, demokratična, sosednja in samostojnega delovanja sposobna palestinska država, ki bi obstajala v miru in varnosti poleg države Izrael.

V okviru obsežne operacije, ki je od 31. avgusta do 6. septembra potekala v 24 državah članicah, je Grčija za ta teden zabeležila osebne podatke za 1.041.821 oseb, ki so pripotovale v Grčijo ali jo zapustile. Na ravni EU je bilo skupno število oseb, ki so bile registrirane in za katere so bili zabeleženi osebni podatki, 12.907.581. Operacija je bila v skladu z dokumentom št. 10410/09 Strateškega odbora EU za priseljevanje, njen namen pa je bilo zbiranje osebnih podatkov vseh, ki pri prihodu ali odhodu prečkajo meje EU. Pri izvajanju institucionalnega okvira EU, ki sta ga sprejeli vladi strank Nea Dimokratia in PASOK, je Grčija hitro izvedla ukrepe za zbiranje podatkov in tako po številu registriranih oseb zasedla peto mesto.

Kakšno je stališče Sveta glede tovrstnih operacij, ki so del prizadevanj za izgradnjo Evrope kot trdnjave in za vzpostavitev ogromnega sistema elektronskega nadzora na mejah in nadzora vseh potnikov, ki bi močno omejil temeljne demokratične pravice in svoboščine?

Odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in ne zavezuje ne Sveta ne držav članic, ni bil dan ustno v času za vprašanja, odmerjenem Svetu na delnem zasedanju Evropskega parlamenta oktobra 2009 v Strasbourgu.

Svet želi spoštovanega poslanca opozoriti na dejstvo, da je zbiranje podatkov, ki je potekalo od 31. avgusta do 6 septembra 2009, bilo omejeno na beleženje števila vstopov in izstopov različnih kategorij potnikov na različnih vrstah zunanjih meja. Beleženja osebnih podatkov ni zajemalo.

Namen operacije je bil zbiranje primerljivih podatkov o vstopih in izstopih različnih kategorij potnikov na različnih vrstah zunanjih meja, glede na to, da sedaj niso na voljo v vseh državah članicah. Ti podatki bi bili koristni pri pripravljalnem delu v okviru Komisije. Cilj bi bil podati zakonodajni predlog o oblikovanju sistema elektronskega beleženja podatkov o vstopu in izstopu na začetku leta 2010. Namen takega sistema bo, če bo predložen, omogočiti odkrivanje oseb, ki prekoračijo dovoljeno obdobje bivanja in identifikacijo oseb brez urejenega statusa.

Zamisel o oblikovanju takega sistema je podala Komisija v svojem sporočilu iz februarja 2008 z naslovom „Nadaljnji ukrepi pri upravljanju meja v Evropski uniji“. Svet je sporočilo podprl.

V svojih „Sklepih o upravljanju zunanjih meja držav članic Evropske unije“iz junija 2008 je Svet poudaril nujnost uporabe razpoložljive tehnologije za boljše upravljanje zunanjih meja in nezakonitega priseljevanja. Svet je zato pozval Komisijo, naj do začetka leta 2010 predloži predloge za vstop/izstop in sistem za registrirane potnike za državljane tretjih držav, če meni, da je to primerno.

Pri preučitvi takega predloga bo Svet upošteval resolucijo, ki jo je marca 2009 sprejel Evropski parlament, o „nadaljnjih ukrepih pri upravljanju meja v Evropski uniji in podobne izkušnje tretjih držav“. Zgoraj omenjeni sklepi poudarjajo zahtevo po novih sistemih za popolno skladnost z zakonodajo Skupnosti, z načeli o varstvu podatkov, človekovimi pravicami, mednarodno zaščito in sorazmernostjo ter odražajo stroškovno učinkovit pristop in dodano vrednost tehnologije.

Spoštovanemu poslancu zagotavljam, da namen sistema vstopa/izstopa ni odvračanje ljudi od potovanja v Evropsko unijo ali ustvarjanje „trdnjave Evrope“, ampak zagotoviti boljšo sliko o tem, kdo dejansko tukaj biva.

Kar zadeva usklajevanje med varnostjo in celovitostjo, ga švedsko predsedstvo in prepričan sem, da tudi druge države članice, spremljajo zelo skrbno, tako pa bomo ravnali tudi, ko bo Komisija podala svoj predlog.

30. septembra 2009 je neodvisna preiskovalna misija spora v Gruziji, katere ustanovitev je podprla EU, objavila svoje poročilo o izbruhu vojne med Rusijo in Gruzijo avgusta 2008. Nasprotujoča si tabora si različno razlagata poročilo, in sicer, kdo je dejansko kriv za vojaške akcije in več sto mrtvih. Vseeno je poročilo jasno, kar zadeva provokacije na ruski strani pred vojno, in navaja, da je bilo nekajletno izdajanje potnih listov gruzijskim državljanom v Južni Osetiji in Abhaziji nezakonito.

Kakšno je dejansko stališče Sveta glede poročila in njegovih ugotovitev? Kako poročilo spreminja politični položaj v regiji? Ali Svet sedaj meni, da se mora dejavnejše udejstvovati v tej regiji, da bi preprečil nadaljnje stopnjevanje konflikta? Kako se namerava Svet odzvati na poročilo in njegove ugotovitve?

Odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in ne zavezuje ne Sveta ne držav članic, ni bil dan ustno v času za vprašanja, odmerjenem Svetu na delnem zasedanju Evropskega parlamenta oktobra 2009 v Strasbourgu.

Svet je izrazil priznanje veleposlanici Heidi Tagliavini in vsem zaposlenim pri mednarodni misiji za neodvisno preiskavo spora v Gruziji (IIFFMCG) za delo, ki so ga opravili pri izvajanju te zelo zahtevne naloge. Poudariti pa želim, da gre za neodvisno poročilo. Evropska unija je podprla zamisel o preiskavi, najela misijo za preiskavo in ji zagotovila finančno podporo, nikakor pa ni bila vključena v preiskavo ali njene ugotovitve. Evropska unija je pozdravila predstavitev poročila. Evropska unija upa, da bodo ugotovitve prispevale k boljšemu razumevanju izvora in poteka spora avgusta 2008 ter v širšem kontekstu prispevale k prihodnjim mednarodnim prizadevanjem na področju preventivne diplomacije.

Po mnenju Sveta mora mirna in trajna rešitev sporov v Gruziji temeljiti na popolnem spoštovanju načel neodvisnosti, samostojnosti in ozemeljske celovitosti, kot jih priznava mednarodno pravo, vključno s Sklepnim aktom konference o varnosti in sodelovanju v Evropi v Helsinkih in resolucijami Varnostnega sveta Združenih narodov, za doseganje tega pa si bomo še naprej prizadevali.

V tem smislu Svet ostaja popolnoma zavezan mednarodnim pogovorom v Ženevi. Kljub sedanjim težavam in razlikam med sodelujočimi Svet meni, da je nadaljevanje pogovorov v Ženevi izrednega pomena, saj so edini forum, na katerem so zastopane vse strani, trije glavni mednarodni akterji – EU, OVSE in ZN – pa tesno sodelujejo pri podpori varnosti in stabilnosti v regiji. Veselimo se naslednjega kroga posvetovanj 11. novembra.

Poudariti želim tudi, da bo EU še naprej aktivno vključena v Gruziji. Njena zaveza je oprijemljiva na več načinov. Najprej s stalno navzočnostjo na kraju samem – edina mednarodna navzočnost, potem ko so misije OVSE in ZN morale svojo navzočnost prekiniti – nadzorne misije EU (EUMM v Gruziji) za nadziranje izvajanja sporazumov o premirju z dne 12. avgusta in 8. septembra 2008, kar ostaja še neizpolnjeno, in za zagotovitev prispevka k stabilizaciji in normalizaciji stanja na območjih, prizadetih zaradi vojne, ter za spoštovanje skladnosti s človekovimi pravicami in pravno državo. Mandat EUMM so podaljšali do septembra 2010.

V tem smislu, kot je spoštovanemu poslancu že znano, je EU igrala vodilno vlogo, prek EUSR za krizo v Gruziji, skupaj z ZN in OVSE, kot sopredsedujoča na mednarodnih pogovorih v Ženevi, edinem mednarodnem forumu, kjer so zastopane vse strani.

EU se je prav tako zavzela za večjo finančno pomoč v okviru mednarodne donatorske konference 22. oktobra 2008, namenjene obnovi po konfliktu, pomoči notranje razseljenim ljudem (IDP) in gospodarski stabilnosti.

EU poleg tega zagotavlja stalno podporo, prek aktivnosti EUSR za južni Kavkaz in finančno pomoč Gruziji pri njenem procesu notranjih reform, namenjenih krepitvi demokratičnih ustanov in pravne države, ter spodbujanju stikov med ljudmi in dialoga med civilno družbo.

In končno, zaveza EU se odraža v cilju in ponudbi, da se v okviru vzhodnega partnerstva razvija vse tesnejši odnos z Gruzijo ter drugimi državami južnega Kavkaza.

Evropske države si prizadevajo za integriteto in krepitev pluralističnih demokracij. Katere ukrepe Svet predlaga, da bi se zoperstavili skupinam, na primer kalistanskim teroristom, ki si prizadevajo za razdružitev liberalne in demokratične države, kot je Indija?

Odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in ne zavezuje ne Sveta ne držav članic, ni bil dan ustno v času za vprašanja, odmerjenem Svetu na delnem zasedanju Evropskega parlamenta oktobra 2009 v Strasbourgu.

Evropska unija aktivno podpira vrednote, ki so v pomoč miru in demokraciji. Te vključujejo temeljne vrednote, kot so človekove pravice in pravna država, svoboda, solidarnost in spoštovanje različnosti.

Indija je ena od največjih in najbolj pluralističnih družb na svetu. Vse glavne religije, vključno z budizmom, krščanstvom, hinduizmom, islamom in sikhizmom, imajo v Indiji številne pripadnike. EU priznava dejstvo, da indijska ustava zagotavlja pravice posameznikov in skupin v ustavnem okviru.

Evropska unija močno nasprotuje uporabi sile pri poskusu slabitve obstoječih demokratičnih ustanov v državah, kot je Indija. Zato se je Svet leta 2005 strinjal z vključitvijo „sile Kalistan Zindabad - KZF“ na seznam nekaterih oseb in subjektov, za katere veljajo posebni omejevalni ukrepi zaradi boja proti terorizmu. Pri pregledu seznama junija 2009 se je Svet odločil, da KZF ostane na seznamu.

Ali Svet ve, da je bila priključitev ozemlja province Balučistan Pakistanu dosežena z uporabo nasilja in manipulacije? Če da, ali meni, da bi morale evropske države polno podpreti zahtevo prebivalcev Balučistana po samostojni upravi in samoodločanju?

Odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in ne zavezuje ne Sveta ne držav članic, ni bil dan ustno v času za vprašanja, odmerjenem Svetu na delnem zasedanju Evropskega parlamenta oktobra 2009 v Strasbourgu.

Svet ni obravnaval vprašanja samoodločanja ljudi v Balučistanu. Zato nima stališča glede posebne problematike, ki jo je v vprašanju navedel spoštovani poslanec.

Glede na izjavo generalnega sekretarja Sveta o „odprtosti in preglednosti dela Sveta“ z dne 22. decembra 2005 ima vsak državljan dostop do dokumentov Sveta pod pogoji, navedenimi v veljavnih predpisih. Javni register dokumentov Sveta je na voljo na spletnem mestu Sveta (http://register.consilium.eu.int).

Zakaj torej na domači spletni strani Sveta (http://www.consilium.europa.eu) ni povezave do tega registra?

Zakaj register (http://register.consilium.eu.int) in domača spletna stran Sveta ne izpolnjujeta medtem že uveljavljenih mednarodnih standardov preglednosti, jasnosti in enostavnosti?

Kako namerava Svet v zvezi s tem ukrepati?

Odgovor, ki ga je pripravilo predsedstvo in ne zavezuje ne Sveta ne držav članic, ni bil dan ustno v času za vprašanja, odmerjenem Svetu na delnem zasedanju Evropskega parlamenta oktobra 2009 v Strasbourgu.

Spletna stran Sveta ima povezavo z javnim registrom. Dostop do povezave je najbolj enostaven s klikom na pasico „Dostop do dokumentov Sveta: javni register“, ki ga je mogoče najti neposredno na spletni strani Sveta. Za lažji dostop do registra je ta povezava na voljo v vseh 23 uradnih jezikih Evropske unije.

Javni register je bil vzpostavljen leta 1999 kot sredstvo za splošni javni dostop do dokumentov Sveta, s čimer se je povečala preglednost dela Sveta. Od takrat se je zelo povečal in sedaj vsebuje več kot milijon dokumentov, izmed katerih jih je skoraj tri četrtine neposredno na voljo v celotnem besedilu. Število obiskov registra je lani znašalo skoraj 900.000, kar je še en znak za to, kako ga uporabniki cenijo, saj jim ta instrument na enostaven način omogoča dostop do dokumentov Sveta.

Spoštovanega poslanca želim opozoriti na dejstvo, da je informativni list, ki ga omenja, zastarel in ne odraža več sedanjega stanja. Januarja 2009 ga je nadomestila nova zloženka „Kako priti do informacij o dejavnostih Sveta Evropske unije“, ki jo je v vseh uradnih jezikih EU mogoče naložiti s spletne strani Sveta.

Register Sveta se redno posodablja in se s tem odziva na naraščajočo potrebo javnosti po informacijah. Uporabniku prijazen dostop do registra prek interneta in spoštovanje načela večjezičnosti sta privedla ne samo do stalnega povečevanja posvetovanj in zahtev za dokumente, ampak tudi do širše strokovne in zemljepisne razširjenosti uporabnikov spleta, ki imajo dostop do tega orodja.

Seveda vselej obstaja možnost izboljšav in Svet se ukvarja s posodobitvijo svoje spletne strani. Trenutno poteka prva faza – preoblikovanje. Povezave do spletne strani bodo vsekakor ostale.

Glede na pozitivne pobude, ki sta jih Evropska komisija in Evropska investicijska banka uvedli za zagotavljanje dostopa malim in srednjim podjetjem do zelo potrebnih finančnih sredstev (do jamstvene sheme za mala in srednja podjetja, pomoči za hitro rastoča in inovativna mala in srednja podjetja in posojil Evropske investicijske banke malim in srednjim podjetjem) in ob upoštevanju ugotovitev nedavne raziskave na Irskem, da so finančne ustanove, ki od januarja 2009 upravljajo posojila Evropske investicijske banke, več kot 54 odstotkom malih in srednjih podjetij zavrnile dostop do finančnih sredstev, katere konkretne ukrepe izvaja Komisija za zagotovitev, da bodo finančne ustanove, ki ta sredstva upravljajo, malim in srednjim podjetjem dejansko omogočale dostop do teh sredstev? Katere mehanizme je uvedla Evropska komisija za spremljanje učinkovitosti, vpliva in dodatnosti teh posojil malim in srednjim podjetjem?

Komisija izvaja Program za konkurenčnost in inovativnost (CIP) v državah članicah in drugih sodelujočih državah.

Od dveh instrumentov, ki sta na voljo v tem programu, je instrument za visoko rast in inovativnost malih in srednje velikih podjetij (MSP) od začetka izvajanja programa privedel do sklenitve posla z irsko družbo s tveganim kapitalom za skupno naložbo EU v višini 15 milijonov EUR. V okviru instrumenta garancij za MSP je bila podpisana tudi pogodba z irskim finančnim posrednikom, družbo First Step Ltd., ponudnikom mikrofinančnih storitev, ki daje poroštva za posojila v največjem obsegu 3 milijonov EUR za razvoj podjetij.

Obvestila o izvajanju, ki so potencialne finančne posrednike obveščala o tem, kako naj zaprosijo za sodelovanje v programu, so bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije dne 26. 9. 2007 in 14. 12. 2007, vse prošnje pa pregleda Evropski investicijski sklad (EIS), ki deluje v imenu Komisije.

Poroštva in naložbe se v okviru teh instrumentov izvajajo, če se sredstva uporabijo za posojila ali naložbe v ciljne sektorje, opredeljene v pravni podlagi CIP.

Komisija uporablja mehanizme, ki jih zahteva finančna uredba in pravna podlaga CIP za spremljanje učinkovitosti, vpliva in dodatnosti instrumentov:

spremljanje učinkovitost instrumentov poteka s četrtletnim poročanjem finančnih posrednikov in z zunanjim ocenjevanjem;

spremljanje vpliva med drugim poteka s statističnimi podatki o številu podjetij, deležnih podpore, zneskom izvedene naložbe in številom delovnih mest v malih podjetjih, deležnih poroštva ali naložbe EU;

dodatnost se med drugim doseže s pomočjo posrednikom, da znatno povečajo zneske posojil in izvajajo naložbe tveganega kapitala.

Poleg sredstev, ki jih Komisija zagotavlja v okviru programa CIP, pa posojila za MSP daje tudi Evropska investicijska banka (EIB), ki so namenjena srednjeročnemu in dolgoročnemu financiranju njihovih naložb. To podporo zagotavljajo lokalni posredniki bančnih storitev, ki nato v skladu s svojimi kreditnimi politikami dajejo posojila končnim upravičencem MSP.

Komisija se ne ukvarja z dogovori med EIB in posredniki bančnih storitev, EIB pa aktivno spremlja dodeljevanje MSP tistih sredstev, ki so jih zbrali irski posredniki EIB (zbranih je bilo že 125 milijonov EUR, v kratkem pa je pričakovati, da bo zbranih 50 milijonov EUR od celotne obveznosti EIB v višini 350 milijonov EUR. V skladu s pogodbo, ki jo je EIB sklenila z bančnimi posredniki, imajo banke rok, do katerega morajo MSP dodeliti sredstva. Banke so EIB obvestile, da dodeljevanje poteka sorazmerno počasi po stopnji, ki odraža manjše povpraševanje irskih MSP po srednjeročnih in dolgoročnih naložbenih posojilih.

V sedanjih razmerah imajo MSP večje težave pri pridobivanju kreditov, toda po mnenju EIB ostaja nadaljnja podpora irskih bank sektorju MSP ena od glavnih prednostnih nalog. Posredniki EIB ne poročajo o odvrnitvi znatnega števila upravičenih in ustreznih prošenj MSP za financiranje srednjeročnih in dolgoročnih naložb. Predstavniki EIB se bodo kmalu sestali z irskimi bankami, da ugotovijo, ali obstajajo kakšne nepredvidene ovire pri dodeljevanju finančnih sredstev EIB, in da se dogovorijo o pospešitvi kreditiranja bank njihovih komitentov MSP.

S kakšnimi informacijami v zvezi s pranjem denarja v evropskem nogometu razpolaga Komisija? Katere ukrepe predlaga za boj proti temu pojavu?

V svoji beli knjigi o športu, objavljeni julija 2007⁽¹⁾, je Komisija navedla, da lahko korupcija, pranje denarja in druge oblike finančnega kriminala vplivajo na šport na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni. Bela knjiga vsebuje akcijski načrt Pierre de Coubertin, ki z ukrepoma 44 in 45 predlaga reševanje vprašanj, povezanih s čezmejno korupcijo na evropski ravni, in spremljanje izvajanja zakonodaje EU proti pranju denarja v zvezi s športnim sektorjem.

V tej fazi Komisija nima nobenih neposrednih dokazov o pranju denarja na evropskem nogometnem trgu. Projektna skupina za finančno ukrepanje (FATF), mednarodno telo za določanje globalnih standardov o preprečevanju in boju proti pranju denarja, je julija 2009 objavila poročilo o pranju denarja v nogometnem sektorju. Poročilo obravnava sektor z ekonomskega in družbenega vidika ter navaja primere določitve področij, ki bi jih lahko izkoristili tisti, ki želijo v nogomet vlagati nezakonit denar. Ranljiva področja zadevajo lastništvo nogometnih klubov; trg prestopov in lastništvo nogometašev; stave; pravice podobe; sponzorske in oglaševalske pogodbe. Poročilo ni jasno glede obsega pranja denarja v nogometnem sektorju v Evropi.

Poleg tega je Komisija sprožila, tudi kot del izvajanja akcijskega načrta Pierre de Coubertin, več študij oziroma njihovo pripravo glede vprašanj, ki jih pokriva poročilo FATF. Študija o zastopnikih športnikov (ukrep 41) naj bi bila zaključena do konca leta 2009. Študija bo obravnavala težave, nastale zaradi dejavnosti zastopnikov športnikov v Evropi. V letu 2010 bo izvedena študija o ovirah na notranjem trgu pri financiranju športa (ukrep 37). Med drugim bo obravnavala vprašanje športnih stav.

Na koncu je treba poudariti, da Komisija ni pristojna za preiskavo posebnih zahtevkov glede pranja denarja ali druge kriminalne dejavnosti, razen če ne zadevajo zaščite finančnih interesov Skupnosti in sodijo v pristojnosti organizacije OLAF.

Ali namerava Komisija zagotoviti ekonomsko podporo za regije držav članic, ki so prizadete zaradi pritoka velikega števila nezakonitih priseljencev (na primer središče Aten), in kaj načrtuje Evropska unija kratkoročno in dolgoročno glede obravnave pritoka priseljencev v Evropo? Natančneje, ali obstaja načrt, da bi z izvajanjem pritiska na države, iz katerih prihajajo priseljenci, in tudi na države, ki dovoljujejo prehod čez svoje ozemlje (na primer Turčija), dosegli, da bi te države sprejele priseljence nazaj, in ali namerava Komisija privoliti v enako porazdelitev nezakonitih priseljencev po državah članicah sorazmerno s številom njihovih prebivalcev, da ne bi zaradi pritiska trpele le sredozemske države?

Evropska unija zagotavlja finančno podporo državam članicam na področju migracije s pomočjo štirih skladov, ustanovljenih v okviru splošnega programa Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov, in sicer Evropski sklad za vključevanje državljanov tretjih držav, Evropski sklad za begunce, Evropski sklad za zunanje meje in Evropski sklad za vračanje. Predvsem slednja dva državam članicam pomagata pri preprečevanju in obravnavanju posledic nedovoljene migracije. Sklade na decentraliziran način upravljajo nacionalni organi posamezne države članice.

Poleg tega Evropska komisija že zagotavlja tehnično in finančno pomoč, vzpostavlja dialog in v nekaterih primerih tudi izvaja pogajanja s tretjimi državami izvora in tranzita migracije za razvoj njihovih sposobnosti obravnavanja nedovoljene migracije v skladu z mednarodnimi standardi in za omogočanje njihovega sodelovanja z Evropsko unijo na tem področju.

V zvezi s sodelovanjem s tretjimi državami tranzita je treba poudariti, da se Komisija s Turčijo v imenu Evropske skupnosti pogaja o sporazumu o vračanju oseb, ki naj bi vključeval tudi določbe glede vračanja državljanov tretjih držav. Komisija, ki v Turčiji že financira projekte v višini do približno 90 milijonov EUR za podporo njeni sposobnosti uskladitve zakonodaje in upravnih postopkov s standardi Evropske unije na področju nadzora meja, preprečevanja in upravljanja nedovoljene migracije in azila, turške oblasti spodbuja, da bi še bolj okrepili svoje sodelovanje z Evropsko unijo na vseh teh področjih.

V zvezi s tem in kot nadaljnji ukrep po zasedanju Evropskega sveta junija 2009 je delegacija višjih uradnikov Komisije 16. in 17. septembra 2009 obiskala Ankaro, da bi se s turškimi organi oblasti pogovorila o možnostih ponovnih uradnih pogajanj o sporazumu o vračanju oseb med Turčijo in Evropsko skupnostjo, in da bi razpravljali o načinih in sredstvih za povečanje njihove dejavnosti pri preprečevanju nedovoljene migracije in upravljanju mešanih migracijskih tokov. Misija navaja, da so turške oblasti pripravljene okrepiti sodelovanje z EU in se uradno dogovoriti o stabilni zavezi ter številnih konkretnih ukrepih med obiskom podpredsednika Barrota in ministra Billströma v začetku novembra 2009.

Komisija se dobro zaveda, da so nekatere države članice pod posebnim in nesorazmernim migracijskim pritiskom in ugotavlja, da je Evropski svet v svojih sklepih z dne 18. in 19. junija 2009 poudaril, da pozdravlja namero Komisije za njene pobude v zvezi s tem. Vprašanje prerazporeditve nezakonitih priseljencev na ravni EU sedaj sicer ni predvideno, vendar Komisija meni, da je bistvenega pomena, da se zagotovi praktična pomoč najbolj prizadetim sredozemskim državam. Zato si prizadeva za pobude o novih oblikah solidarnosti, kot je prerazporeditev upravičencev do mednarodne zaščite med državami članicami na prostovoljni osnovi, da bi s pomočjo drugih držav zmanjšali nesorazmerno breme nekaterih držav članic. Prvi poskusni projekt pripravljajo na Malti.

Zdaj, v časih gospodarske in finančne krize, si države članice Evropske unije še posebej prizadevajo, da bi znižale stroške državne administracije in kar najbolj smotrno uporabljale sredstva in vire. Države članice, in kar je še pomembnejše, državljani EU brez dvoma čakajo na podobne korake tudi iz Bruslja.

Kakšne ukrepe je Komisija že sprejela v tej smeri in kaj namerava še storiti v prihodnosti?

Komisija je v celoti zavezana kar najgospodarnejši rabi svojih administrativnih virov. Za leto 2010 je Komisija predlagala zmeren porast svojih upravnih izdatkov za 0,9 %.

S tem majhnim povečanjem proračuna se pokrivajo učinki naraščajoče potrebe po varnosti, pomembno prerazporejanje s sedeža Komisije na delegacije, da se okrepi zunanja projekcija notranjih politik, kot tudi povečanje cen energije.

Da bi uskladila politične prednostne naloge in proračunske omejitve, je Komisija napore vložila v omejitev izdatkov ter uporabo virov na najboljši možen način.

Prvič, Komisija za leto 2010 ni zahtevala novih delovnih mest. Kadrovske potrebe za izvajanje političnih prednostnih nalog bo zadovoljila z notranjim prerazporejanjem (skupaj okrog 600 v letu 2010).

Drugič, skrbno preverjanje vseh odhodkovnih postavk je zaradi znižanja cen določenega blaga, uporabe ekoloških načel in izkoriščanja tehnologije prineslo prihranke.

Tretjič, Komisija je že zavezana, da vse potrebe po osebju do leta 2013 zadovolji v okviru stalnih virov, razen v primeru pomembnih dogodkov, ki bi resno vplivali na kompetence Komisije ali njen jezikovni režim. Prav tako bo še naprej skrbno pregledovala različne izdatke in izkoristila vse priložnosti za doseganje prihrankov.

Zaključek: Komisija bo svoje ambiciozne politične cilje izvajala ob največjem možnem omejevanju upravnih izdatkov.

Kmalu bodo minila tri leta od sprejetja strategije EU o alkoholu. Do poletja 2009 naj bi bila podana ocena o strategiji.

Po mojem razumevanju se je Komisija odločila odložiti ocenjevanje strategije o alkoholu.

Glede na omenjeno sprašujem: Kaj je razlog, da strategija ni bila ocenjena? Kdaj lahko računamo na oceno strategije EU o alkoholu? Kako Komisija nadzoruje izvajanje strategije v posameznih državah članicah?

Komisija bi se spoštovani poslanki rada zahvalila za njeno zanimanje za pomemben vidik v politiki javnega zdravja: alkoholni politiki.

Na strokovni konferenci o alkoholu in zdravju (21.–22. september), ki sta ga organizirala švedsko predsedstvo EU in Komisija, je Generalni direktorat za zdravje in varstvo potrošnikov predstavil prvo poročilo o napredku pri izvajanju strategije EU o alkoholu.Poročilo je na voljo na spletnih straneh Direktorata Komisije za javno zdravje⁽¹⁾.

Kot opisuje poročilo, Komisija države članice pri izvajanju strategije na nacionalni ravni podpira na različne načine. To vključuje ustanovitev odbora za nacionalno alkoholno politiko in ukrepe, ki deluje kot forum, kjer države članice izmenjujejo izkušnje in razvijajo skupne pristope. Odbor se je do zdaj sestal petkrat.

Komisija je delo odbora podprla tudi zato, da bi razvil skupne kazalnike, ki bi v EU omogočili primerjalne analize. Poročilo o napredku opisuje ukrepe, ki so jih sprejele države članice, s posebnim poudarkom na dobri praksi, dogovorjeni v Priporočilu Sveta iz leta 2001⁽²⁾. Komisija je že opravila dve raziskavi dejavnosti držav članic na prednostnih področjih, opredeljenih v strategiji. Priloga 1 k poročilu o napredku vsebuje tudi posodobljene podatke o dejavnostih držav članic po sprejetju strategije.

Ali težke gospodarske razmere v državah članicah Evropske unije, vključno z Litvo, niso dovolj, da bi začeli izvajati določbe člena 37 Akta o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Cipra, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike ter člena 4 Protokola št. 4, in da bi Evropska komisija obveznost Litve, ki se je zavezala, da bo drugi blok jedrske elektrarne Ignalina zaprla do leta 2009, preložila na leto 2012?

Jedrska varnost je prednostna naloga EU, kot je pokazalo soglasno sprejetje Direktive Sveta o jedrski varnosti z dne 25. junija 2009⁽¹⁾. Zaradi pomanjkljivosti v zasnovi reaktorja (še zlasti sekundarnega varovalnega ogrodja reaktorja) jedrske elektrarne Ignalina ni mogoče nadgraditi, da bi zadostila ustreznim varnostnim standardom. Nadgradnje, izvedene v preteklosti, zagotavljajo le osnovno varnost obratovanja do konca leta 2009, ko je treba drugi blok jedrske elektrarne Ignalina zapreti kot del litvanskih pristopnih zavez.Na zaščitno klavzulo v členu 37 Akta o pristopu Litve, ki se nanaša na resne gospodarske težave, se je mogoče sklicevati le tri leta po pristopu Litve.

EU je za razgraditev jedrske elektrarne Ignalina in razvoj nadomestne oskrbe z energijo v Litvi namenila in še namenja skupaj 1,3 milijarde EUR. Zagotovitev sredstev pogojuje litvansko spoštovanje dogovorjenega datuma zaprtja jedrske elektrarne Ignalina.

V Protokolu št. 4 Akta o pristopu se kot glavno nadomestilo Jedrske elektrarne Ignalia navaja okoljska sanacija in modernizacija litovske termoelektrarne. Nadgradnja je bila dokončana septembra 2008, zato po zaprtju jedrske elektrarne Ignalina v oskrbi z energijo ne pričakujemo primanjkljaja. Poleg tega Komisija podpira projekte daljinskega ogrevanja v Ignalini in ukrepe za energetsko učinkovitost stanovanjskih stavb ter projekt kombiniranega cikla s plinsko turbino (KCPT), ki naj bi bil končan do leta 2013.

Pomembno je še naprej zagotavljati energetsko varnost v baltski regiji, vključno z izboljšanjem energetske učinkovitosti in čezmejnimi povezavami. Komisija se s podporo Evropske banke za obnovo in razvoj zavzema, da bi še naprej tesno sodelovala z Litvo za zagotovitev učinkovite razgradnje jedrske elektrarne Ignalina.

V večini evropskih držav so uvedli pristojbine za uporabo avtocest in drugih vrst hitrih cest. Posamezna država članica pa se sama odloča glede plačila teh pristojbin. Cestnina se lahko plača neposredno na cestninski postaji za določeni cestni odsek ali pa s časovno omejenimi vinjetami. Za določanje cen vinjet so pristojne posamezne države članice.

V nekaterih državah članicah so cene določene na način, ki je po mnenju predlagatelja vprašanja nepravičen do tranzitnih potnikov iz drugih držav. Ti potniki prečkajo posamezno državo članico v enem dnevu, kjer pa ni enodnevnih vinjet (na primer v Avstriji in Češki republiki).

Nedvomno ima vsaka država članica pravico postaviti in pobirati pristojbine za uporabo svojih avtocest. Vendar pa neobstoj enotnih pravil za prilagoditev višine pristojbin glede na dejanski čas uporabe avtocest lahko povzroči resno oviranje enega temeljnih načel Evropske unije, in sicer načela prostega pretoka oseb. Ali ne bi morala Evropska skupnost v okviru načela prostega pretoka državljanov Evropske unije oblikovati smernice za države članice, s katerimi bi postavila okvir za zagotovitev enakega obravnavanja vseh državljanov v tej zadevi?

Okvir za zagotovitev enake obravnave vseh uporabnikov cest obstaja le za komercialne prevoze. Direktiva 1999/62 o cestnih pristojbinah (evrovinjeta)⁽¹⁾, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2006/38⁽²⁾ ureja cestne pristojbine za težka tovorna vozila na način, ki z uvedbo pristojbine, ki temelji na prevoženi razdalji, ali uporabniške pristojbine ne diskriminira, neposredno ali posredno, na podlagi nacionalnosti, države ali kraja ustanovitve ali registracije vozila ali odhodnega ali namembnega kraja prevoza. Direktiva določa, da morajo biti za obdobje med enim dnem in enim letom na voljo časovno omejene pristojbine.

Države članice lahko na podlagi nacionalne zakonodaje cestnine in uporabniške pristojbine prosto uporabljajo tudi za druga vozila, kot so lahka tovorna vozila, avtobusi in osebni avtomobili, če pri tem spoštujejo načela Pogodbe o nediskriminaciji in sorazmernosti. Uporabnine, sorazmerne s trajanjem uporabe infrastrukture, naj bi bile na voljo za prečkanje države ali kratkoročno uporabo infrastrukture v in izven držav članic, kjer se te uporabljajo, ob kar najmanjšem možnem oviranju prometnega toka.

Evropska komisija je julija sprejela dolgoročni načrt za obnovitev staleža sardona v Biskajskem zalivu. Glede na pristojne službe generalnega direktorata Komisije za ribištvo je bil predlog oblikovan ob upoštevanju zahtev predstavnikov sektorja.

Komisar Joe Borg želi doseči sporazum pred koncem leta. Ali to pomeni, da Komisija za naslednje leto predvideva možnost preklica prepovedi ribolova sardona? Ali načrt uvaja kakšno spremembo znanstvenih meril, ki so se do sedaj uporabljala pri določitvi celotnega dovoljenega ulova?

Komisija bi rada poudarila, da bo vsak morebitni preklic sedanje prepovedi odvisen od stanja staleža, kot ga bodo ocenili in Komisiji posredovali ustrezni strokovnjaki iz Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (ICES). Naslednja priložnost, ko bo takšna ocena na voljo, bo junij 2010 po obdelavi rezultatov pomladne znanstvene raziskave. Glede na predlagan načrt, za katerega Komisija upa, da se bo do tedaj že uveljavil, se bo lahko v Biskajskem zalivu nadaljeval ribolov sardona, če bo strokovno mnenje potrdilo, da je stalež biomase nad 24 000 ton. Če bo ta na nižji ravni, načrt določa, da se prepoved ribolova obdrži.

Prehod k dolgoročnemu pristopu upravljanja ne jamči samodejnega ponovnega odprtja ribolova, če se obdržijo sedanje nizke ravni biomase. Načrt pa določa mejne vrednosti izkoriščanja staleža, ki zmanjša nevarnost uničenja. Zato je usmerjen v zagotavljanje najboljših možnosti v industriji za stabilno ribištvo kot tudi najvišje donose, ki jih stalež lahko prinaša v okviru trajnosti. Komisija svoje predloge vedno pripravi na podlagi najnovejših znanstvenih dognanj in pri tem v središče postavlja dolgoročne interese gospodarstva. Metoda, ki je bila v načrtu uporabljena za določitev letnih možnosti ribolova, uživa polno podporo regionalnega svetovalnega sveta za jugozahodne vode.

Ali namerava Komisija predlagati direktivo, s katero bo določila zgornjo mejo hidrogeniranih maščobnih kislin/transmaščob v živilih glede na to, da je ta sestavina dokazano dejavnik, ki prispeva k nastanku bolezni srca in ožilja?

Komisija je zavezana uporabiti vsa razpoložljiva sredstva za spodbujanje zaščite potrošnika in zdravja. Spodbuja pobude, ki lahko pomagajo preprečiti razvoj bolezni srca in ožilja. Transmaščobne kisline so poleg skupnega vnosa maščob in vnosa nasičenih maščobnih kislin eden od dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja v Evropi.

Komisija je prepričana, da so prehranske navade odvisne od številnih različnih dejavnikov. Vplivanje na te navade je zelo zapletena naloga, ki zahteva raznolike ukrepe. Ti bi morali biti sorazmerni in upoštevati zadevne kompetence in odgovornosti Evropske skupnosti in njenih držav članic. Pri tem Komisija tako spodbuja sprejem samoregulativnih ukrepov in razmišlja o sistemskih. Učinkovitost samoregulativnih ukrepov bi zagotovo vplivala na obseg zakonodajnih ukrepov.

Trenutno Komisija pravne omejitve vsebnosti transmaščob v hrani ne pojmuje kot ustrezen ali sorazmeren ukrep na ravni EU.

Vrednost čistokrvnih konj se je občutno zmanjšala zaradi gospodarske recesije. V številnih državah članicah se beleži povečanje števila zapuščenih konjev, ker lastniki ne morejo plačati za njihovo vzdrževanje. Ali je tudi Komisija zaskrbljena zaradi morebitnega neustreznega ravnanja s konji v sedanjih razmerah, kot so zaskrbljene organizacije za dobro počutje živali? Ali Komisija namerava preučiti to vprašanje ali katerega od predlaganih ukrepov?

Glede povečanega števila zapuščenih konjev zaradi padca prodajne vrednosti živali Komisija ni prejela informacij od držav članic ali pritožb nevladnih organizacij za zaščito živali. Vendar je Komisija preko člankov v tisku dobro seznanjena s tem problemom.

Direktiva Sveta 98/58/ES z dne 20. julija 1998⁽¹⁾ določa minimalne pogoje za zaščito rejnih živali, vključno s konji. Direktiva se ne nanaša na konje na tekmovanjih, razstavah, kulturnih ali športnih prireditvah ali dejavnostih. Direktiva od držav članic zahteva, da poskrbijo, da lastniki ali rejci sprejmejo vse primerne ukrepe za zagotavljanje dobrega počutja živali, za katere skrbijo, in zagotovijo, da se tem živalim ne povzročijo nepotrebne bolečine, trpljenje ali poškodbe.

Države članice so v prvi vrsti odgovorne za izvajanje te Direktive, v skladu z Uredbo (ES) št. 882/2004⁽²⁾ o izvajanju uradnega nadzora pa morajo sprejeti vse potrebne ukrepe, da se zagotovi izvajanje določb Skupnosti v zvezi z zaščito zdravja in dobrega počutja živali.

Države članice so odgovorne za to, da se priložnosti, ki jih zagotavlja zakonodaja Skupnosti, izkoristijo na razumen način, in tako pomagajo preprečiti zanemarjanje konj, ki jih zaradi gospodarskih razlogov ni več mogoče gojiti v ustreznih pogojih. V zvezi s tem želi Komisija pozornost spoštovane poslanke usmeriti na Uredbo (ES) št. 504/2008⁽³⁾ v zvezi z metodami za identifikacijo kopitarjev, ki je pomembna, kadar se pri nadzorovanih pogojih glede prehranske varnosti razmišlja o možnosti zakola kopitarjev.

Evropski Parlament je marca letos glasoval o predlogu resolucije o poročilu Komisije o napredku Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije za leto 2008 (P6_TA(2009)0135). V členu 10 je navedeno, da je obžalovanja vredno, da „se tri leta po tem, ko je bil (Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji) podeljen status kandidatke za članstvo v EU, pristopna pogajanja še vedno niso začela, kar je nevzdržno in slabo vpliva na motiviranost države ter predstavlja tveganje, da se regija destabilizira; meni, da je zaželeno, da se te izjemne razmere končajo; poziva k pospešitvi procesa ...“

Parlament Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije je zdaj sprejel še 4 preostale zakonodajne akte za polno izvajanje glavnih prednostnih nalog partnerstva za pristop, in sicer zakone o: notranjih zadevah, javnih uslužbencih, financiranju političnih strank ter zakon o parlamentu.

Ali namerava Komisija glede na potekajoče reforme v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji in zamudo pri določitvi datuma za začetek pogajanj, kakršne doslej še ni bilo, priporočiti datum za začetek pogajanj z Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo v prihajajočem poročilu o napredku?

Komisija je 14. oktobra sprejela letno strategijo o širitvi. V tem okviru je Komisija ugotovila, da je Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija od pridobitve statusa kandidatke leta 2005 utrdila delovanje demokracije in zagotovila stabilne ustanove, ki zagotavljajo pravno državo in spoštovanje človekovih pravic, čeprav pa mora s temi prizadevanji še nadaljevati.

Poleg tega se je Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija odločno lotila glavnih prednostnih nalog partnerstva za pristop. Komisija ob upoštevanju splošnega napredka reform meni, da država zadovoljivo izpolnjuje politična merila, kot jih določata Křbenhavnski Evropski svet iz 1993 in stabilizacijsko-pridružitveni proces. Država se vse bolj približuje delujočemu tržnemu gospodarstvu in je napredovala na številnih področjih, ki so povezana z njeno sposobnostjo prevzeti obveznosti, ki jih prinaša članstvo.

Glede na zgoraj navedena razmišljanja in ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta decembra 2005 in decembra 2006 Komisija predlaga, da se z Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo odprejo pogajanja za pristop k Evropski uniji.

Ohranjanje dobrih sosedskih odnosov, vključno z dogovorjeno obojestransko sprejemljivo rešitvijo vprašanja imena pod okriljem Združenih narodov, ostaja ključnega pomena.

V nedavno objavljeni raziskavi (SVT Plus, oddaja Švedske televizije) je bilo pokazano, da je mogoče v jeansu izmeriti visoke vsebnosti različnih kemičnih snovi, ki očitno presegajo dovoljene mejne vrednosti, med drugim dimetil fumarat, nonilfenol etoksilati in težke kovine. Nekatere od teh snovi so močno alergene in ne bi smele priti v neposreden stik s kožo. Kljub temu je očitno, da proizvajalci in prodajalci ne nadzorujejo varnosti svojega blaga.

S katerimi pobudami je Komisija zagotovila ali namerava zagotoviti, da bodo tržni akterji sledili zakonodaji na tem področju?

Izvajanje zakonodaje Skupnosti, kot je nadzor nad proizvodi, je v pristojnosti držav članic. V ta namen člen 125 zakonodaje o kemikalijah REACH (Uredba (ES) št. 1907/2006)⁽¹⁾ od držav članic zahteva, da vzdržujejo sistem uradnega nadzora in druge dejavnosti, kakor je primerno, člen 126 pa od držav članic zahteva določitev sankcij za kršenje Uredbe REACH. Uredba o akreditaciji in nadzoru prometa (Uredba (ES) št. 765/2008, ki se začne uporabljati 1. januarja 2010⁽²⁾) je še en instrument, s katerim države članice sprejemajo ustrezne ukrepe.

Komisijo so obvestili, da je večina držav članic (DČ) pričakovala, da bodo za to pristojni nacionalni organi v celoti vzpostavljeni v letu 2008, pri čemer je večina DČ uporabila že obstoječe izvršne strukture iz prejšnje zakonodaje.

Pri tem Evropska agencija za kemikalije (ECHA) igra pomožno vlogo z omogočanjem foruma za izmenjavo informacij o izvrševanju. Forum ECHA se ukvarja z vprašanji izvajanja, še zlasti na ravni Skupnosti. Forum se uporablja kot platforma za izmenjavo informacij o izvrševanju in usklajuje mrežo izvršnih organov v DČ. Nekatere od nalog foruma so, da predlaga, usklajuje in ovrednoti projekte usklajenega izvajanja in skupne inšpekcijske preglede. Prvo srečanje foruma je potekalo decembra 2007, od tedaj pa se sestaja dvakrat letno.

Nekatere od teh snovi, kot so nonilfenol etoksilati in težke kovine, je urejala Direktiva Sveta 76/769/EGS⁽³⁾, ki jo zdaj razveljavlja uredba REACH in vključuje v Prilogo XVII.

Komisija lahko sedanje ukrepe spremeni na podlagi dodatnih informacij. To pomeni, da kadar Komisija ali DČ meni, da je treba nesprejemljiva tveganja za zdravje človeka in okolje obravnavati na ravni Skupnosti, uredba REACH zagotavlja proces, v katerem se v zvezi s temi snovmi sprejmejo ustrezni ukrepi, ki vodijo, kadar je primerno, k spremembi Priloge XVII k uredbi REACH.

Glede dimetil fumarata (DMF) pa Odločba Komisije 2009/251/EC⁽⁴⁾, vzpostavljena v Direktivi 2001/95/EC o splošni varnosti izdelkov⁽⁵⁾, od DČ zahteva, da izdelkov, ki vsebujejo to kemikalijo, ne dajo na trg in niso na voljo na trgu, in da morajo takšne izdelke odpoklicati, potrošnike pa seznaniti s tveganji DMF. Tako je vsak izdelek, ki vsebuje DMF, v Evropski uniji prepovedan.

Z začetkom veljavnosti uredbe REACH so bile za proizvajalce in/ali uvoznike uvedene nove obveznosti. Od 1. junija 2008 morajo vsi proizvajalci ali uvozniki registrirati snovi, ki naj bi se sproščale iz teh izdelkov pri običajnih in razumljivo predvidljivih pogojih uporabe, kadar so te snovi v izdelku prisotne in količine presegajo 1 tono. Proizvajalci in uvozniki teh izdelkov morajo agencijo ECHA prav tako obvestiti o prisotnosti snovi, ki vzbujajo skrb v skladu s pogoji, določenimi v členu 7(2), če so bile te snovi opredeljene v členu 59(1) in uvrščene na seznam kandidatk. To bo povečalo obseg informacij o snoveh, ki zelo vzbujajo skrb in jih sproščajo ter vsebujejo izdelki.

Na kratko, za izvajanje zakonodaje Skupnosti o kemikalijah so odgovorne predvsem DČ. Spoštovani poslanec je lahko pomirjen, da se je Komisija v celoti zavezala k vzpodbujanju celovitega izvajanja obveznosti iz uredbe REACH in dejavno podpira delo agencije ECHA, ki je odgovorna za posamezne znanstvene in tehnične naloge v zvezi z izvajanjem zahtev uredbe REACH. Tudi na področju potrošniških izdelkov imajo DČ glavno odgovornost za izvajanje, Komisija pa jih pri tej nalogi spodbuja in podpira. Objava obvestil DČ o izdelkih, ki vsebujejo DMF⁽⁶⁾, je praktičen primer.

Marca 2007 je Komisija poslala pismo z uradnim obvestilom danski vladi glede njenega izvajanja Direktive 2002/73/ES⁽¹⁾. Komisijo sem 4. novembra 2008 prvič vprašala, kako je s to zadevo in kdaj se lahko pričakuje kaj novega. Nato je Komisija 20. novembra 2008 odgovorila, da trenutno zaključuje oceno skladnosti danskega prava z direktivo 2002/73/ES.

Zdaj bi želela Komisijo ponovno vprašati, kdaj in kako namerava zagotoviti, da bo Danska izpolnjevala določbe direktive?

Opozorila bi na svoje prejšnje vprašanje (H-0863/08) in odgovor Komisije nanj.

Danska vlada je Komisijo obvestila o sprejetju Zakona št. 387 z dne 27. maja 2008 o ustanovitvi Sveta za enako obravnavo. V zvezi s tem razvojem se je Komisija odločila, da pregleda svojo oceno skladnosti danske zakonodaje z Direktivo 2002/73/ES⁽²⁾. Komisija se bo glede nadaljnjega ukrepanja odločila v prihajajočih tednih in bo o tem poslanko tudi obvestila.

Konec leta 2008 je Komisija predstavila zeleno knjigo o ravnanju z biološkimi odpadki, nato pa je sprožila še javni posvet, ki se je končal marca letos. Komisija naj bi decembra sklepe tega posvetovanja, pa tudi predlog oziroma pobudo za strategijo ravnanja z biološkimi odpadki predložila delovni skupini Sveta.

Upoštevati je treba naslednje:

– presoja vpliva morebitnega zakonodajnega predloga bi morala biti prav tako nared konec leta,

– ta zakonodaja je prednostna naloga Sveta, saj je v sklepih s seje 25. junija 2009 o zeleni knjigi zapisal, „da bo izboljšanje ravnanja z biološkimi odpadki na eni strani prispevalo k trajnostnemu ravnanju z viri in izboljšanju varstva tal, na drugi strani pa k boju proti podnebnim spremembam in doseganju ciljev glede preusmeritve z odlagališč, recikliranja in obnovljive energije“.

Ali lahko Komisija potrdi, da bo spoštovala predvidene roke in pravočasno pripravila zakonodajni predlog, da ga bo lahko predstavila v začetku leta 2010?

Presoja vpliva ravnanja z biološkimi odpadki je ena od prednostnih nalog Generalnega direktorata Komisije za okolje. Komisija zdaj končuje osnutek presoje vpliva in ga bo novembra predložila v notranjo odobritev.

Nadaljnji koraki glede ravnanja z biološkimi odpadki v EU, vključno z morebitnimi ukrepi (zakonodajni predlog ali sporočilo), bodo odvisni od rezultatov presoje prednosti in slabosti različnih možnosti ravnanja z biološkimi odpadki. Te odločitve zato ni mogoče pričakovati pred dokončanjem omenjene presoje vpliva, kar se načrtuje za december 2009. Če bo presoja pokazala potrebo po sprejemu zakonodajnih ukrepov, bi Komisija predlog lahko sprejela spomladi 2010.

Ali lahko Evropska komisija z izjavo izčrpno predstavi, kateri praktični ukrepi za vključitev irščine kot delovnega jezika Unije so bili izvedeni vse od januarja 2007?

Kot je Komisija že omenila v odgovorih na ustni vprašanji H-0622/08 in H-0636/08, ima irščina v skladu z Uredbo Sveta št. 1 z dne 15. aprila 1958, kakor je bila spremenjena s členom 1 Uredbe Sveta (ES) št. 920/2005 z dne 13. junija 2005, od 1. januarja 2007 položaj uradnega in delovnega jezika institucij Evropske unije.

PREVODI

Člena 2 in 3 Uredbe (ES) št. 920/2005 glede uporabe irščine v institucijah Evropske unije zagotavljata delno odstopanje, ki se obnovi vsakih 5 let. V praksi to odstopanje pomeni, da se trenutno v irščino (ali iz nje) prevaja samo predloge za uredbe v postopku soodločanja (in določene povezane dokumente⁽¹⁾) ter neposredno komunikacijo z javnostjo.

Komisija v skladu s temi določili lahko zagotavlja vse prevode, ki so v zakonodajnem procesu potrebni v irščini, in prav tako skrbi za njihovo pravočasnost. Tudi državljanom in pravnim osebam, ki so na Komisijo naslovili vprašanja v irščini, se je odgovor posredoval v tem jeziku.

Komisija je – v okviru Generalnega direktorata za prevajanje (DGT) – v ta namen ustanovila neodvisno enoto za irski jezik. Trenutno so v tej enoti zaposleni vodja enote, pomočnik, pet prevajalcev s polnim delovnim časom in dodeljen nacionalni strokovnjak. To zadostuje glede na sedanje ravni delovne obremenitve, stanje pa se nenehno spremlja. Poleg tega je bil za delo v spletni prevajalski enoti dodeljen še dodatni nacionalni strokovnjak. Osebje v enoti je bilo usposobljeno za informacijske tehnologije, ki jih potrebuje za opravljanja tega dela. Prav tako se v okviru DGT zanje redno organizira tematsko usposabljanje. Irskemu prevajanju koristi sodelovanje z nacionalnimi organi, še zlasti na področju razvoja terminologije, kar je še posebej pozitivno in tudi zelo dobrodošlo, glede na to, da v irščini manjka večina pravnega reda Skupnosti. Od leta 2007 je DGT izvedel številne javne razpise za svobodne prevajalce v irščino, zato enota sodeluje tudi z nekaj strokovnimi irskimi prevajalskimi agencijami, ki lahko v času največjega povpraševanja ponudijo prevajalske storitve.

Trenutno se pripravlja skupni natečaj Sveta/Komisije, da bi se oblikoval rezervni seznam, s katerega bodo zaposlili vodji enote za irščino tako za Svet kot Komisijo. Pričakuje se, da bo rezervni seznam kmalu objavljen. Prav tako se bo pravočasno pripravil nov natečaj za irske prevajalce.

Poleg svojih obveznosti iz spremenjene Uredbe št. 1 in v okviru omejitev razpoložljivih sredstev je Komisija začela v irščini zagotavljati tudi nekatere višje ravni spletnih strani, pri čemer daje prednost vsebinam, ki še zlasti zanimajo irsko govoreče državljane. Število spletnih strani, ki jih Komisija objavlja v irščini, narašča od leta 2007. To delo priznavajo na Irskem, različni mediji pa te strani prav tako vključujejo v svoje delo.

Kot uradni jezik EU je irščina eden od jezikov, ki ga ponujajo na letnem prevajalskem tekmovanju Juvenes Translatores, katerega udeleženci so dijaki srednjih šol. Čisto prvi zmagovalec iz Irske (leta 2007) je prevajal v irščino.

V zvezi s potrebami po zaposlovanju se DGT zanima za razvoj tečajev za prevajalce v državah članicah, Komisija pa je nedavno vzpostavila mrežo evropskega magistrskega študija za prevajanje, ki vključuje 34 visokokakovostnih univerzitetnih programov in prevajalskih študijev na magistrski ravni. Dva od prvih uspešnih prosilcev sta bila MA Léann an Aistriúcháin, ki ga izvaja Acadamh na hOllscolaíochta Gaeilge (Galway NUI) in MA za prevajalske študije, Univerza v Dublinu, Šola za uporabne jezike in medkulturne študije. Komisija se veseli tesnega sodelovanja s tema programoma in drugimi univerzami, ki ponujajo strokovne programe prevajanja, kar vključuje irščino. Komisija glede na to upa, da bo na trg vstopilo dovolj irskih prevajalcev, ki bodo kot svobodni prevajalci zadostili posebne zahteve za delo v evropskih institucijah ali zanje.

Poleg tega je DGT na ravni politike v odnosu do irskih oblasti zavzel proaktivno držo, da bi tako na Irskem dovolj pozornosti namenjali univerzitetnemu izobraževanju prevajalcem, razvoju irske terminologije in zaposlovanju irskih prevajalcev. To je bilo med drugim doseženo z obiski generalnega direktorja, osebja DGT in drugih pobud.

TOLMAČENJE

Na zahtevo irskih oblasti se od 1. januarja 2007 na sestankih Komisije, Sveta ministrov, Ekonomsko-socialnega odbora, Odbora regij in Parlamenta tolmači v in iz irščine.

Generalni direktorat Komisije za tolmačenje ima dovolj virov za pokrivanje potreb po irščini v Svetu in Odboru regij. V Parlamentu (kjer deluje ista skupina tolmačev) pa bi nakopičenje zahtev v tednih s plenarnimi zasedanji lahko povzročilo težave. Po nedavnih parlamentarnih volitvah se zdi, da bo povpraševanje po irščini prej naraslo kot padlo.

Trenutno sta v GD za tolmačenje dva tolmača, ki lahko tolmačita iz irščine. Poleg tega je zdaj še 11 svobodnih tolmačev, ki so akreditirani za delo v EU in tolmačijo iz irščine v angleščino. Od teh jih ima pet tudi ‘retour’ v irščino. Trenutno je en svobodni tolmač akreditiran z irščino kot maternim jezikom, ima pa tudi ‘retour’ v angleščino. Začasno sta akreditirana še dva tolmača. Akreditacijski test sta dva kandidata opravila junija 2009.

Kar zadeva usposabljanje, je Univerza Westminster izvajala poseben program (s finančno podporo Parlamenta in pomočjo pri usposabljanju, ki jo zagotavlja GD za tolmačenje) za irske tolmače v šolskem letu 2006–2007 in ponovno v šolskem letu 2007–2008. Do zdaj je skupaj 6 diplomantov iz Westminstra opravilo akreditacijski preizkus (trije v letu 2007, trije v letu 2008). Univerza v Galwayu je jeseni 2008 začela z novim podiplomskim študijem iz tolmačenja. Štirje študentje so končali prvi letnik, eden od njih je junija 2009 opravil medintsitucionalni akreditacijski preizkus. Program se zdaj nadaljuje v drugem letniku. Do zdaj se je vpisalo osem študentov z jezikovnimi kombinacijami, ki poleg irščine in angleščine vključujejo francoščino ali nemščino.

SPREMEMBA ZAKONODAJE

Kot to velja za druge zakonodajne institucije, ima tudi pravna služba Komisije skupino pravnih korektorjev, ki lahko delajo v vseh uradnih jezikih. V primeru Komisije to vključuje pravna korektorja, ki lahko delata v irščini. To je v skladu z razmerami drugih uradnih jezikov.

Ali namerava Evropska unija, še zlasti Komisija, zakonite prebivalce okupiranega mesta Famagusta podpreti pri njihovih zahtevah za takojšnjo obnovo mesta, ki je pod nadzorom turške vojske? To bi namreč bil ukrep ponovne vzpostavitve zaupanja, ki bi omogočal dokončno rešitev ciprskega vprašanja.

Takojšnja obnovitev mesta je bila predvidena v sporazumih, ki so bili sklenjeni na vrhunskem srečanju leta 1979 (Kiprianu-Denktaš) in v resolucijah Varnostnega sveta Združenih narodov na to temo.

Ponovna združitev Cipra in konec 40-letnega spora na evropskih tleh je v skupnem interesu vseh. V Evropski uniji je delitev otoka nesprejemljiva.

Komisija znova potrjuje odločno zavezanost, da podpre prizadevanja vodij obeh skupnosti pod okriljem ZN za dosego celovite rešitve ciprskega vprašanja.

Komisija glede konkretne priložnosti za rešitev spora in ponovno združitev otoka upa, da se bo mesto Varosha kmalu vrnilo njegovim zakonitim prebivalcem.

Če se bosta vodji odločila za predčasno vrnitev mesta Varosha njegovim lastnikom kot ukrep ponovne vzpostavitve zaupanja, kot predlaga poslanka, bo Komisija to v celoti podprla.

V členu 158 Amsterdamske pogodbe in priloženi izjavi št. 30 je navedeno, da so otoške regije izpostavljene trajnim strukturnim pomanjkljivostim zaradi lege, ki ovira njihov gospodarski in družbeni razvoj. Piše tudi, da je treba v pravu Skupnosti te pomanjkljivosti upoštevati in sprejeti posebne ukrepe, s katerimi bodo otoki bolje vključeni v notranji trg pod enakimi pogoji. Te določbe so v Lizbonski pogodbi še okrepljene in vključujejo teritorialno kohezijo kot enega svojih glavnih ciljev.

Navedeni člen 158 se dejansko ni izvajal in na tem področju tako rekoč ni bilo storjenega ničesar. Potrebna je posebna celostna politika na evropski ravni, ki bo pomagala odpraviti pomanjkljivosti, katerim so izpostavljene otoške regije, da bodo dosegle raven celinskih regij.

Kakšne ukrepe namerava sprejeti Komisija, da bodo izpolnjene določbe člena 158 Amsterdamske pogodbe in določbe o otoških regijah v Lizbonski pogodbi, ko bo začela veljati?

Otoki s svojo raznolikostjo, h kateri prispevajo geografske svojskosti (npr. dostopnost, podnebni pogoji), v regionalni politiki predstavljajo poseben izziv.

Komisija se teh razmer seveda zaveda in doseganju gospodarske, socialne in teritorialne kohezije v Evropi pripisuje velik pomen. Zagotavljanje skladnega in uravnovešenega razvoja Evropske unije in odprava razdrobljenosti evropskih politik je za Komisijo izredno pomembno.

Še zlasti kohezijska politika nudi številne priložnosti za podporo in krepitev razvoja območij s posebnimi geografskimi značilnostmi, kot so otoki. Ta na primer pri cilju regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja zagotavlja možnost uravnavanja stopenj sofinanciranja. Države članice in regije se določenim družbenogospodarskim in ozemeljskim značilnostim na določenih ozemljih lahko prilagajajo tudi z drugimi sredstvi, kot so posebne teritorialne določbe v operativnih programih.

Druge politike Skupnosti posameznim ozemljem prav tako zagotavljajo posebne priložnosti. Predpisi o državni pomoči na primer omogočajo dodelitev pomoči za spodbujanje gospodarskega razvoja določenih območij. To med drugim zadeva otoke, gore in regije z nizko gostoto prebivalstva, če izpolnjujejo določene pogoje.

Poleg tega lahko te otoške skupnosti, ki so odvisne od ribištva, prejmejo pomoč iz Evropskega sklada za ribištvo (ESR), čigar pomoč prav tako temelji na teritorialni razsežnosti. Še zlasti pod osjo 4 v ESR je na voljo pomoč za izvajanje lokalnih razvojnih strategij, ki ribiškim skupnostim pomagajo povečati raznolikost dejavnosti in izboljšati kakovost življenja na njihovem območju. S temi strategijami je mogoče obravnavati posebne pomanjkljivosti ali graditi na bogastvu otoškega ozemlja.

Seveda je na tem področju mogoče razpoložljive instrumente še naprej razvijati, če naj se državljani usposobijo ali ostanejo usposobljeni, da kar najbolje izkoristijo naravne lastnosti ozemelj, kjer živijo. To navaja tudi zelena knjiga o teritorialni koheziji.

Vendar pa je treba poudariti, da ni nujno, da geografske posebnosti same po sebi predstavljajo problem. Statistika kaže, da so ta ozemlja glede družbeno-gospodarskih pogojev vse prej kot homogena. Zato pristop, ki bi ustrezal vsem (npr. Splošna otoška politika), ni smiseln. Poleg tega je velika večina odzivov na zeleno knjigo zanikala, da bi za ta območja potrebovali posebne politike.

Ne glede na to pa mora Komisija še naprej razvijati razpoložljiva analitična orodja (npr. podatke, kazalnike, presojo vplivov). Cilj bi bil izboljšati poznavanje in sposobnost upoštevanja posebnih značilnosti teh območij. Evropska unija mora v celoti zajeti obseg njihove razvojne dinamike in pomagati, da okrepijo svoje primerjalne in konkurenčne prednosti.

Zato je Komisija pripravila delovni dokument “Ozemlja s posebnimi geografskimi značilnostmi”, ki naj bi bil objavljen letos pozno jeseni. Dodatno snov za razmišljanje je mogoče pričakovati z naslednjo študijo ESPON (Evropsko omrežje za opazovanje prostorskega razvoja) “Evropska perspektiva glede posebnih vrst ozemelj”.

Ti študiji naj bili bi Komisiji v pomoč pri pripravi predlogov za dodatne ukrepe, ki bodo vodili k nadaljnjemu izboljšanju razmer na območjih s posebnimi geografskimi značilnostmi, še zlasti na otokih.

Pri potovanjih v države članice EU morajo državljani tretjih držav pogosto prestopiti v drugi državi članici, preden lahko nadaljujejo pot do končnega cilja. Vendar obstajajo primeri, ko je bil tranzit osebam iz tretjih držav zavrnjen, čeprav so izpolnjevale pogoje za vizum v namembni državi. V enem od teh primerov je bil rezidentu tretje države nazadnje za 6 mesecev prepovedan vstop v Evropsko unijo.

Ali se Komisija strinja, da je treba tranzit omogočiti, če so izpolnjeni pogoji za vizum v namembni državi?

Ali se Komisija strinja, da gre za kršitev temeljne pravice do prostega gibanja v Skupnosti, če organi države članice v državi tranzita državljanu tretje države preprečijo potovanje do namembne države?

Ali bo Komisija ukrepala in zagotovila, da zavrnitev dostopa državljanov tretjih držav do namembne države ne bo prepuščena naključni presoji? Ali se Komisija strinja, da je treba zavrnitev tranzita tehtno utemeljiti in omogočiti pravico do pritožbe nanjo?

Pravila, ki veljajo za prečkanje zunanjih meja, in pogoje za vstop državljanov tretjih držav v države članice ureja Uredba (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah)⁽¹⁾.

Zakonik o schengenskih mejah spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava zlasti Listina Evropske unije o temeljnih pravicah. Poudariti je treba, da brezpogojna temeljna pravica do prostega gibanja – kot jo potrjuje člen 45 Listine – obstaja le za državljane Evropske unije, ne pa za državljane tretjih držav. Pravica do prostega gibanja državljanov tretjih držav znotraj EU obstaja le v obsegu, ki ga predvidevajo posebna pravila v zakonodaji Skupnosti.

Ob prihodu iz države izven EU in pred nadaljevanjem poti do povezovalnega notranjega leta so potniki – v skladu s členom 7 Zakonika o schengenskih mejah – deležni sistematičnega mejnega pregleda, katerega cilj je preveriti izpolnjevanje pogojev, določenih v Zakoniku o schengenskih mejah. To vključuje predvsem posedovanje veljavnih potnih listih, veljavnega vizuma, če se ta zahteva, opredelitev razloga in pogojev za bivanje. Preveri se, da za osebo ni razpisan ukrep v sistemu SIS, in da ne predstavlja grožnje javni politiki.

Podroben neizčrpen seznam dokazil, ki jih mejna kontrola lahko zahteva od državljana tretje države, da preveri izpolnjevanje pogojev za vstop, je določen v prvem odstavku, točki c, Priloge I k Zakoniku o schengenskih mejah.

Iz tega sledi, da je obstoj ali neobstoj vizuma ena, ne pa edina zahteva, ki jo morajo mejne kontrole upoštevati ob izvajanju mejnega pregleda.

Člen 13 določa, da se državljanu tretje države, ki ne izpolnjuje vseh pogojev za vstop, določenih v členu 5(1), zavrne vstop na ozemlja držav članic. Vendar se vstop lahko zavrne le z utemeljeno odločitvijo, ki določa natančne razloge za zavrnitev. Osebe, ki jim je bil vstop zavrnjen, imajo pravico do pritožbe – v skladu z nacionalno zakonodajo – proti odločitvi nacionalnega organa o zavrnitvi vstopa.

Iz tega sledi, da Zakonik o schengenskih mejah v celoti upošteva pravico posameznikov, da negativno odločitev še enkrat pregleda pritožbeni organ.

Glede na informacije, ki jih je navedla spoštovana poslanka, in pomanjkanje natančnejših podrobnih podatkov (kot so državljanstvo zadevne osebe; zadevne države članice in razlogi, ki so jih nacionalni organi navedli v zavrnitvi) Komisija ne more oceniti, ali so bila v primerih, na katere se sklicuje poslanka, kršena pravila zgoraj omenjenega Zakonika o schengenskih mejah.

Tragično število samomorov med uslužbenci privatiziranega francoskega telekomunikacijskega podjetja France Telecom je doseglo zaskrbljujoče razsežnosti, saj si je življenje vzelo 24 zaposlenih, ker se niso mogli sprijazniti s „srednjeveškimi“ delovnimi razmerami, ki prevladujejo v francoskih večnacionalnih podjetjih oziroma v vseh monopolističnih poslovnih skupinah. Ti samomori so tragična posledica posplošenega izvajanja slovite ureditve „prožne varnosti“, razvrednotenja in oslabitve delovnih razmerij, brezobzirnega povečevanja delovne obremenitve ter strahu in negotovosti zaposlenih, ki se soočajo z mračno možnostjo naraščajoče brezposelnosti. Ta strategija je bila temeljna politična izbira EU in vlad držav članic, vključno z Grčijo ob zaporednih vladah strank ND in PASOK.

Ali Komisija meni, da je strategija EU, ki si prizadeva posplošiti uporabo prožne varnosti, oslabiti delovna razmerja, odpraviti kolektivne delovne pogodbe in ukiniti ali zmanjšati vso zakonodajo o varstvu delavcev, v prid delavcem ali izključno v interesu konkurenčnosti in donosnosti podjetij, za kateri se življenja delavcev dobesedno žrtvujejo na oltarju dobička?

Komisija poudarja, da prožne varnosti ne smemo zamenjevati s prožnostjo ali politiko za lažje odpuščanje delavcev. Nasprotno, glavni cilj prožne varnosti je povečanje varnosti zaposlitve. To se doseže z zagotavljanjem podpore pri prehodih na nova delovna mesta, tako da so ta čim bolj varna za delavce in da kolikor je mogoče, pomenijo napredovanje.

Prožna varnost vključuje kombinacijo ukrepov za zagotavljanje ustrezne podpore ljudem, da ob izgubi delovnega mesta ostanejo zaposleni oziroma hitro ponovno zaposlijo. Njen namen je zagotoviti pravo ravnovesje med varnostjo in prožnostjo: obe izmed teh komponent sta za prožno varnost bistvenega pomena in nujno potrebni za učinkovito podporo delavcev in za to, da se podjetja lažje prilagajajo in ustvarjajo delovna mesta.

Skupna načela prožne varnosti, ki so jih države članice sprejele decembra 2007, poudarjajo, da morajo zadostno pogodbeno prožnost spremljati varni prehodi med delovnimi mesti. Uporaba prožne varnosti ne pomeni odprave ključnih pogodb o delu ali razveljavitve zaščitne zakonodaje. Gre za opredelitev prave kombinacije ukrepov in pridobitev aktivne udeležbe in podpore vseh glavnih igralcev, vključno s socialnimi partnerji. Bistvenega pomena za koncept prožne varnosti je tudi spodbujanje visokokakovostnih produktivnih delovnih mest in dobre organizacije dela, sodelovanje in angažiranje vseh glavnih igralcev pa sta predpogoja za pravilno izvajanje tega pristopa.

Komisija je prepričana, da bo prožna varnost še naprej bistvenega pomena za to, da se s pomočjo tržne politike rešujejo problemi, s katerimi se srečuje EU.Na zasedanju Evropskega sveta junija 2009 je bilo potrjeno, da je prožna varnost prava politika za spopad s krizo in spodbujanje gospodarske oživitve, kar je potrdil tudi Evropski ekonomsko-socialni odbor, katerega nedavno mnenje⁽¹⁾ poudarja ključno vlogo prožne varnosti pri zmanjševanju brezposelnosti.

Ob mednarodnem Dnevu varnejšega interneta 10. februarja 2009 je EU začela obveščevalno kampanjo proti spletnemu ustrahovanju med mladoletniki. V okviru te kampanje bo na javnih in zasebnih televizijskih postajah skozi vse leto 2009 prikazovan kratek video film, katerega namen je spodbuditi otroke, da ohranijo nadzor, ko so na spletu. Spletno ustrahovanje, pri katerem so žrtve in storilci šolarji, je resen problem, ki zadeva vse države članice EU. Komisija si je prizadevala prepričati spletna podjetja, da podpišejo pogodbo, s katero se obvežejo, da bodo prispevala k učinkovitejšemu varstvu mladih na spletu, in ji je to tudi uspelo. Ker je ta pogodba samo prvi korak k varstvu mladih, ki uporabljajo internet, ali lahko Komisija odgovori na naslednja vprašanja:

Katere druge ukrepe namerava sprejeti? Ali meni, da ima lahko šola kot ustanova odločilno vlogo pri omejevanju in preprečevanju spletnega nasilja med mladoletniki? Če jo lahko ima, kakšno?

Komisija spoštovanemu poslancu odgovarja, da je po njenem mnenju kampanja proti spletnemu ustrahovanju, ki se je začela februarja 2009, uspešna. Video film se prikazuje na televiziji in internetu: v kampanji je sodelovalo več kot 200 nacionalnih in regionalnih TV kanalov in 230 spletnih strani. Video film je mladim zagotovil boljše razumevanje spletnega ustrahovanja in jim omogočil, da ga prijavijo.

Samoregulativni sporazum z naslovom „Načela za varnejše socialno mreženje“, ki ga je februarja 2009 podpisalo 18 vodilnih spletnih podjetij, je pomemben proces v smeri večje varnosti in zasebnosti otrok, ko so na spletu. Od februarja sta se sporazumu pridružili dve novi podjetji, in sicer špansko podjetje Tuenti in estonsko podjetje Rate. Komisiji je do sedaj 19 podjetij predložilo „lastne izjave“, v katerih so razložila, kako ta sporazum izvajajo v svojih politikah o varnosti. Te informacije so zdaj javno dostopne.

Komisija je naročila neodvisno oceno izvajanja tega sporazuma na prostovoljni osnovi, ki bo objavljena 9. februarja 2010 ob dnevu varnejšega interneta. Ocena bo osredotočena na skladnost politik podjetij z načeli in na učinkovitost v smislu varstva mladoletnikov. Komisija bo na osnovi tega poročila pripravila zaključke in po potrebi podala predloge za nova pravila.

Zaradi nujnosti konkretnega ukrepanja proti ustrahovanju v šolah in naraščajočemu problemu spletnega ustrahovanja je Komisija že financirala in bo nadaljevala s financiranjem več projektov v okviru programa Daphne, ki zadevajo vse oblike ustrahovanja. V zadnjih letih se je povečala pozornost, namenjena ustrahovanju, poteka pa več še ne zaključenih projektov. V okviru programa Daphne so rezultate projektov v zvezi z ustrahovanjem v šolah objavili v publikaciji z naslovom „Nasilje in šola“, o nasilju, povezanem s spletom, pa v publikaciji „Nasilje in tehnologija“, ki sta na voljo na spletni strani Daphne Toolkit:

http://ec.europa.eu/justice_home/daphnetoolkit/html/booklets/dpt_booklets_en.html"

Leta 2004 pa je Komisija na pobudo Evropske mreže za preprečevanje kriminala, ki se ukvarja zlasti z mladoletniškim kriminalom, izvedla študijo o dobri praksi na šolah pri preprečevanju in omejevanju ustrahovanja.

Komisija je prepričana, da je zagotavljanje varnejše uporabe spleta pri otrocih odgovornost državnih organov, staršev in stroke. Eno od poslanstev informacijskih centrov je, da program varnejšega interneta pomaga obveščati učitelje in učence v šolah o tveganjih spleta in o tem, kako se z njimi spopasti – nekateri imajo v zvezi s tem posebne programe za usposabljanje učiteljev. Ena od naših prednostnih nalog je, da šola kot prostor doseže vse otroke. Zato Komisija organizira konferenco z naslovom „Spodbujanje spletne varnosti v šoli“ v Luksemburgu od 22. do 23. oktobra 2009, na katerem bosta okrogli mizi za mladostnike in učitelje. Zato pričakujem, da bom prejel oceno ravni izobraževanja o varnejšem internetu v Evropi ter priporočila Komisiji in drugim zainteresiranim stranem o spodbujanju učinkovitega izobraževanja o varnejšem internetu.

Ali lahko Komisija priskrbi podatke o povprečnih cenah elektrike za gospodinjstva in podjetja v Belgiji v primerjavi s cenami v sosednjih državah?

Ali se Komisija strinja, da so relativno visoke cene v Belgiji povezane s pomanjkanjem konkurence na trgu električne energije?

Ali se Komisija strinja, da bi s podaljšanim obratovanjem odpisanih jedrskih elektrarn ustvarili finančne možnosti, s katerimi bi znatno znižali visoke cene za odjemalce?

Ali lahko Komisija navede, kakšna bi bila po njenih ocenah absolutna vrednost dobička iz podaljšanega obratovanja jedrskih elektrarn?

Ali bo Komisija podprla pobude, da bi „dividende“, ki izhajajo iz podaljšanega obratovanja jedrskih elektrarn, vložili v znižanje cen, pa tudi v obnovljive vire energije?

Iz primerjalnega poročila iz leta 2008⁽¹⁾ izhaja, da so se hkrati z naraščajočimi cenami nafte na mednarodnem trgu zvišale tudi cene elektrike, v državah članicah pa so razlike v cenah elektrike zelo velike. Poročilo je pokazalo, da so se zlasti v nekaterih državah članicah cene elektrike za gospodinjstva in industrijo povišale, med njimi v Belgiji.Številke tudi kažejo, da so bile cene za končne uporabnike (vključno z DDV in dajatvami) v Belgiji za gospodinjstva in industrijske odjemalce med najvišjimi v EU.

Za razlike v ceni elektrike med državami članicami obstaja več dejavnikov. Prvi predstavlja različne stroške proizvodnje elektrike glede na posebne mešanice energentov proizvajalcev. Drugi element je razpoložljivost zadostnih proizvodnih in (čezmejnih) prenosnih zmogljivosti. In tretjič, pomembno vlogo ima raven konkurence na trgih elektrike na debelo in drobno.

Belgijski trgi elektrike so še vedno izredno koncentrirani. Šele pred kratkim je bila Komisija obveščena o sklepu belgijskih nacionalnih organov za konkurenco o izvedbi nenapovedanega nadzora na sedežu dveh največjih dobaviteljev električne energije. Komisija o rezultatih teh preiskav še ni bila obveščena. Trenutno Komisija preiskuje, ali je družba GDF Suez (Electrabel) zlorabila svoj prevladujoč položaj na belgijskem trgu električne energije za velike industrijske odjemalce. Poleg tega Komisija preučuje vpliv, ki bi ga lahko združitve in prevzemi imeli na konkurenco na belgijskih trgih električne energije.

Posledica odločitve o tem, da naj ostanejo odprte jedrske elektrarne, za katere je bilo načrtovano zaprtje (ne glede na to, ali so amortizirane ali ne), bodo večje proizvodne zmogljivosti za izpolnjevanje potreb odjemalcev. V prihodnosti bo to morda privedlo do nižjih cen, kakor v primeru, da te zmogljivosti ne bi bile več na voljo.

Komisija ne more ocenjevati absolutne vrednosti nepričakovanega dobička zaradi podaljšanja obratovanja jedrskih elektrarn v Belgiji, saj to ne sodi v njeno pristojnost, poleg tega pa nima dostopa do podatkov, potrebnih za tak izračun.

V primeru, da bi se pristojni nacionalni organi odločili, da družbi, ki ima v lasti jedrske elektrarne, dovolijo podaljšanje njihovega obratovanja, se bodo organi z zadevno družbo morali pogajati o pogojih za takšno podaljšanje. Vsi ukrepi bodo seveda morali biti skladni s pravili o notranjem trgu in pravili o konkurenci, opredeljenimi v Pogodbi ES.

Z uvedbo politike vzhodnega partnerstva se je EU zavezala, da si po prizadevala za morebitne poglobljene in celovite prostotrgovinske sporazume s šestimi vzhodnoevropskimi partnerji – Belorusijo, Ukrajino, Moldavijo, Gruzijo, Azerbajdžanom in Armenijo. Bodo ti sporazumi sklenjeni v naslednjih nekaj letih?

Na kakšni stopnji so pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu z Ukrajino? Kdaj lahko pričakujemo, da bo sporazum sklenjen? Kakšno je stališče EU glede zahteve Ukrajine, da bi v sporazum vključili kmetijske proizvode? Je upravičeno trditi, da so pogajanja z Ukrajino zgled za pogajanja tudi z ostalimi državami evropskega partnerstva?

Kot je navedeno v Skupni izjavi praškega srečanja na vrhu dne 7. maja 2009, je glavni cilj vzhodnega partnerstva „oblikovati potrebne pogoje za pospeševanje politične povezanosti in nadaljnje gospodarske integracije med Evropsko unijo in zainteresiranimi partnerskimi državami.“

Dvostransko sodelovanje bi moralo biti podlaga za novo generacijo pridružitvenih sporazumov, kar vključuje ustanovitev oziroma cilj ustanovitve obsežnih in celovitih prostotrgovinskih območij (DCFTA).

Rok za izvedbo obsežnih in celovitih prostotrgovinskih območij ni bil podan, ker bo za vsako državo posebej izvedena ocena pripravljenosti. Odločitev o začetku pogajanj med EU in vzhodno partnerico bo sprejeta, ko bodo izpolnjeni potrebni pogoji, in sicer

- ko bo partnerska država sprejeta v članstvo Svetovne trgovinske organizacije (STO);

- ko bo poglobljena študija izvedljivosti pokazala sposobnost delovanja prihodnjega obsežnega in celovitega prostotrgovinskega območja;

- ko bo partnerica potrdila močno skupno željo po prihodnjem „obsežnem in celovitem“ prostotrgovinskem območju, in

- ko se bo partnerica sposobna pogajati o obsežnem in celovitem prostotrgovinskem območju in izvajati zaveze na trajnosten način.

V skladu s sklepi Sveta z dne 14. in 15. septembra 2009 Komisija sedaj pripravlja smernice za pogajanja o pridružitvenem sporazumu, vključno z ustanovitvijo ali ciljem ustanovitve obsežnih in celovitih prostotrgovinskih območij z vsako od treh držav južnega Kavkaza – Armenijo, Azerbajdžanom in Gruzijo. Na začetku leta 2009 so bile sprejete podobne pogajalske smernice za pogajanja z Moldavijo. S pogajanji bo mogoče začeti, ko bodo izpolnjeni zgoraj navedeni pogoji.

Z Ukrajino so se pogajanja o obsežnem in celovitem prostotrgovinskem območju začela leta 2008, leto za tistimi o vprašanjih iz pridružitvenega sporazuma, ki zadevajo politiko in sodelovanje, kajti Ukrajina se je Svetovni trgovinski organizaciji (STO) pridružila šele maja 2008. Prostotrgovinsko območje z Ukrajino bo del celovitega pridružitvenega sporazuma z Ukrajino, namenjenega krepitvi dostopa Ukrajine na evropski trg in spodbujanju nadaljnjih evropskih naložb v Ukrajini. Prostotrgovinsko območje z Ukrajino bo obsežno in celovito, torej takšno, ki zagotavlja celovit „pristop prek meja“ h gospodarski integraciji in v znatni meri pokriva celotno trgovino z blagom in storitvami. Vsebuje tudi določbe za izvajanje trgovinskih in gospodarskih zavez, vključno s konkretnimi cilji za približevanje zakonodaji EU. Pogajanja so zahtevna in zanje je potrebna visoka raven strokovnega znanja, kar je za Ukrajince in EU resničen izziv. Komisija pričakuje, da bodo pogajanja o prostotrgovinskem območju z drugimi državami vzhodnega partnerstva prav tako zahtevna.

Osmi krog pogajanj o prostotrgovinskem območju je potekal v Bruslju med 5. in 9. oktobrom. Tako EU kot Ukrajina si prizadevata, da bi pogajanja čim prej zaključili.

V Pakistanu je bila izvoljena civilna vlada. Ali Komisija meni, da ima civilna vlada popoln nadzor, ali pa je po njenem mnenju oblast dejansko v rokah pakistanske vojske, kot se je že izkazalo v preteklosti?

Evropska komisija si prizadeva za vzpostavitev močnega in dolgoročnega odnosa s Pakistanom. Komisija je prepričana, da bi morala EU s Pakistanom tesneje sodelovati na različnih področjih skupnega interesa, tudi na področju političnih in regionalnih vprašanj, demokracije in človekovih pravic, vprašanj varnosti, trgovine in razvojne pomoči.

Ključna elementa tega pristopa sta krepitev upravljanja in demokratičnih laičnih institucij. To je bilo poudarjeno na vrhu med EU in Pakistanom junija 2009. Skupno sporočilo vrha predstavlja načrt za nadaljnjo krepitev odnosov.

Prvič po mnogih letih imamo opravka z demokratično izvoljeno vlado v Pakistanu. Glavni cilj Komisije je zagotavljanje politične in materialne podpore demokratični vladi države.

Prišlo je do pozitivnih premikov. Pakistanska vlada je sedaj odločno ukrepala proti upornikom na območju Malakand, vključno z dolino Swat, kar bi moralo prispevati k stabilnosti v širši regiji.

Izziv, s katerim se je treba spopasti takoj, je izpolnjevanje zavez Komisije glede pomoči pri sanaciji in obnovi območja Malakand. Poleg 72 milijonov EUR za humanitarno pomoč je Komisija do sedaj namenila 52 milijonov EUR za sanacijo in obnovo. Prav tako povečuje svoje sodelovanje na področju reforme varnostnega sektorja, volilnega okvira in spodbujanja dialoga o človekovih pravicah.

Komisija spodbuja Pakistan, naj utrdi prehod na stabilno demokracijo, tako da bo enkrat za vselej konec obdobja vojaške vladavine. Sprejeti so bili pomembni ukrepi za krepitev neodvisnosti sodstva. Nujna je večja institucionalna krepitev v vladi, vključno z odgovornostjo parlamenta samega.

Po volitvah februarja 2008 je Komisija je pripravljena podpreti ta proces v skladu s priporočili misije EU za opazovanje volitev.

Odločnost Pakistana, da pokaže, da država lahko zagotovi učinkovito in nepristransko pravičnost in premaga korupcijo, bo bistvenega pomena pri njegovih prizadevanjih za poraz skrajnežev in utrditev demokratičnega načina vladanja.

Indijska država Pandžab je zgled liberalne družbe številnih religij, ki se bori proti terorizmu in si prizadeva za demokracijo. Ali (in kako) namerava Evropska komisija vplivati na evropske države, da te ne bi podpirale ekstremističnih skupin s Kalistana, ki poskušajo s sklicevanjem na vero destabilizirati indijski Pandžab?

Omeniti je treba, da se je indijska zvezna država Pandžab, ki je več kot 15 let trpela zaradi nasilja v osemdesetih letih dvajsetega stoletja, vrnila v normalno stanje, potem ko je sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja uspešno obračunala z gibanjem. Po letih neposrednega vladanja iz New Delhija je prišlo do uspešne oživitve demokratičnega procesa z demokratično izvoljeno vlado leta 1997. Po zadnjih volitvah v zvezni državi leta 2007 je na oblast ponovno prišla stranka Akali Dal (ki zastopa zgolj interese sikhov).

Kljub nerednim poročilom o nevarnosti preživetja sikhovskega aktivizma analiza Komisije kaže, da so prebivalci zavrnili ideologijo, ki je spodbudila desetletje in pol nasilja v Pandžabu.

Zato ni treba prepričevati evropskih držav, naj ne podpirajo skrajnežev v Kalistanu. Vsekakor mora Indija prva ukrepati v primeru morebitne nevarnosti, povezane s tem vprašanjem. Opozoriti pa je treba, da je nedavno Indija takratno solidarnost držav članic EU označila kot hvalevredno in koristno.

Kakšne ukrepe namerava sprejeti Evropska komisija, da bi v obmejnih indijskih provincah zagotovila svobodno javno izražanje nasprotovanja in različnih političnih pogledov na tak način, da to ne bi služilo podpiranju separatističnih in odcepitvenih teženj, usmerjenih proti indijski državi?

Svoboda izražanja je ključna pravica, ki jo priznava tako EU kot Indija. Odgovornost za zagotavljanje, da se pravice do svobode izražanja ne zlorablja za podporo separatističnih gibanj v Indiji, pa je predvsem na strani indijske vlade in znotraj nje na strani indijskega ministrstva za notranje zadeve.