Predsednik. – Naslednja točka je razprava o šestih predlogih resolucij o Gvineji.

  Véronique De Keyser, avtorica. – (FR) Gospod predsednik, prepričana sem, da stopnja zanimanja za to zadevo daleč presega množico ljudi, ki je danes popoldne hitela v to dvorano, kar še enkrat obžalujem zaradi moje skupine in drugih.

Gospod predsednik, Conakry v Gvineji potrebuje podporo mednarodne skupnosti. Po smrti predsednika Contéja je oblast prevzela vojaška hunta. Mednarodna skupnost jo je kritizirala, vendar je dobila domačo podporo, ker je obljubila hiter prehod na civilni režim s svobodnimi volitvami. Poveljnik Dadis Camara, ki je vodil hunto, se je trdno zavezal, da ne bo kandidiral na predsedniških volitvah, vendar je po katastrofalnem vodenju države – brez proračuna, brez javnih razpisov, brez osnovnih storitev za prebivalstvo – okusil moč in se je tako trdno oklenil, da zdaj kandidira na volitvah. Njegova volilna kampanja sloni na vseh državnih organizacijskih, medijskih in gospodarskih virih. Zaradi te kršitve zavez, ki jih je hunta dala prej, je opozicija organizirala demonstracije, ki jih je predsedniška straža brutalno zatrla. Terjala je 150 mrtvih in več kot 1 000 ranjenih, številne ženske so posilili in jim razparali trebuhe.

Odziv Evropskega parlamenta in, upam, da tudi Evropske unije, bo jasen. Zahtevamo prekinitev ribiškega sporazuma Evropske unije. Afriško unijo pozivamo, naj uvede sankcije proti vojaški hunti in organizira dialog v odboru za spravo. Pozivamo, da se uvede prehodna vlada, ki bo pripravila predsedniške in zakonodajne volitve, in da mednarodna skupnost dokončno razveljavi hunto.

Upam, da bodo ti odzivi, primerni za tragedijo, ki se je zgodila, postali precedenčni primer in da bo imela Evropska unija v drugih primerih očitnih kršitev človekovih pravic pogum za prav tako hitro ukrepanje.

  Renate Weber, avtorica. – Gospod predsednik, če pogledate razmere v Gvineji in izveste za grozodejstva, ki so se zgodila v preteklih mesecih, je prvo upravičeno vprašanje, ki si ga postavite, zakaj so mediji o tem tako malo poročali. Le tu in tam se je pojavilo nekaj vrstic, kot da ne bi bilo na stotine pobitih ljudi, strašnega mučenja in grozljivih posilstev, namenjenih uničenju človekovega dostojanstva.

Res je, da so različne mednarodne institucije obsodile vojaško hunto, ki je prišla na oblast po državnem prevratu, vendar sem prepričana, da bi lahko storili še veliko več, da bi dvignili ozaveščenost med navadnimi državljani, vključno z evropskimi. Zato me veseli, da se bo vsaj Evropski parlament, ki govori v imenu državljanov, ki so nas poslali sem, ustrezno odzval in da se resolucija, o kateri danes glasujemo, tega ustrezno loteva.

Vendar menim, da ni najpomembnejše, da skritiziramo in obsodimo sedanji režim, temveč da tudi odpravimo možnost zlorabe evropskih sredstvev, ki so namenjena kot pomoč ljudem v Gvineji.

  Cristian Dan Preda, avtor. – (RO) Za ljudi v Gvineji je 28. september pomemben datum, ker je bil takrat referendum o neodvisnosti. Od tega leta dalje bo 28. september dan, ki bo označeval pokol nasprotnikov, ki ga je zagrešila nasilno vzpostavljena vlada v Conakryju.

Možnost, da bi vojaška hunta ostala na oblasti, ni sprejemljiva. Dejansko je poveljnik Dadis Camara, ki je prevzel oblast, ves ta čas obljubljal, da se bo umaknil iz volilnega boja in ne bo kandidiral. Zdaj se je čas za to iztekel in kmalu se bo tudi ultimat, ki mu ga je dala Afriška unija.

Očitno je, da vojaške sile zdaj, ko so na oblasti, lažejo in jim ni verjeti na besedo. Zato je potrebna demokratična vlada, ki bo temeljila na volitvah, mednarodna skupnost pa mora v ta namen izvajati pritisk.

  Marie-Christine Vergiat, avtorica. – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, govorila sem že v razpravi na mini-zasedanju v Bruslju pred dvema tednoma. Zato se ne bom vračala k svojemu govoru.

Kolegi poslanci so že opozorili na številne točke. Sama bi rada rekla, da me veseli, da lahko danes vse politične skupine v Parlamentu skupaj odgovorijo na poziv gvinejske civilne družbe s tem, da obsodijo represijo, ki jo izvaja vojaška hunta, ki je na oblasti že od decembra in je zatrla mirne demonstracije, ki so označevale gvinejsko neodvisnost.

Ta gvinejska civilna družba nas prosi, da ji priskočimo na pomoč, in dejansko bi bilo za Evropsko unijo popolnoma nesprejemljivo, če bi sprostila sredstva v okviru ribiškega sporazuma kljub temu, da danes dobro vemo, da bi šla naravnost v žepe vojaške hunte na oblasti in ne bi bila uporabljena za pomoč gvinejskim ribičem, kot je namenjeno v besedilih.

Gvinejski režim je danes najbolj pokvarjen režim na svetu. Nisem jaz tista, ki to pravim, ampak organi, ki so odgovorni za spremljanje položaja.

Zato iskreno upam, da bomo lahko skupaj glasovali za skupno resolucijo v celoti, vključno z odstavkom, ki zahteva prekinitev ribiškega sporazuma, in upam, da bomo imeli pri tej zadevi podporo Sveta in Komisije.

  Adam Bielan, poročevalec. – (PL) Gospod predsednik, ko je konec lanskega leta poveljnik Camara vodil vojaško hunto, ki je prevzela oblast v Gvineji po smrti predsednika Contéja, je mednarodna skupnost na žalost naivno verjela, da bo organiziral svobodne in demokratične volitve, v katerih sam ne bo sodeloval. Zdaj vemo, da je poveljnik Camara 28. septembra, ko se je na nacionalnem stadionu zbralo več kot 50 000 privržencev opozicije, ki so protestirali proti spremembi taktike in prelomljenim obljubam, poslal nanje vojaške enote. Umrlo je več kot 150 ljudi, prek 1 200 je bilo ranjenih in zgodila so se številna posilstva.

Veseli me, da je Javier Solana, visoki predstavnik Evropske unije za zunanjo politiko in varnost, tako hitro spregovoril. Rad bi se zahvalil francoski vladi, da je prekinila vojaško sodelovanje z Gvinejo. Od pokola so minili trije tedni, ti ukrepi pa niso dali vidnih rezultatov. Zato sem prepričan, da bi se morala Evropska unija skupaj z ZN in Afriško unijo osredotočiti na izvajanje pritiska na Gvinejo in uporabiti najhujše možne sankcije. Samo tako se bomo lahko pogovarjali o izročitvi oblasti poveljnika Camare.

  Isabella Lövin, avtorica. – (SV) Gospod predsednik, pozdravljam odločitev, ki jo je pred dvema dnevoma naznanil komisar za ribištvo Joe Borg, da Komisija umika svoj predlog za ribiški sporazum z Gvinejo. Odbor za ribištvo je že glasoval proti takemu sporazumu. To smo storili dva dni po pokolu v Conakryju, ko je 150 ljudi umrlo pod streli vladnih vojaških enot, ki jih je nadzoroval Moussa Camara.

Upam, da je to prvi korak k temu, da bo Evropska unija pregledala svojo trgovinsko politiko z državami v razvoju. Kot eden najpomembnejših in največjih akterjev na svetu imamo veliko odgovornost, ko gre za trgovino in tudi razvoj. Med našo trgovino in našim odnosom do takega režima mora biti doslednost. Z leti smo poskušali izboljšati ribiške sporazume tako, da smo rekli, da bi moralo iti nekaj denarja od sporazuma za podporo lokalnega ribištva. Vendar so lastne ocene Komisije pokazale, da se denar dejansko ni uporabljal za namen, naveden v sporazumu, temveč je šel namesto tega neposredno za podporo režimov take vrste. Evropska unija mora nehati zagotavljati to podporo.

  Filip Kaczmarek, v imenu skupine PPE. – (PL) Gospod predsednik, o Gvineji smo govorili že pred dvema tednoma. Kljub temu si položaj v državi zasluži našo nadaljnjo pozornost in odziv. V ponedeljek ta teden je Odbor za razvoj poslušal poročilo prič o dogodkih 18. septembra, ki ga je podal prejšnji ministrski predsednik in vodja opozicije stranke UFDG gospod Diallo.

Zdi se mi, da pozivanje hunte, naj spoštuje svobodo govora, svobodo zbiranja ali človekovih pravic na splošno, ne bo dovolj. Če bi hunta spoštovala ta načela, te vrednote, ne bi bila hunta, zato ne moremo pričakovati, da bo poslušala te pozive. Človeka dejanj – in poveljnik Dadis Camara to nedvomno je – bo ustavilo samo ukrepanje in ne besede. Zato pozivam Evropsko komisijo, naj ukrepa.

  Patrice Tirolien, v imenu skupine S&D. – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, Gvinejo so zdaj močno zamajali tragični dogodki, ki so šokirali mednarodno javnost in so v posmeh zakonodaji.

Vojaška hunta, ki jo vodi poveljnik Dadis Camara, je 28. Septembra 2009 krvavo zadušila miroljubne demonstracije, na katerih so se zbrale vse opozicijske stranke.

Sporazumi iz Cotonouja utemeljujejo odnose med Evropsko unijo in njenimi partnerkami AKP s spoštovanjem človekovih pravic in demokratičnimi načeli. Zato je enostranska odločitev poveljnika Dadisa Camare, da je preložil volitve in zavrača vprašanje o svoji kandidaturi za gvinejskega predsednika, resno nespoštovanje danih zavez, da bo v enem letu organiziral svobodne in pregledne volitve.

Zato mora Evropska unija sprejeti takojšnje ukrepe v skladu z načeli in stalnimi vrednotami, ki so podlaga za njeno ukrepanje, da se bo ustavilo to nasilje, ki pomeni kršitev tako številnih človekovih pravic.

Gospod predsednik, gospe in gospodje, veseli me, da je kompromisna resolucija povsem v skladu z našimi vrednotami in načeli, vendar bi še posebno rad poudaril člen 10 v tem besedilu, namreč prekinitev protokola ribiškega sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Gvinejo, dokler se ne začne demokratični proces.

Že slišim ljudi, kako se sprašujejo, ali ne bo imela taka odločitev pogubnih družbenogospodarskih posledic za prebivalstvo, a če se soočimo z nasiljem 28. septembra, moramo priznati, da gvinejsko vlado kaj malo skrbi za življenjske razmere njenih državljanov in da nimamo nobene druge možnosti, kot da smo vztrajni.

Od začetka svoje neodvisnosti leta 1958 je Gvineja komajda poznala diktatorske režime.

  Carl Haglund, v imenu skupine ALDE. – (SV) Gospod predsednik, ne bom ponavljal vseh pametnih in razumnih stvari, ki so jih že povedali kolegi poslanci. Najprej bi rad povedal, da me zelo veseli, da se danes tu razpravlja o tem vprašanju. Na kratko bom rekel le nekaj o razpravi o ribiškem sporazumu, ki smo jo imeli v odboru 30. septembra. Ko smo razpravljali o tem vprašanju, bi človek pravzaprav pomislil, da je EU v procesu vstopanja v trgovinski sporazum s kakšno staro zahodno demokracijo. Nikjer v razpravi ali dokumentih ni bilo omenjeno, da se sporazum, ki smo ga imeli pred seboj, nanaša na državo, v kateri so takšne razmere danes in so bile že zelo dobro opisane v Parlamentu.

Mnogi ljudje so morda pomislili, da sta ribištvo in človekove pravice dve popolnoma ločeni vprašanji in da ne moremo pomešati obojega. Osebno ne morem razumeti, kako lahko kdor koli, ki je politik, razmišlja na tak način. Tudi dejstvo, da so bili glasovi v odboru 11 proti 9 v prid temu, da se ne sklene sporazuma, je zelo zaskrbljujoče. To pomeni, da je bila, vsaj v tistem trenutku, v Parlamentu kar precej velika skupina, ki je menila, da je povsem v redu, če sklenemo trgovinski sporazum z državo, kot je Gvineja, s takšno vrsto režima, kot ga ima. Z veseljem povem, prvič, da je zdaj veliko višja raven soglasja z jasnim stališčem glede Gvineje, in drugič, da obstaja široka podpora Svetu, ki je zdaj dejansko preklical ta sporazum. To me res zelo veseli.

Nekateri ljudje lahko mislijo, da tisti, ki so za to, da se prekine sporazum, ne mislijo na ribiče, ki bodo prizadeti, vendar sploh ne gre za to. Seveda moramo najti trajnostno rešitev zanje, vendar ne moremo pomesti človekovih pravic pod preprogo preprosto zato, ker imamo številne ribiške ladje, za katere je treba poskrbeti.

  Raül Romeva i Rueda, v imenu skupine Verts/ALE. – (ES) Gospod predsednik, imel sem čast prisostvovati sestanku Odbora za ribištvo, ko je glasoval, čeprav zelo na tesno, proti obnovi ribiškega sporazuma z Gvinejo, prav zaradi pokolov, posilstev in vseh kršitev človekovih pravic, ki so se dogajale in jih bo treba še raziskati.

Danes bi rad, da Evropski parlament sprejme to resolucijo na plenarnem zasedanju. Ta ukrep bi poslal jasno sporočilo evropskim institucijam in gvinejski vladi, da nismo pripravljeni prispevati davkoplačevalskega denarja za vzdrževanje pokvarjene vlade na oblasti, ki je vključena v kazniva dejanja.

Bil bi srečen, če bi enkrat, in upam, da bo to postal precedenčni primer, na človeška življenja in človekove pravice gledali kot na pomembnejše od gospodarskega sporazuma. Takšna poteza bi me še toliko bolj veselila, ker je Komisija že sprejela ta ukrep, enako pa je storil tudi Odbor za ribištvo. Zdaj je skrajni čas, da tudi Evropski parlament ratificira ta sklep na svojem plenarnem zasedanju.

Tako je to velika priložnost za nas in upam, kot je bilo že omenjeno, da bo deseti člen ostal nedotaknjen.

(Aplavz z nekaterih strani)

  Tomasz Piotr Poręba, v imenu skupine ECR. – (PL) Gospod predsednik, najmanj 157 mrtvih in več kot 1 200 ranjenih je rezultat posega gvinejske vojske v miroljubnih demonstracijah opozicije, ki so bile septembra na stadionu v Conakryju. To je največji pokol od začetka neodvisnosti Gvineje leta 1958.

Ob prevzemu oblasti lansko leto decembra je predsednik Camara obljubil, da se bo lotil korupcije in anarhije ter nato predal oblast na demokratičnih volitvah. Danes vojaška hunta še naprej vlada državi brez spoštovanja osnovnih načel pravne države ali temeljnih pravic. Tolpe vojakov redno sodelujejo v napadih, ropih in posilstvih.

Kot predstavniki demokratičnih držav moramo zahtevati takojšnji umik hunte in da se privedejo pred sodišče vsi, ki so odgovorni za krvavi pokol civilistov, za streljanje v množice in javno posiljevanje žensk. Gvineja je država z velikim gospodarskim potencialom, pa je kljub temu ena najrevnejših držav na svetu in ena najbolj skorumpiranih držav v Afriki in nadaljnje diktatorstvo vojaške hunte bi lahko pripeljalo do državljanske vojne in destabilizacije razmer v celotni zahodni Afriki.

  Anne Delvaux (PPE). – (FR) Gospod predsednik, danes beležimo 150 mrtvih in neštete primere spolnega ponižanja. Dne 28. septembra je bila nad gvinejskim civilnim prebivalstvom storjena sila, kakršne še ni bilo. Tudi represija vojaške hunte na oblasti je bila nesorazmerna in poročila prič ne dopuščajo dvoma.

Ob takem barbarstvu moramo biti izredno odločni in pozdravljam sankcije, usmerjene proti poveljniku vojaške hunte Moussi Dadisu Camari, za katere so se včeraj odločile države članice EU. Obsodba dogodkov očitno ne zadošča. Zahtevati moramo, da dogodke v celoti razišče prava mednarodna preiskovalna komisija in da zagrešeni zločini ne ostanejo nekaznovani.

Poleg tega bi rada sama v 30 sekundah, ki so mi še ostale, pozvala Unijo, naj uporabi vsa sredstva v svoji pristojnosti za boj proti uporabi spolnega nasilja kot vojnega orožja. To je hitro naraščajoč pojav na številnih območjih oboroženih spopadov. Žrtve so ženske, pogosto zelo stare ali zelo mlade. V vseh primerih pa so cilj ranljivi ljudje.

Podporo za pravno državo in dobro upravljanje mora samodejno spremljati spoštovanje človekovih pravic, enakost med spoloma in varstvo najranljivejših, kar so minimalni pogoji za vsako obliko novega sporazuma o sodelovanju.

  Harlem Désir (S&D). – (FR) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, 28. septembra so šli ljudje v Gvineji na ulice in pozivali k spoštovanju danih zavez in k organizaciji svobodnih in demokratičnih volitev, kot je bilo obljubljeno.

Režim, ki je bil že povsem brez legitimnosti, jih je na najhujši možen način zatrl in tistega dne so izgubili vse dostojanstvo. Moške so zatirali, ženskam parali trebuhe z bajoneti in jih posiljevali, politične nasprotnike in sindikaliste pa mučili in pohabljali.

Evropska unija mora danes podpreti Afriško unijo, ECOWAS in Združene narode in ne sme dovoliti, da bi ta zločin ostal nekaznovan, predvsem pa mora pokazati solidarnost do gvinejskega prebivalstva. Ta država obilja dobrin, ki jih ima, ne bo nikoli mogla uporabiti za svoj razvoj, dokler jih bo skorumpirano diktatorstvo lahko plenilo v korist klana.

Zato pozdravljam odločen pristop, ki ga je napovedala Evropska komisija in ki ga lahko danes pokaže Parlament. Ne moremo presojati čistih gospodarskih interesov v primerjavi z zavezami, ki so jih dale partnerice Evropske Unije, zlasti tiste, ki so podpisale Sporazum iz Cotonouja, glede spoštovanja človekovih pravic in spoštovanja demokratičnih načel. Danes imamo zavezo do ljudi v Gvineji, da jih bomo podprli v njihovem boju za svobodo in demokracijo.

  Ioannis Kasoulides (PPE). – Gospod predsednik, za besedo sem prosil preprosto zato, da bi dal pripombe na predlog o prekinitvi obstoječega ribiškega protokola med EU in Gvinejo. Dvomim, da bo brutalni režim, ki ne okleva, ko se znebi življenj 156 svojih državljanov in je odgovoren za številna druga grozodejstva, kaj ganjen zaradi nesorazmerno majhne sankcije za to zadevo. Prav tako ne smemo pozabiti, da obstajajo zakonske obveznosti v zvezi s tem sporazumom do ljudi, ki so zaposleni v ribiški industriji v Gvineji in nimajo nič opraviti z brutalnim režimom. To je vzrok, zakaj se ELS obotavlja, da bi podprla ta predlog.

  Charles Tannock (ECR). – Gospod predsednik, zgodba o Conakryju v Gvineji sledi vse preveč znanemu scenariju: diktatorski vladar; vojaški udar; en avtoritarni režim se zamenja z drugim; in večina ljudi še vedno živi v obupni revščini. Zaradi bogatih mineralnih in naftnih virov bi bila Gvineja lahko ena najuspešnejših afriških držav. Namesto tega bogastvo podžiga spopade in revščino, ne le v Gvineji, temveč v celotni regiji, ki je v zadnjih 20 letih doživela strašno prelivanje krvi in kronično nestabilnost.

V preteklosti sem pritiskal na Evropsko komisijo, naj pomaga pripraviti neke vrste proces Kimberley še za druge vrste virov, ne zgolj za diamante, s katerim bi zagotovili, da z dejavnostmi rudarskih družb ne bi podpirali državljanskih vojn ali neusmiljenih diktatorjev, kakršen je poveljnik Camara v Gvineji. Zato sem posebno zaskrbljen zaradi velikih poslov, sklenjenih med Gvinejo in kitajskimi podjetji, in upam, da bosta Komisija in Svet izrazila Pekingu naša pričakovanja, da njegove poslovne dejavnosti ne bodo povzročale ne notranjih sporov ne nadaljnjega spodkopavanja človekovih pravic v Gvineji. Vendar tako kot gospod Kasoulides sumim, da bodo predlogi za preklic ribiškega sporazuma EU služili samo temu, da bodo kaznovali lokalne skupnosti, ne pa vojaške hunte.

  Heidi Hautala (Verts/ALE). – (FI) Gospod predsednik, ker smo tukaj pohvalili Komisijo za njen sklep, ki ga je sprejela v zvezi z ribiškim protokolom z Gvinejo, še posebej glede kršitev človekovih pravic, bi rada vprašala Komisijo, če namerava zdaj pripraviti sistematičen pregled podobnih situacij ali se vsaj pripraviti na to, da bo ravnala dosledno in prav tako odločno, če se bodo pojavile resne kršitve človekovih pravic kje drugje.

  Eija-Riitta Korhola (PPE). – (FI) Gospod predsednik, pred kratkim me je finski volivec vprašal, kako bi opredelila človekove pravice. Rekla sem, da ni treba, da to sama opredeljujem in da tega nima smisla početi; sicer ne bodo prišli dlje od mojih vhodnih vrat, kajti menim, da so človekove pravice že opredeljene in da so se države zavezale, da jih bodo spoštovale. So zavezujoče za mednarodno skupnost. Zato se sklicujemo nanje.

Gvineja je podpisnica Sporazuma iz Cotonouja, ki zahteva spoštovanje človekovih pravic in demokracije. To je osnovno izhodišče. Ko bomo na podlagi Cotonoujskega sporazuma sklepali še več sporazumov o sodelovanju, moramo res vztrajati na pravilnem odvijanju demokratičnega razvoja. Kot smo slišali, so razmere v Gvineji tokrat nevzdržne in zahtevajo hiter odgovor in morebitne sankcije. Gvineja ima pomembne zaloge rude in s tem velike priložnosti za razvoj. Hkrati pa je ena najbolj skorumpiranih držav na svetu. Obžalovanja vredno je, da kitajske državne družbe in podjetja, ki vlagajo v Gvinejo, ne vztrajajo pri nobeni obliki zaveze človekovim pravicam.

  Leonard Orban, član Komisije. – (RO) Komisija je hitro in odločno ob več kot eni priložnosti obsodila (Predsednik je prekinil govornika) pokole in očitne kršitve človekovih pravic, ki so se zgodili 28. septembra 2009 in so se od takrat tudi nadaljevali.

Komisija je prek svojega sodelovanja v mednarodni kontaktni skupini za Gvinejo odobrila sklepe, dosežene na zasedanju 12. oktobra, s katerimi je predvideno sprejetje različnih ukrepov, ki podpirajo upoštevanje človekovih pravic.

Prvič, na humanitarni ravni je treba vse ljudi, ki so bili samovoljno prijeti, izpustiti in vsa trupla žrtev izročiti njihovim družinam, vsi ranjeni, zlasti ženske, ki so bile posiljene, pa morajo dobiti zdravniško pomoč. Ne moremo si kaj, da ne bi izrazili svoje zgroženosti in zaskrbljenosti, ker se zdi, da zaenkrat ni bil izveden še niti eden od teh ukrepov.

Drugič, Komisija pozdravlja sklep generalnega sekretarja Združenih narodov, da bodo ustanovili mednarodni preiskovalni odbor za raziskavo pobojev, ki so bili 28. septembra, da bi se kaznovali storilci teh dejanj. Za nas je zelo pomembno, da se preneha njihova nekaznovanost in slabšanje položaja človekovih pravic v Gvineji. Mednarodni preiskovalni odbor in predhodne preiskave, ki jih je izvedlo Mednarodno kazensko sodišče, bodo pomagali izboljšati stanje v tem pogledu.

V teh razmerah je Komisija pripravljena preučiti možnost, da bi dala finančno podporo Mednarodni opazovalni misiji in ponudila varstvo, tako da bi bili člani Komisije in priče zavarovani pred ustrahovanjem, in pomagati ustvariti varno ozračje za gvinejske prebivalce.

Po drugi strani se Komisija nagiba k temu, da bi poleg uvedbe popolnega embarga na orožje preučila možnost podpore reforme na področju varnosti in preoblikovanja vojske v poklicno tako, da bi se obnovila stabilnost v Gvineji.

Nazadnje bi rad poudaril, da so bili ukrepi, ki so potrebni v skladu s členom 96 Sporazuma iz Cotonouja, sprejeti že 27. julija 2009.

Rad bi omenil tudi točko, ki je bila poudarjena pred tem. Zaradi doslednosti in da bi povečal pritisk na vojaško hunto, je gospod Borg, komisar, ki je odgovoren za ribištvo in pomorske zadeve, napovedal namero Komisije, da umakne sporazum o partnerstvu, predlagan v sektorju ribištva, ki naj bi bil podpisan z Gvinejo. Pravzaprav zdaj ne nameravamo plačati (aplavz) ustreznega finančnega prispevka.

V odgovor na zastavljeno vprašanje – da, Komisija bo v drugih primerih nedvomno ukrepala glede na posamezne primere in pogledala razmere, ki se bodo pojavile v konkretnih primerih.

Hvala lepa.

  Predsednik. – Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo po razpravah.

Pisne izjave (člen 149)

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glavni cilj novega sporazuma o partnerstvu med EU in Conakryjem v Gvineji je okrepitev sodelovanja med Evropsko unijo in Republiko Gvinejo, da bi spodbudili uvedbo partnerstva za razvoj politike trajnostnega ribištva in odgovornega izkoriščanja ribiških virov v gvinejski ribolovni coni v interesu obeh strank.

Finančni prispevek na podlagi protokola je določen v višini 450 000 EUR na leto za ribolovne možnosti, ki se nanašajo na kategorijo izrazito selivskih vrst. Celotni znesek je mišljen za vzpostavitev nacionalne ribiške politike, ki temelji na odgovornem ribištvu in trajnostnem izkoriščanju ribiških virov v gvinejskih vodah.

Zgoraj navedeno je v skladu s predlogom portugalske komunistične stranke glede sporazumov o ribištvu s tretjimi državami, zato sem glasovala za ta dokument.