Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2009/0048(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

A7-0036/2009

Razprave :

Glasovanja :

PV 24/11/2009 - 4.22
CRE 24/11/2009 - 4.22
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2009)0083

Razprave
Torek, 24. november 2009 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

5. Obrazložitev glasovanja
Video posnetki govorov
PV
  

Ustna obrazložitev glasovanja

 
  
  

- Poročilo: Catherine Trautmann (A7-0070/2009)

 
  
MPphoto
 

  Zuzana Roithová (PPE). (CS) Kot ena od poročevalk v senci za telekomunikacijski sveženj bi glede na uspešno glasovanje želela povedati, da sem zadovoljna, da bo ta pomembna sprememba predpisov glede notranjega trga na področju elektronskih komunikacij ponovno uvedla pošten postopek v zvezi z odklopom z interneta. Zelo sem vesela, da je Svet na koncu soglašal z našimi predlogi. Naša jamstva bodo zagotovila, da bodo odklopi z interneta veljali za zločince, kot so teroristi ali razpečevalci otroške pornografije, in ne za navadne uporabnike.

 
  
MPphoto
 

  Hannu Takkula (ALDE). (FI) Gospod predsednik, menim, da je ta zakonodaja nujna, saj se približujemo enotnemu trgu na področju elektronskih komunikacij. Z Lizbonsko pogodbo smo sprejeli odločitev, da gremo v tej smeri.

Vseeno pa sem zelo zaskrbljen zaradi velikega pomena, ki ga ima zagotavljanje temeljnih pravic uporabnikom interneta in prostega dostopa do njega. Zaskrbljenost povzročata tudi nezakonita uporaba in zloraba interneta, kot vemo, pa je trenutno med najbolj perečimi zadevami piratstvo. Piratstvo ves čas narašča, eno od najpomembnejših področij, kjer deluje, pa je internet.

Upam, da bomo v prihodnje lahko vlagali v zagotovitev, da so vsi, ki ustvarjajo originalna dela, temu primerno nagrajeni in da piratstvo ne ogroža njihovega preživljanja, kar je sedaj pogost pojav na internetu, kadar se datoteke nezakonito prenašajo z interneta. To sta pravi ukrep in prava smer, čeprav bi morali v prihodnje posebno pozornost posvetiti pravicam umetnikov in preprečevati piratstvo.

 
  
  

- Poročilo: Timothy Kirkhope (A7-0065/2009)

 
  
MPphoto
 

  Daniel Hannan (ECR). – Gospod predsednik, poglejte, kako prikrito, uglajeno, z majhnimi koraki, potuhnjeno in nepošteno smo se približali vzpostavitvi vseevropske zvezne policije.

Ko je bil Europol ustanovljen v zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja, je bil predstavljen kot klirinška hiša oziroma kot regionalna podružnica Interpola, če želite. Od tedaj je korak za korakom pridobival izvršilna in policijska pooblastila.

Najprej so bila ta predstavljena kot strogo omejena na čezmejne protiteroristične dejavnosti. Seveda je bil na enak način ustanovljen tudi FBI, ki je nato postopoma širil svoja pooblastila ter kopičil pristojnosti, dokler ni postal zvezna vsecelinska policija.

Podobno poteka sedaj pri Europolu, ki postopoma širi svoje pristojnosti na vrsto kaznivih dejanj, ki spadajo v nacionalne okvire – z eno zelo zanimivo hibo, in sicer ima njegovo osebje še vedno diplomatsko imuniteto; z drugimi besedami, ne morejo biti poklicani na odgovornost zaradi zlorabe policijskih pooblastil.

Kdaj smo sploh o tem glasovali? Kdaj smo se sploh dogovorili, da bomo vzpostavili vseevropski pravosodni sistem, ki ima lasten sodni nalog za prijetje, lastno policijo, lastno sodstvo in lastnega vseevropskega javnega tožilca?

Mislim, da bi morali z vsem spoštovanjem vprašati naše državljane, naše volivce, ali s tem soglašajo.

 
  
  

- Poročilo: Vital Moreira (A7-0060/2009)

 
  
MPphoto
 

  Daniel Hannan (ECR). – Gospod predsednik, najbolje, kar bi lahko storili za Balkan in kavkaške republike, je to, da bi jih brezpogojno sprejeli v carinsko unijo in svoje trge odprli za njihove izdelke. Te države so v idealnem položaju, da se z ugodnimi cenami prebijejo na trg. Imajo usposobljeno in marljivo delovno silo z relativno nizkimi stroški, zato je njihov izvoz konkurenčen.

Namesto tega pa zavračamo njihove izdelke na številnih ključnih področjih, nato pa si svojo vest pomirimo tako, da jim ponudimo medvladno finančno pomoč. S tem seveda postanejo naša odvisna ozemlja, naše satrapije. Niso samo Rusi tisti, ki menijo, da so te države „bližnja tujina“. Videti je, da ta besedna zveza včasih velja tudi za Bruselj.

Njihove politike in nosilce odločanja vlečemo v sistem masovne porazdelitve bogastva in jih vnaprej evropeiziramo, kajti spoznavajo ravno to, kar mi v Parlamentu še predobro vemo, torej da je dandanes poglavitna funkcija Evropske unije, da deluje kot mogočna naprava, ki davkoplačevalcem jemlje denar in ga daje ljudem, ki imajo srečo, da delujejo znotraj sistema.

 
  
  

- Poročilo: Alexander Alvaro (A7-0052/2009)

 
  
MPphoto
 

  Zuzana Roithová (PPE). (CS) Gospe in gospodje, trdno sem prepričana, da potrebujemo napreden informacijski sistem za civilno upravo, ki bi povezoval carinske in policijske organe držav članic. Državljanom Unije dolgujemo učinkovitejši boj proti uvozu ponarejenih in tudi nevarnih izdelkov na naš trg iz tretjih držav. V nasprotju z večino poslancev verjamem, da bo predlog Komisije omogočil večjo zaščito osebnih podatkov in obenem učinkovitejši boj proti organiziranemu kriminalu. Zato nisem glasovala za 90 predlogov sprememb odbora ali za poročilo kot celoto.

Seveda bi želela pozvati Komisijo, da se na pogajanjih dogovori o podobnem sistemu zgodnjega obveščanja, kot je RAPEX-Kitajska, še z drugimi državami, na primer Indijo, Vietnamom, Rusijo ali Turčijo, da se nevarni ali ponarejeni izdelki zasežejo, še preden prispejo v evropske države. Naj opozorim, da je od leta 2006 mogoče sklepati mednarodne sporazume s tretjimi državami o sodelovanju nadzornih organov na področju varstva potrošnikov in zelo sem razočarana, da Komisija doslej še ni izkoristila te možnosti.

 
  
  

Pisna obrazložitev glasovanja

 
  
  

- Poročilo: Catherine Trautmann (A7-0070/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Veseli me, da je Evropski parlament odobril telekomunikacijski sveženj in tako utrdil pravice potrošnikov ter izboljšal dostop do informacij in svobode izražanja. Da bi dosegli cilje lizbonske strategije, moramo priskrbeti dovolj spodbud za vlaganja v nova omrežja za hitri prenos, da bi podprli inovacije v vsebinsko zasnovanih internetnih storitvah ter izboljšali mednarodno konkurenčnost EU. Spodbujanje trajnostnih vlaganj v razvoj tovrstnih omrežij je absolutno pomembno, saj bo to izboljšalo konkurenčnost in razširilo potrošniško izbiro. Da bi zagotovili vlaganja v nove tehnologije v manj razvitih regijah, bi morali biti predpisi na področju elektronskih komunikacij usklajeni z drugimi politikami, vključno s politiko državne pomoči, kohezijsko politiko ali cilji širše industrijske politike.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. (PT) Podpiram telekomunikacijski sveženj, ker menim, da je internet pomembno orodje za izobraževanje, uresničevanje svobode izražanja in za dostop do informacij. Ta pobuda nedvomno vzpostavlja idejo, da sta dostop do interneta in njegova raba temeljni pravici evropskih državljanov. Zahvalil bi se rad gospe Bastos kot edini portugalski poslanki, ki je sodelovala v tem postopku. Zagovarjam svobodo na internetu, ne da bi to pomenilo odsotnost kakršne koli ureditve. Enako kot v resničnem svetu je tudi v virtualnem svetu interneta mogoče izvajati nedovoljene in nezakonite dejavnosti, vključno s prenašanjem video in glasbenih datotek, spodbujanjem k terorizmu in otroško pornografijo. Kljub nasprotovanju veliko nacionalnih vlad je Parlament zagotovil, da lahko vsi uporabniki uživajo pravice in jamstva iz Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (ECHR). To pomeni, da mora biti kakršno koli omejevanje pravic ali temeljnih svoboščin internetnim uporabnikom, kot je ukinitev dostopa, v skladu z ECHR in splošnimi pravnimi načeli ter da ga je treba najprej odobriti s sodno odločbo, da se tako zagotovijo postopkovna jamstva, domneva nedolžnosti in pravica do zasebnosti, brez poseganja v posebne mehanizme v tistih primerih, ki so v interesu državne varnosti nujni.

 
  
MPphoto
 
 

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. (FR) Predhodna odobritev sodišča: to je tisto, kar smo želeli zagotoviti. Če nič drugega smo s tem kompromisom zagotovili najboljšo možno pravno zaščito v tej fazi. Sporočilo EU je sedaj jasno: dostop do interneta je temeljna pravica, zato bodo morali biti izvedeni postopki natančni in obvezujoči, da se zagotovi, da se internetne uporabnike dejansko lahko obsodi za kršenje avtorskih pravic. Sedaj pa morajo nacionalni sodniki in sodniki Sodišča Evropskih skupnosti uresničevati pravico vseh internetnih uporabnikov do „predhodnega, poštenega in nepristranskega postopka“. Zaradi nejasnosti večjega števila določb bo treba natančno spremljati postopek prenosa in uporabe te pomembne zakonodaje. Ker je Lizbonska pogodba sedaj ratificirana, bo Evropski parlament kot sozakonodajalec lahko še naprej branil nevtralnost interneta. Današnje glasovanje je le ena od faz tega dolgega procesa. Še naprej bomo morali braniti pravice internetnih uporabnikov, zlasti pa jih bolje opredeliti. Poleg tega bomo morali nujno obravnavati ključno vprašanje avtorskih pravic na internetu.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za poročilo gospe Trautmann, ker verjamem, da sedanji dogovor močno presega rezultate, ki jih je bilo mogoče doseči v zgodnejših fazah postopka, zlasti glede pravic potrošnikov. Verjamem, da je uvedba ukrepov za zaščito pravic in jamstev na področju svobode izražanja in obveščanja, ki jih uživajo uporabniki stacionarnih ali mobilnih telefonov in internetni uporabniki, vsekakor nujna. Pomembno je, da se notranji telekomunikacijski trg racionalizira s spodbujanjem konkurence med podjetji ter da vlade držav istočasno krepijo avtonomijo nacionalnih regulativnih organov. Prav tako je bilo pomembno zagotoviti sodobnejše upravljanje radijskega spektra z razvojem tehnik, ki poenostavljajo izvajanje teh storitev na podeželju.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Pozdravljam kompromis, ki sta ga dosegla Parlament in Svet, in sicer da sta v okvirno direktivo vključila ustrezno zaščito uporabnikov v primeru omejitve dostopa do storitev in aplikacij prek elektronskih komunikacijskih omrežij.

Menim, da pravna država narekuje, da pogoji za dostop do informacij in uporabo elektronskih komunikacijskih omrežij ne morejo veljati za nobeno osebo, če niso strogo skladni z načelom domnevne nedolžnosti, omejitev dostopa pa mora temeljiti na predhodnem, poštenem in nepristranskem postopku, ki ščiti pravico biti zaslišan in pravico do učinkovite pravne zaščite.

Poleg tega menim, da je zlasti pomembno podpreti mehanizme neodvisnosti nacionalnih regulativnih organov, da lahko ti učinkovito urejajo trg, spodbujajo lojalno konkurenco med operaterji in mehanizme sodelovanja med različnimi evropskimi regulativnimi organi, da bi tako lahko vzpostavili preglednejši in bolj konkurenčen trg, ki bo uporabnikom zagotavljal kakovostnejšo ponudbo storitev.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Konec oktobra je Svet sprejel večino besedil, o katerih se je pogajal s Parlamentom v zvezi s tako imenovanim telekomunikacijskim svežnjem, z nekaj izjemami, ki so bile vključene v poročilo gospe Trautmann.

O tem besedilu, o katerem bomo sedaj glasovali, so se nato pogajali v Spravnem odboru, kjer so ga tudi sprejeli.

Drži, da dogovorjeno besedilo vsebuje nekatere predloge, ki jih je podala naša skupina in ščitijo pravice uporabnikov. Vendar pa ne seže dovolj globoko, saj dovoljuje izjeme pri postopkovnih jamstvih v nujnih primerih, čeprav morajo biti ti utemeljeni in v skladu z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Vendar pa je glavni problem tega besedila njegov obseg, saj se nanaša samo na omejitve, ki jih lahko postavijo države članice, ne pa na omejitve zasebnih podjetij.

Dejansko vse kaže, da se Evropska unija zanima bolj za vzpostavitev notranjega telekomunikacijskega trga, in to bolj zaradi služenja interesom gospodarskih skupin, ki obvladujejo ta sektor, kot zaradi zaščite pravic in temeljnih svoboščin končnih uporabnikov. Nimamo druge izbire, kot da zavrnemo tak pristop.

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki.

(FR) Vzdržal sem se pri glasovanju o tej končni različici telekomunikacijskega paketa, ker je pomanjkljiva. Vseeno pa je to boljše kot nič. Internetnih uporabnikov ne varuje pred zlorabami na podlagi zakonov, ki uničujejo svobodo, kot je na primer prva različica zakona HADOPI v Franciji, ali pred srdom upravnih organov, ki so pooblaščeni za izvajanje takih zlorab. Vseeno pa internetnim uporabnikom ponuja sredstvo za lastno zaščito. Žal je zelo zaskrbljujoče, da je do tega prišlo: da se moramo zanašati na Evropsko unijo, ki ji je malo mar, kaj državljani mislijo, večina njenih zakonov pa dejansko služi interesom vseh mogočih lobijev – da bi bili Evropejci deležni najnižje ravni svobode obveščanja in izražanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. (FR) Čeprav je telekomunikacijski sektor v obdobju razvoja, kakršnega še ni bilo, je bilo nujno podpreti poročilo moje kolegice gospe Trautmann, saj bodo potrošniki dobili boljše storitve po ugodnejših cenah.

Pozdravljam dejstvo, da bo to besedilo okrepilo pravice uporabnikov do univerzalnih storitev na podlagi jasnejših pogodb, da bodo telefonske številke za klice v sili in odprte telefonske številke za pogrešane otroke dostopnejše, da se bodo pravice invalidov bolj upoštevale in da prinaša tudi jamstvo prenosa številke. Prav tako bo mogoče uspešneje zaščititi zasebnost in zatirati nezakonite prakse na internetu z izboljšano varnostjo in celovitostjo elektronskih komunikacijskih omrežij.

Nazadnje pa je razveseljujoče, da imamo na voljo zakonsko utemeljeno rešitev, ki evropskim državljanom ponuja postopkovna jamstva, kot je spoštovanje načela inter partes, domnevne nedolžnosti in pravice biti zaslišan, ter države članice obvezuje, da pred kakršnim koli ukrepanjem, katerega namen je omejiti dostop do interneta, spoštuje ta jamstva.

 
  
MPphoto
 
 

  Małgorzata Handzlik (PPE), v pisni obliki. (PL) Sprejetje poročila gospe Trautmann pomeni skorajšnjo uveljavitev telekomunikacijskega svežnja. To je dobra novica za potrošnike, ki jim ta zakonodaja krepi pravice. Možnost prenosa telefonske številke na drugo omrežje v enem dnevu, večja preglednost tarif in izboljšano varstvo osebnih podatkov so le nekateri od pozitivnih vidikov svežnja.

Poleg tega pa je Evropski parlament prisluhnil bojaznim evropskih državljanov o odklopu uporabnikov z interneta. Evropski parlament je podprl stališče, da je dostop do interneta pravica vsakega državljana. V zvezi s tem pa bo odklop državljana z interneta mogoč samo v utemeljenih primerih, ob spoštovanju načel domnevne nedolžnosti in pravice do zasebnosti ter po poštenem in nepristranskem sojenju. Ta rešitev bo zagotovo razveselila podpornike prostega dostopa do interneta.

 
  
MPphoto
 
 

  Jacky Hénin (GUE/NGL), v pisni obliki. (FR) Moram povedati, da predlagani kompromis med Svetom in Parlamentom uporabnikom ne ponuja ustreznih pravnih jamstev.

Čeprav besedilo navaja, da države članice ne morejo postaviti omejitev končnim uporabnikom interneta, vseeno omogoča omejevanje s strani ponudnikov dostopa do interneta brez kakršne koli predhodne sodne odločbe.

To stanje pa spodkopava pravice ljudi.

Spremembe, ki jih je predložila naša skupina v podporo pravicam državljanov, niso bile sprejete.

Nazadnje pa za sveženj velja „zakon“ notranjega trga. Zato bo torej Sodišče Evropskih skupnosti odločilo o „navzkrižju interesov“. Svoboda izražanja bo po vsej verjetnosti podrejena zakonu notranjega trga, kot nam kažejo številni nedavni primeri.

Zaradi močnega pritiska uporabnikov in državljanov so bila zagotovljena uporabniška jamstva, vendar pa ta po mnenju levice ostajajo nepopolna. Ne moremo sprejeti nepoštenih kompromisov, kadar je v igri svoboda izražanja državljanov.

 
  
MPphoto
 
 

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. – Glasoval sem za kompromisni telekomunikacijski sveženj. Čeprav sveženj ni popoln, kar je tudi običajno za kompromise, pa vseeno verjamem, da je to korak v pravo smer in da bo izboljšal pravice potrošnikov.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasovanje za sveženj se lahko upraviči preprosto z dejstvom, da nova evropska zakonodaja o telekomunikacijskem sektorju podpira pravice uporabnikov stacionarne in mobilne telefonije in interneta ter spodbuja konkurenco.

Najpomembnejše med temi novimi pravili pa je krepitev potrošniških pravic, jamstev internetnega dostopa in varstva osebnih podatkov, če upoštevamo, da EU vse bolj postaja območje pravic in svoboščin.

 
  
MPphoto
 
 

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. (ES) Glasoval sem proti okvirni direktivi o elektronskih komunikacijskih omrežjih in storitvah, ker menim, da predstavlja napad na svobodo izražanja in državljanske pravice državljanov. S sprejetjem te direktive Evropska unija dovoljuje, da se internetne storitve odklopijo brez sodne odločbe. Kot zagovornik državljanskih pravic moram nasprotovati tej odločitvi. Zasebnim podjetjem daje pristojnost za omejevanje uporabe interneta in je zato le še en primer liberalizacije evropskega telekomunikacijskega trga.

Pa tudi dejstvo, da lahko nesodni organi (vrsta in sestava teh organov nista še opredeljeni) odločajo o odklopu internetnih storitev zaradi domnevnih nezakonitih praks (ki tudi niso še opredeljene), predstavlja kršitev načela, da so državljani nedolžni, dokler se jim ne dokaže krivda, ter operaterjem dopušča omejevanje pravic uporabnikov, vzpostavitev filtrov za vsebino in pohitritev nekaterih spletnih strani na račun drugih, kar de facto pomeni konec nevtralnosti interneta.

 
  
MPphoto
 
 

  Rareş-Lucian Niculescu (PPE), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za ta paket zaradi njegove nesporne koristnosti. Vseeno pa priznavam, da je nejasen glede tega, kaj v praksi pomeni pošten in nepristranski postopek v zvezi z možnimi situacijami za omejitev dostopa do interneta. Menim, da bi bilo bolje, da bi bila predhodna sodna odločba obvezna.

 
  
MPphoto
 
 

  Teresa Riera Madurell (S&D), v pisni obliki. (ES) Glasovala sem za poročilo, ki predstavlja zaključek dela na „telekomunikacijskem svežnju“, dveh direktivah in uredbi, ki je najpomembnejši premik v razvoju informacijske družbe in varstvu pravic uporabnikov.

Nova zakonodaja ponuja tudi jasna pravila in potrebno pravno varnost za spodbuditev novih vlaganj, ki bodo v zameno omogočila ponudbo novih storitev in razvoj novih gospodarskih dejavnosti. Te določbe bodo zato imele pomemben gospodarski vpliv. Besedilo, ki je bilo nazadnje sprejeto, zagotavlja tudi večje spoštovanje temeljnih pravic in svoboščin potrošnikov pri dostopanju do interneta, saj sprememba 138 zagotavlja pravno varnost.

Dosežen kompromis se sklicuje na Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, sprememba 138 pa na Listino Evropske unije o temeljnih pravicah.

Ta druga možnost ima očitno pomanjkljivost: Združeno kraljestvo, Poljska in sedaj še Češka republika so uvedle poseben protokol, ki Sodišču Evropskih Skupnosti in zadevnim nacionalnim sodiščem preprečuje ukrepati v primeru kršitve, medtem ko so Konvencijo podpisale vse države članice in ni nobenih poseganj v nacionalne pravne strukture.

 
  
MPphoto
 
 

  Georgios Toussas (GUE/NGL), v pisni obliki. (EL) Levosredinske in desnosredinske politične sile v Evropskem parlamentu so glasovale za zakonodajni „sveženj“ o telekomunikacijah in internetu na podlagi meril konkurenčnosti in varnosti oziroma, z drugimi besedami, za zagotovitev dobička monopolov in omejitev svoboščin in pravic delavcev. Iste politične sile so ob demagoško bombastičnem sklicevanju na pravice uporabnikov in prost dostop do interneta zaradi samovoljnosti monopolnih poslovnih skupin podprle nazadnjaške predloge Komisije in tako pripomogle k služenju interesom kapitala.

Odločitev Evropskega parlamenta spodbuja kapitalistična prestrukturiranja, ki bodo podjetjem omogočila gigantsko rast in razvoj „zelenega gospodarstva“, da bodo lahko nadvladala Evropo in svet in tako podvajala svoje dobičke na škodo delavcev in uporabnikov njihovih storitev.

Monopoli so dobili zakonsko pravico do spremljanja in omejevanja dostopa do interneta uporabnikom. Obenem pa so njihovi dobički zagotovljeni zaradi uskladitve radijskega spektra in „operativno ločitvijo“ stacionarnih in internetnih storitev ter potrebne infrastrukture. Glasovali smo proti predlogu resolucije Sveta in Evropskega parlamenta in podpiramo delavce in uporabnike elektronskih komunikacij, ki vztrajno zahtevajo svoje pravice in svoboščine ter kljubujejo nazadnjaški politiki EU in strank kapitala.

 
  
  

- Poročilo: Bart Staes (A7-0063/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  David Casa (PPE), v pisni obliki. – V tem primeru je namen predloga vzpostaviti okvir za uskladitev pravil v zvezi z zbiranjem in posredovanjem statističnih podatkov pri uporabi kot tudi pri prodaji pesticidov. Na voljo je več pomembnih opredelitev in pojasnil in zato sem se odločil, da glasujem za to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Pozdravljam doseženi dogovor o skupnem besedilu, ki ga je podprl Spravni odbor, za namen uredbe Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s statističnimi podatki o pesticidih, ki bo omogočila vzpostavitev zakonodajnega okvira in usklajenih pravil za zbiranje in posredovanje statističnih podatkov o prodaji in uporabi pesticidov, da se zagotovi njihova trajnostna raba.

 
  
MPphoto
 
 

  Peter Jahr (PPE), v pisni obliki. (DE) Pozdravljam dejstvo, da bo uredba o statističnih podatkih o fitofarmacevtskih sredstvih dopolnila zakonodajni sveženj evropske fitofarmacevtske politike, ki lahko tedaj stopi v veljavo. Da bi kar se da zmanjšali tveganje za ljudi in okolje, ki jih uporaba fitofarmacevtskih sredstev zadeva, potrebujemo usklajene kazalce tveganja na podlagi primerljivih in zanesljivih podatkov iz vseh držav članic. In to je tisto, kar je sedaj mogoče izvesti. Vseeno pa zbiranje teh podatkov ne sme voditi v več birokracije in s tem nalagati večja bremena našim kmetom in upravam. Kjer je mogoče, bi morali uporabiti obstoječe podatke in ne zbirati novih. Pri spremljanju izvajanja uredbe bo naša odgovornost zagotoviti, da so birokratski izdatki na najnižji možni ravni. Naj dodam še to, da bi raje videl, da se izraz „fitofarmacevtska sredstva“, kot je bil sprva uporabljen v uredbi, ohrani. V nemščini ima izraz „pesticidi“ izredno negativne konotacije in se v splošnem nanaša na nepravilno uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Žal bo sedaj uredba pripomogla k napačnemu razumevanju.

 
  
MPphoto
 
 

  Elisabeth Köstinger (PPE), v pisni obliki. (DE) Iskreno pozdravljam dejstvo, da bo uredba o statističnih podatkih o fitofarmacevtskih sredstvih vzpostavila skupni pravni okvir za zbiranje in posredovanje podatkov o dajanju pesticidov v promet in njihovi uporabi. Nobenega dvoma ni, da imata prednost zmanjšanje tveganj za zdravje človeka in varstvo okolja. Usklajeni kazalci tveganja in zanesljivi podatki iz vseh držav članic bodo sedaj to omogočili. Ob tem pa bi rada tudi močno poudarila, da kakršni koli dodatni upravni izdatki za zbiranje podatkov ne smejo bremeniti naših kmetov. Če se odločimo, da ne bomo ponovno zbirali tistih podatkov, ki so že zbrani, bomo tako uporabili sinergije in pripomogli k zmanjšanju birokracije in dodatnih bremen.

 
  
MPphoto
 
 

  Miroslav Mikolášik (PPE), v pisni obliki. (SK) Pesticidi, zlasti tisti, ki se uporabljajo v kmetijstvu, pomembno vplivajo na zdravje ljudi in okolje, zato moramo njihovo nadaljnjo uporabo močno zmanjšati. Dolgoletne izkušnje z zbiranjem podatkov o prodaji in uporabi pesticidov so pokazale potrebo po usklajenih metodah zbiranja statističnih podatkov, ne samo na nacionalni ravni, ampak tudi na ravni Skupnosti. V skladu z načelom subsidiarnosti in sorazmernosti ta uredba vzpostavlja skupni okvir za sistematično pripravo statističnih podatkov Skupnosti o dajanju pesticidov v promet in njihovi uporabi .

Zato menim, da je skupno besedilo uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o statističnih podatkih o pesticidih, ki ga je odobril Spravni odbor, ustrezen ukrep, ki bo konec koncev pripomogel k trajnostni rabi pesticidov in obsežnemu vsesplošnemu zmanjšanju tveganj za zdravje in okolje kot tudi k ustrezni zaščiti pridelkov.

 
  
MPphoto
 
 

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. (RO) Želela bi poudariti, da je treba pesticide uporabljati razumneje, kar pomeni tudi korenito splošno zmanjšanje s tem povezanih tveganj. Pesticide je treba uporabljati na način, ki je skladen s potrebo po zaščiti pridelkov. Pesticide pa je mogoče uporabljati brez natančnega spremljanja količine in kakovosti, le če je na voljo zanesljiva podatkovna zbirka. Razpoložljivost in uporaba usklajenih, primerljivih statističnih podatkov Skupnosti o pesticidih igra pomembno vlogo v pripravi in spremljanju zakonodaje in politik Skupnosti v okviru tematske strategije trajnostne rabe pesticidov. Takšni statistični podatki so nujni za oceno politik Evropske unije na področju trajnostnega razvoja in za izračun pomembnih kazalcev tveganj za zdravje in okolje v zvezi z uporabo pesticidov. Zato sem glasovala za to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Oldřich Vlasák (ECR), v pisni obliki. (CS) Glasoval sem za osnutek zakonodajne resolucije Evropskega parlamenta o skupnem predlogu za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o statističnih podatkih o pesticidih, ki ga je odobril Spravni odbor, kajti po mojem mnenju bo prinesel pomembne koristi. Usklajuje in zlasti poenostavlja zakonodajo na področju statističnih podatkov o pesticidih. Usklajuje statistične raziskave in tako omogoča boljšo primerljivost podatkov ter ponuja možnost boljše in širše uporabe administrativnega vira zbranih podatkov, ki bo znižalo stroške in zmanjšalo administrativno breme kmetov in drugih subjektov v kmetijskem sektorju. Osnutek bo tudi izboljšal varstvo zaupnih podatkov. Konec koncev pa bo ta standard pripomogel k večji ozaveščenosti glede pesticidov in njihovega vpliva na javno zdravje, kar je po mojem prepričanju ključnega pomena.

 
  
  

- Poročilo: Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (A7-0057/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Audy (PPE), v pisni obliki. (FR) Glasoval sem za zakonodajno resolucijo o kodifikaciji uredbe Evropskega parlamenta in Sveta iz leta 1995, ki je opredelila splošna pravila za dodeljevanje finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih omrežij. Žal mi je, da zaradi razvoja in zahtevnosti besedil Komisija ni ponovno preučila svojega stališča z dne 1. aprila 1987, v katerem svojemu osebju zapoveduje, naj vse zakonodajne akte kodificira po največ 10 spremembah, s poudarkom, da je to minimalna zahteva in da si morajo oddelki prizadevati kodificirati besedila, za katere so odgovorni, v še krajših časovnih razmakih. V tem konkretnem primeru konsolidiramo predpise iz leta 1999, dve uredbi iz leta 2004 in eno uredbo iz leta 2005. Menim, da bi morala biti politika konsolidiranja zakonodaje Skupnosti ena od prednostnih nalog Evropske komisije in da je sedanje stanje nezadovoljivo, zlasti v zvezi z državami članicami, državljani in na splošno vsemi uporabniki prava: sodniki, odvetniki, svetovalci, organi oblasti in drugimi.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (FR) Glasoval sem za predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta, ki je opredelila splošna pravila za dodeljevanje finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih omrežij. Ta omrežja so zelo pomembna za razvoj prometne infrastrukture v Evropi. Nova uredba bo jasno opredelila pogoje in postopke za odobravanje finančne pomoči Skupnosti, ki bodo prinesli ustrezno pravno varnost zlasti za države in regije, ki načrtujejo tovrstne projekte.

 
  
  

- Poročilo: Timothy Kirkhope (A7-0065/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Kot poslanec Evropskega parlamenta sem vedno posebno pozornost posvečal vprašanjem preprečevanja kriminala, varnosti in policijskega sodelovanja in zato priznavam pomembno vlogo Europola v vzpostavitvi varnega evropskega prostora in preprečevanju kriminala po vsej Evropi ter obenem tudi potrebo po njegovi okrepitvi na različnih ravneh, tudi tistih, o katerih danes tu razpravljamo.

Vendar pa je v današnji razpravi ključnega pomena vprašanje, ali bi se moral Parlament v manj kot tednu dni do uveljavitve Lizbonske pogodbe odreči svojim novim posebnim institucionalnim pravicam v zvezi s preprečevanjem kriminala in policijskim sodelovanjem in s tem tudi možnosti sodelovanja v odločanju o vseh teh vprašanjih v postopku soodločanja.

Menim, da to ni prava pot. Parlament mora v celoti prevzeti svoje nove pristojnosti v teh zadevah. Zaradi tega glasujem za to poročilo, ki zahteva, da Svet umakne svoj predlog.

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. (FR) Glasovali smo proti zavrnitvi tega sklopa poročil Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, in to ne zaradi vsebine uredbenih predlogov, ki zadevajo Europol in druge dejavnosti kriminalistične policije, ampak zaradi forme. Dejansko je edini razlog, zakaj želi večina poslancev v Parlamentu vrniti poročila odboru, ta, da počakamo, da Lizbonska pogodba stopi v veljavo. V skladu s Pogodbo bodo zadeve spadale v običajen zakonodajni postopek, kar pomeni enakost med Parlamentom in Svetom v zakonodajnem smislu, izključno pravico Evropske komisije do pobude in, še huje, sodno pristojnost Sodišča Evropskih skupnosti.

To pa je po našem mnenju nesprejemljivo. V svetu brez meja, ki ste ga ustvarili – kar zločinci, nezakoniti priseljenci in preprodajalci dobro izkoriščajo –, je policijsko sodelovanje ključnega pomena. Vsekakor pa je bistveno, da ostaja v okvirih medvladnega sodelovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Ta zadeva je kot tretji steber izrednega pomena za varnost evropskega prostora, zato soglašam, da se to vprašanje glede na njegov prihodnji vpliv na politiko sodelovanja obravnava v skladu z Lizbonsko pogodbo.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Tesno sodelovanje med različnimi organi oblasti v boju proti kriminalu je načeloma zaželeno. Vendar pa varstvo podatkov v tem načrtovanem neomejenem dostopu, ki bo na voljo vsem organom oblasti, sploh ni zakonsko urejeno in tudi ni jasno, kakšne pravice preiskovanja bo imela predlagana uradna oseba za varstvo podatkov. Tudi pri sporazumu Swift so problematični vidiki varstva podatkov. Evropski parlament mora imeti možnost, da v imenu državljanov Evrope reši to polomijo s pravicami na področju varstva podatkov. Zato sem glasoval za poročilo.

 
  
  

- Poročilo: Sophia in ’t Veld (A7-0064/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Vilija Blinkevičiűtë (S&D), v pisni obliki. (LT) Podpiram mnenje poročevalke in soglašam, da mora biti zakonodaja o Europolu obravnavana v soglasju z Evropskim parlamentom in Svetom. Posebno pozornost pa je treba posvetiti varstvu osebnih podatkov. Dejansko ni dovolj jasno, ali so zaščitni ukrepi za prenos osebnih podatkov tretjim osebam trdni. Ali to ne predstavlja kršitve pravic državljanov do zasebnosti in ali lahko ljudje zaupajo, da bodo njihovi podatki zaščiteni? To zadevo bi bilo treba podrobno preučiti. Zato bi moral Svet predložiti nov predlog po uveljavitvi Lizbonske pogodbe.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Kot poslanec Evropskega parlamenta sem vedno posebno pozornost posvečal vprašanjem preprečevanja kriminala, varnosti in policijskega sodelovanja in zato priznavam pomembno vlogo Europola v vzpostavitvi varnega evropskega prostora in preprečevanju kriminala po vsej Evropi ter obenem tudi potrebo po njegovi okrepitvi na različnih ravneh, tudi tistih, o katerih danes tu razpravljamo.

Vendar pa je v današnji razpravi ključnega pomena vprašanje, ali bi se moral Parlament v manj kot tednu dni do uveljavitve Lizbonske pogodbe odreči svojim novim posebnim institucionalnim pravicam v zvezi s preprečevanjem kriminala in policijskim sodelovanjem in s tem tudi možnosti sodelovanja v odločanju o vseh teh vprašanjih v postopku soodločanja.

Menim, da to ni prava pot. Parlament mora v celoti prevzeti svoje nove pristojnosti v teh zadevah. Zaradi tega glasujem za to poročilo, ki zahteva, da Svet umakne svoj predlog.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Upoštevajoč pomembnost Evropskega policijskega urada (Europola) in sodeč po splošni podpori, ki bi jo moral imeti kot tretji steber, je to izjemno pomembna zadeva za varnost evropskega prostora.

Zato soglašam, da se to vprašanje obravnava v skladu z Lizbonsko pogodbo, saj bo vplivalo na politiko sodelovanja.

 
  
  

- Poročilo: Jan Philipp Albrecht (A7-0069/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Kot poslanec Evropskega parlamenta sem vedno posebno pozornost posvečal vprašanjem preprečevanja kriminala, varnosti in policijskega sodelovanja in zato priznavam pomembno vlogo Europola v vzpostavitvi varnega evropskega prostora in preprečevanju kriminala po vsej Evropi ter obenem tudi potrebo po njegovi okrepitvi na različnih ravneh, tudi tistih, o katerih danes tu razpravljamo.

Vendar pa je v današnji razpravi ključnega pomena vprašanje, ali bi se moral Parlament v manj kot tednu dni do uveljavitve Lizbonske pogodbe odreči svojim novim posebnim institucionalnim pravicam v zvezi s preprečevanjem kriminala in policijskim sodelovanjem in s tem tudi možnosti sodelovanja v odločanju o vseh teh vprašanjih v postopku soodločanja.

Menim, da to ni prava pot. Parlament mora v celoti prevzeti svoje nove pristojnosti v teh zadevah. Zaradi tega glasujem za to poročilo, ki zahteva, da Svet umakne svoj predlog.

 
  
MPphoto
 
 

  Petru Constantin Luhan (PPE), v pisni obliki. (RO) Poročilo gospoda Albrechta nam ponuja v razpravo seznam tretjih držav in organizacij, s katerimi namerava Europol skleniti sporazume. Seznam tretjih držav vključuje tudi Republiko Moldavijo na primer, na seznamu organizacij, s katerimi namerava Europol skleniti sporazume, pa naj bi bil tudi Regionalni center za boj proti čezmejnemu kriminalu s sedežem v Bukarešti, ki se trenutno pogaja z Europolom glede sklenitve sporazuma o sodelovanju. Skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) se je odločila, da bo glasovala proti temu poročilu kot skupina na tem plenarnem zasedanju, da bomo lahko ta dosje pregledali potem, ko bo Lizbonska pogodba že v veljavi. Ker je to tako zelo pomembna tema, smo se odločili, da ji bomo posvetili veliko pozornosti in bomo o njej razpravljali naslednje leto na osnovi soodločanja s Svetom.

 
  
  

- Poročilo: Agustín Díaz de Mera García Consuegra (A7-0068/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. (PT) V okviru Europola so nam predstavili štiri pobude, katerih cilj je uvedba novih pravil o zaupnosti podatkov, ki uresničujejo zadeve v zvezi z ureditvijo odnosov Europola s partnerji, vključno z izmenjavo osebnih podatkov in zaupnih informacij, opredeljujejo seznam tretjih držav in organizacij, s katerimi se lahko sklenejo sporazumi, ter izvajajo pravila za delovne datoteke za analizo.

Glede na to, da bo Lizbonska pogodba stopila v veljavo čez nekaj dni in da bodo nove posebne pravice glede policijskega sodelovanja preložene na Parlament, so štirje poročevalci prosili za zavrnitev predlogov na zakoniti osnovi. Zato podpiram njihovo stališče, naj ne komentiramo vsebine teh predlogov, ampak jih zavrnemo ter od Komisije in Sveta zahtevamo, da na plenarnem zasedanju predstavita deklaracijo, ki ju obvezuje, da bosta sprejela novo odločitev v roku šestih mesecev po uveljavitvi Lizbonske pogodbe. S praktičnega vidika pa je prav, da ne pozabimo, da bo Svet v zvezi s sedanjimi pobudami, o katerih se s Parlamentom zgolj posvetuje, lahko izoblikoval stališče še pred koncem leta, saj bodo štirje izvedbeni koraki za stopili v veljavo s 1. januarjem 2010.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Kot poslanec Evropskega parlamenta sem vedno posebno pozornost posvečal vprašanjem preprečevanja kriminala, varnosti in policijskega sodelovanja in zato priznavam pomembno vlogo Europola v vzpostavitvi varnega evropskega prostora in preprečevanju kriminala po vsej Evropi ter obenem tudi potrebo po njegovi okrepitvi na različnih ravneh, tudi tistih, o katerih danes tu razpravljamo.

Vendar pa je v današnji razpravi ključnega pomena vprašanje, ali bi se moral Parlament v manj kot tednu dni do uveljavitve Lizbonske pogodbe odreči svojim novim posebnim institucionalnim pravicam v zvezi s preprečevanjem kriminala in policijskim sodelovanjem in s tem tudi možnosti sodelovanja v odločanju o vseh teh vprašanjih v postopku soodločanja.

Menim, da to ni prava pot. Parlament mora v celoti prevzeti svoje nove pristojnosti v teh zadevah. Zaradi tega glasujem za to poročilo, ki zahteva, da Komisija umakne svoj predlog.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Upoštevajoč pomembnost Evropskega policijskega urada (Europola) in sodeč po splošni podpori, ki bi jo moral imeti kot tretji steber, je to izjemno pomembna zadeva za varnost evropskega prostora.

Zato soglašam, da se to vprašanje obravnava v skladu z Lizbonsko pogodbo, saj bo v prihodnje vplivalo na politiko sodelovanja. Zato tudi menim, da je do uveljavitve Lizbonske pogodbe kakršna koli odločitev o tej občutljivi zadevi preuranjena, saj gre za varnost evropskega prostora.

 
  
  

- Poročilo: Sofia Alfano (A7-0072/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki. (RO) V Evropski uniji kriminal ves čas narašča. Soočamo se z množico organiziranih kriminalnih mrež in vse bolj razširjenim računalniškim kriminalom. Zato je potrebno evropsko politiko za preprečevanje kriminala utrditi in okrepiti, države članice pa morajo vzpostaviti boljše in tesnejše sodelovanje na podlagi močne skupne strategije za to področje. Napredek mreže za preprečevanje kriminala je bil v zadnjih nekaj letih dokaj skromen. Dejansko potencial mreže še zdaleč ni bil dosežen. Razširitev odgovornosti mreže, vzpostavitev jasne, preproste in učinkovite administrativne strukture ter vključitev civilne družbe, univerz in NVO so pogoji, ki so ključnega pomena za delovanje takšne mreže.

Parlament bo pridobil zakonodajna pooblastila in bo lahko skupaj s Svetom v skladu s postopkom soodločanja odločal o ukrepih, ki spodbujajo in podpirajo ukrepe držav članic na področju preprečevanja kriminala. Zato podpiram predlog poročevalke, da zavrnemo pobudo in o tem pomembnem dosjeju razpravljamo po uveljavitvi Lizbonske pogodbe.

 
  
MPphoto
 
 

  David Casa (PPE), v pisni obliki. – Zadevno poročilo zahteva, da se spremembe sedanjega sistema Evropske mreže za preprečevanje kriminala zavrnejo. Verjamem in soglašam s poročevalko, da je veliko področij, ki jih je treba še izboljšati, tudi glede na predlog. Vseeno pa so vmesni ukrepi primerni, da se pomembne spremembe čim prej uvedejo. Zato sem se odločil, da glasujem proti temu poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. (PT) Evropska mreža za preprečevanje kriminala je bila ustanovljena leta 2001, vendar pa zaradi številnih organizacijskih pomanjkljivosti, zaradi katerih svojega potenciala ni mogla v celoti izkoristiti, doslej še ni prinesla posebej dobrih rezultatov, dvakrat pa je že bila v postopku notranjega pregleda. Sedanja pobuda poskuša preklicati ta sklep iz leta 2001 in predlaga prestrukturiranje mreže, ki je po mojem mnenju nekoliko omejena in zagotovo ni primerna rešitev za aktualne probleme.

Zaradi tega se moramo lotiti reforme mreže in njeno organizacijo zastaviti resneje in bolj velikopotezno. Vztrajanje švedskega predsedstva, da Parlament sprejme odločitev pred uveljavitvijo Lizbonske pogodbe, je zato nesprejemljivo, ne samo zaradi šibkosti pobude, ampak tudi zato, ker od Parlamenta zahteva, naj se odreče posebnim institucionalnim pravicam na področju preprečevanja kriminala, ki mu jih bo dodelila Lizbonska pogodba, in to le nekaj dni pred njeno uveljavitvijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Kot poslanec Evropskega parlamenta sem vedno posebno pozornost posvečal vprašanjem preprečevanja kriminala, varnosti in policijskega sodelovanja in zato priznavam pomembno vlogo Europola v vzpostavitvi varnega evropskega prostora in preprečevanju kriminala po vsej Evropi ter obenem tudi potrebo po njegovi okrepitvi na različnih ravneh, tudi tistih, o katerih danes tu razpravljamo.

Vendar pa je v današnji razpravi ključnega pomena vprašanje, ali bi se moral Parlament v manj kot tednu dni do uveljavitve Lizbonske pogodbe odreči svojim novim posebnim institucionalnim pravicam v zvezi s preprečevanjem kriminala in policijskim sodelovanjem in s tem tudi možnosti sodelovanja v odločanju o vseh teh vprašanjih v postopku soodločanja.

Menim, da to ni prava pot. Parlament mora v celoti prevzeti svoje nove pristojnosti v teh zadevah. Zato glasujem za to poročilo in zahtevam, da Svet uradno ne sprejme pobude pred skorajšnjo uveljavitvijo Lizbonske pogodbe.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Evropska mreža za preprečevanje kriminala (EUCPN) je bila ustanovljena leta 2001 zaradi potrebe po uvedbi ukrepov in dejavnosti izmenjave pri preprečevanju kriminala kot tudi krepitve mreže nacionalnih organov oblasti, odgovornih za preprečevanje kriminala.

Sedem let pozneje, po zunanji presoji EUCPN, smo prišli do zaključka, da je še veliko možnosti za izboljšanje načina delovanja te ustanove.

Razvoj različnih vidikov preprečevanja kriminala je izredno pomemben na ravni EU, enako kot podpora preprečevanju kriminalnih dejanj na nacionalni in lokalni ravni ter boju proti kriminalu.

Zaradi občutljivosti zadev, ki se jih dotika to poročilo, se strinjam z odločitvijo, da Svet pripravi nov predlog v skladu s postopkom soodločanja in z Lizbonsko pogodbo.

 
  
  

- Poročilo: Timothy Kirkhope (A7-0071/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Kot poslanec Evropskega parlamenta sem vedno posebno pozornost posvečal vprašanjem preprečevanja kriminala, varnosti in policijskega sodelovanja in zato priznavam pomembno vlogo Europola v vzpostavitvi varnega evropskega prostora in preprečevanju kriminala po vsej Evropi ter obenem tudi potrebo po njegovi okrepitvi na različnih ravneh, tudi tistih, o katerih danes tu razpravljamo.

Vendar pa je v današnji razpravi ključnega pomena vprašanje, ali bi se moral Parlament v manj kot tednu dni do uveljavitve Lizbonske pogodbe odreči svojim novim posebnim institucionalnim pravicam v zvezi s preprečevanjem kriminala in policijskim sodelovanjem in s tem tudi možnosti sodelovanja v odločanju o vseh teh vprašanjih v postopku soodločanja.

Menim, da to ni prava pot. Parlament mora v celoti prevzeti svoje nove pristojnosti v teh zadevah. Zaradi tega glasujem za to poročilo in zahtevam da Kraljevina švedska in Kraljevina Španija svojo pobudo umakneta.

 
  
  

Sveženj o Europolu (Timothy Kirkhope (A7-0065/2009), Sophia in ’t Veld (A7-0064/2009), Jan Philipp Albrecht (A7-0069/2009), Agustín Díaz de Mera García Consuegra (A7-0068/2009), Sofia Alfano (A7-0072/2009), Timothy Kirkhope (A7-0071/2009))

 
  
MPphoto
 
 

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. (FR) Glasovala sem za poročilo gospe in ’t Veld, poročila gospoda Kirkhopa, gospoda Albrechta in gospoda Díaz de Mera García Consuegra o svežnju ukrepov, ki zadevajo Europol, in za poročilo gospe Alfano o Evropski mreži za preprečevanje kriminala, ki poziva k zavrnitvi predlogov Sveta o teh zadevah. Cilj zavrnitve predlogov je zaščititi posebne pravice Evropskega parlamenta v zvezi s tako občutljivimi zadevami, kot je policijsko in sodno sodelovanje v kazenskih zadevah. Evropski parlament je bil zaprošen, da v izredno kratkem času razsodi o teh tako občutljivih zadevah. Vendar pa takšna naglica z ničimer ni upravičena, razen s tem, da se po 1. decembru postopki, ki potekajo v okviru tretjega stebra, ne bodo več izvajali, ampak bo zanje veljal nov postopek v okviru navadnega „zakonodajnega postopka“. Te predloge zavračamo, da bi Svetu posredovali pomembno sporočilo, da smo nezadovoljni zaradi izvajanja pritiska na poslance EP in tudi zaradi očitne želje, da bi se izognili novim postopkom, ki Evropski parlament vključujejo v zakonodajno razpravo.

 
  
MPphoto
 
 

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. – V skladu s priporočilom Odbora za državljanske svoboščine sem glasoval proti osnutku sklepa. Glede na skorajšnjo uveljavitev Lizbonske pogodbe bi se morale odločitve na tem področju sprejemati v skladu z novimi zakonodajnimi postopki.

 
  
MPphoto
 
 

  Jörg Leichtfried (S&D), v pisni obliki. (DE) Glasujem proti sprejetju svežnja o Europolu. Glasoval sem za zavrnitev celotnega svežnja, ker menim, da je škandalozno, da Komisija in Svet sveženj še vedno poskušata spraviti skozi – tik pred uveljavitvijo Lizbonske pogodbe.

 
  
  

- Poročilo: Vital Moreira (A7-0060/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  David Casa (PPE), v pisni obliki. – Gruzija doživlja hudo recesijo, zlasti po sporu z Rusijo v letu 2008. Komisija je predlagala dodelitev makrofinančne pomoči Gruziji, med drugim tudi zaradi strateškega pomena te države. Čeprav se strinjam, da Parlament zahteva več informacij o tej zadevi, pa sem se odločil, da podprem priporočilo poročevalca in tako glasujem za poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Joăo Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Vedno smo zagovarjali, da mora EU nuditi solidarnostno pomoč državam, ki jo potrebujejo, in trdili, da mora biti ta pomoč usmerjena k projektom, ki so v resničnem interesu prebivalstva države.

Vendar pa se zdi, da ima „pomoč“, ki jo nudi EU, bore malo skupnega s solidarnostjo. Interesi dobrega zaslužka, naj si bo ekonomskega ali finančnega, in tistih na položaju vedno prevladajo nad interesi solidarnosti.

Enako velja za pomoč Gruziji, o kateri smo pravkar glasovali. Finančna pomoč je usmerjena predvsem v financiranje priporočil Mednarodnega denarnega sklada in njegove politike strukturnega prilagajanja, z drugimi besedami, njegovega vztrajanja na enakih neoliberalnih politikah, ki so pripeljale do gospodarske in finančne krize, v kateri se je znašla ta država.

Enaki razlogi veljajo tudi za našo vzdržnost glede preostalih poročil. Poleg tega pa ni nobenega jamstva, da dogovorjena finančna pomoč ne bo porabljena za ponovno oborožitev Gruzije, pa čeprav posredno, glede na napad, ki so ga gruzijske vojaške enote izvedle proti prebivalcem provinc Južna Osetija in Abhazija, kar je privedlo do vojne z Rusijo.

Nismo mogli dopustiti odločitve, ki bi lahko povzročila večjo militarizacijo v odnosih med državami na Kavkazu, katerih energija, bogastvo in geostrateški položaj so pomembni za EU in njene monopole.

 
  
MPphoto
 
 

  Jacek Olgierd Kurski (ECR), v pisni obliki. (PL) Avgusta 2008 je vojska Ruske federacije brutalno napadla Gruzijo, ki je poleg obsežne škode in številnih žrtev utrpela tudi hud padec gospodarstva. Evropska unija ne more stati križem rok ob gospodarskih težavah Gruzije in mora biti pripravljena Gruziji nuditi posebno makrofinančno pomoč ter ji s tem pomagati, da si ponovno opomore po lanski ruski invaziji. Finančna pomoč iz Bruslja bo Gruziji tudi pomagala v boju proti posledicam svetovne gospodarske in finančne krize. Ob upoštevanju navedenih okoliščin in strateškega pomena Gruzije za Evropsko unijo v evropski sosedski politiki in novo vzpostavljenem vzhodnem partnerstvu, soglašam z resolucijo o sklepu Sveta o dodelitvi makrofinančne pomoči Gruziji.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Program makrofinančne pomoči je ključnega pomena za izboljšanje finančne stabilnosti evropskih narodov, ki so nedavno tega doživeli oborožen konflikt, katerega posledice se kažejo v finančnih težavah v zvezi s proračunskim primanjkljajem in plačilno bilanco.

Ta pomoč je ključna za proces obnove v teh državah, pod pogojem, da se izvaja miroljubno, kar pa je mogoče le z mednarodno pomočjo. Pomoč tudi zagotavlja, da ta področja nestabilnosti ne ogrožajo varnosti in miru v Evropi, zlasti zaradi beguncev in razseljenih oseb kot posledice teh konfliktov.

EU mora torej delovati kot območje solidarnosti in to pomoč Gruziji združiti s prej omenjenimi ustreznimi vidiki.

 
  
  

- Poročilo: Vital Moreira (A7-0059/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Program makrofinančne pomoči je ključnega pomena tudi za izboljšanje finančne stabilnosti evropskih narodov, ki so se soočili z nedavno svetovno krizo in njenimi učinki na glavne poslovne partnerje, zlasti Rusijo v primeru Armenije. Finančna neskladja nastajajo zaradi težav s proračuni in plačilnimi bilancami.

Ta pomoč je za Armenijo pomembna, da se lahko na trdnejši osnovi sooči s krizo in da prepreči socialno nestabilnost, ki lahko sproži množično selitev izseljencev in povzroči težave v Evropi.

EU mora torej delovati kot območje solidarnosti in to pomoč Armeniji združiti s prej omenjenimi ustreznimi vidiki.

 
  
  

- Poročilo: Miloslav Ransdorf (A7-0061/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) V posebnem primeru Srbije je program makrofinančne pomoči ključnega pomena za izboljšanje finančne stabilnosti te države, kajti poleg svetovne krize je Srbija preživela tudi oborožen konflikt, katerega posledice še vedno občuti.

Ta pomoč je pomembno sredstvo za dosego finančne stabilnosti v Srbiji in dokončno ustalitev razmer po vsej balkanski regiji. Srbija in njeno gospodarstvo sta ključnega pomena v postopku regionalnega združevanja, prav tako pa je bistveno tudi sodelovanje te države v evropskem združevanju.

EU mora torej delovati kot območje solidarnosti in to pomoč Srbiji združiti s prej omenjenimi ustreznimi vidiki.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) V naslednjem letu se načrtuje dodelitev makrofinančne pomoči Srbiji v obliki posojila v skupnem znesku 200 milijonov EUR. S tem denarjem naj bi podprli gospodarsko stabilizacijo v tej državi, financirali njene zunanje plačilnobilančne potrebe in ji pomagali pri soočanju s posledicami svetovne gospodarske in finančne krize. Makrofinančno pomoč Srbiji, ki bo podprla njen program gospodarske stabilizacije v sedanji krizi, vidim kot pomembno orodje za spodbujanje stabilizacije po vsej balkanski regiji. Srbija in njeno gospodarstvo sta ključnega pomena v regionalnem združevanju, izjemnega pomena pa je tudi sodelovanje te države v evropskem združevanju. Zato sem glasoval za poročilo gospoda Ransdorfa in s tem za dodelitev makrofinančne pomoči Srbiji.

 
  
  

- Poročilo: Iuliu Winkler (A7-0067/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Program makrofinančne pomoči je ključnega pomena za izboljšanje finančne stabilnosti Bosne in Hercegovine in za odpravljanje uničujočega učinka svetovne krize na gospodarstvo te države. Ta pomoč se bo odrazila v izboljšanju gospodarstva države v zvezi s proračunskim primanjkljajem in plačilno bilanco.

Bosna leži v občutljivi regiji, zato je njena gospodarska in finančna stabilnost še posebej pomembna, saj bo pripomogla k večji stabilnosti po vsej balkanski regiji.

EU mora torej delovati kot območje solidarnosti in to pomoč Bosni združiti s prej omenjenimi ustreznimi vidiki.

 
  
  

- Makrofinančna pomoč

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL) , v pisni obliki. (FR) Ne soglašamo s tem, da za posojila in subvencije veljajo omejitve Mednarodnega denarnega sklada. Glasovali bomo proti makrofinančni pomoči, ki je bila danes predstavljena Evropskemu parlamentu. Saj lahko sami vidite, kakšni pogoji se postavljajo: nemogoči roki, pomanjkanje informacij … Kakor koli že pogledate na to zadevo, ni v skladu z demokratičnimi zahtevami, ki bi morale biti značilnost Evropske unije.

Vseeno pa še vedno podpiramo državljane Srbije, Bosne in Hercegovine, Armenije in Gruzije. Ne želimo, da še bolj trpijo kot sedaj zaradi zastarelega in nevarnega neoliberalnega sistema, ki ga MDS skuša ohranjati.

 
  
  

- Poročilo: Udo Bullmann (A7-0055/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) To poročilo o osnutku direktive Sveta, katere namen je spremeniti skupni sistem davka na dodano vrednost, vidim kot sredstvo za dosego enostavnejšega in bolj usklajenega sistema. Dejansko bomo z združevanjem določenih vidikov na področju DDV pri dobavi zemeljskega plina, elektrike, ogrevanja ali hlajenja pri davčni obravnavi skupnih podjetij, ustanovljenih v skladu s členom 171 Pogodbe o delovanju Evropske unije, z določitvijo nekaterih posledic širitve EU in s pogoji za uveljavljanje pravice do odbitka vhodnega DDV dosegli večjo učinkovitost pri uporabi DDV.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Predlog Sveta želi razjasniti nekatere zadeve v zvezi uvozom in krajem obdavčitve dobav plina in elektrike, da bi vključil spremembe, ki so bile dogovorjene za pristop Bolgarije in Romunije v EU v okviru direktive, ter pojasniti in poudariti osnovno pravilo odbitka, ki pravi, da ta pravica velja le, če blago in storitev uporablja davčni zavezanec za potrebe svojega poslovanja.

Vendar pa besedilo, ki ga sprejemamo danes, ne ustreza nekaterim posebnim značilnostim nacionalnih trgov, kot je uporaba plinov butana in propana. Na Portugalskem, enako kot v drugih evropskih državah, kjer imajo državljani nizke dohodke in je nedavna priključitev na evropska omrežja zemeljskega plina izredno draga, je uporaba butana in propana v gospodinjstvih ter v mikro in malih podjetjih neizogibna.

Poleg tega pa so ljudje, ki uporabljajo to vrsto energije, praviloma najrevnejši, kar pomeni, da direktiva o DDV diskriminira to skupino in ne tistih z višjimi dohodki.

Poleg tega pa je videti, da spremembe v poročilu omejujejo obseg ukrepov posamičnih držav članic.

 
  
MPphoto
 
 

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. – Vzdržal sem se pri glasovanju o poročilu gospoda Bullmanna. Čeprav resnično verjamem, da je dolžnost Sveta prisluhniti stališčem Parlamenta, ki je edina neposredno izvoljena institucija EU, pa se ne strinjam, da bi sisteme davka na dodano vrednost morali uskladiti. Načelo subsidiarnosti narekuje, naj obdavčitev ostane v pristojnosti evropskih držav.

 
  
  

- Poročilo: Anna Rosbach (A7-0051/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem za poročilo o varstvu morskega okolja severovzhodnega Atlantika v zvezi s shranjevanjem tokov ogljikovega dioksida v geoloških formacijah, kajti prepričan sem, da obstoj normativne ureditve in smernic o shranjevanju tokov ogljikovega dioksida v geoloških formacijah pripomore k varstvu morskega okolja, tako dolgoročno kot kratkoročno, pod pogojem, da je cilj trajno obdržati ogljikov dioksid v teh formacijah in da to ne bi imelo pomembnih negativnih učinkov na morsko okolje, zdravje ljudi in druge zakonite rabe evropskih pomorskih območij, zlasti portugalskih in azorskih.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za poročilo gospe Rosbach o predlogu za sklep Sveta v zvezi z odobritvijo – v imenu Evropske skupnosti – sprememb k Prilogi II in Prilogi III h Konvenciji o varstvu morskega okolja severovzhodnega Atlantika (Konvencija OSPAR) v zvezi s shranjevanjem tokov ogljikovega dioksida v geoloških formacijah. Vseeno pa je pomembno zagotoviti, da se geološko shranjevanje in tehnologija shranjevanja ogljikovega dioksida, ki je bila le malo preizkušena, uporabljata v skladu z najstrožjimi varnostnimi standardi, kot jih opredeljuje zadevna direktiva.

 
  
MPphoto
 
 

  Joăo Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Geološko shranjevanje ogljikovega dioksida je ena od možnih rešitev za zmanjšanje učinkov povečanja antropogene koncentracije tega plina v atmosferi. Vseeno pa ta rešitev sproža vrsto vprašanj o njeni nadaljnji uporabi, zlasti glede na to, da je tehnologija še v zgodnji razvojni fazi, da je po pričakovanjih draga in da so z njo povezana potencialna tveganja. Dobro bi bilo slediti raziskavam na tem področju, pri tem pa moramo upoštevati, da so bili doslej nekateri rezultati v tem pogledu pozitivni.

Ne glede na vse pa je treba omeniti, da nadaljevanje raziskav glede te možnosti ali možnostih njene izvedbe v prihodnosti nikakor ne sme ogroziti prepotrebne spremembe v energetski paradigmi, katere cilj je korenito zmanjšanje sedanje odvisnosti od fosilnih goriv. Po drugi strani pa je treba skrbno raziskati tako okoljske vplive kot varnost tehnologij za shranjevanje. Potrjena resolucija zagotavlja, da bo to storjeno, in zato smo glasovali zanjo.

 
  
MPphoto
 
 

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. – Glasoval sem za poročilo gospe Rosbach. Zajemanje in shranjevanje ogljika lahko pomembno pripomoreta k prizadevanjem za zmanjšanje globalnega segrevanja in moja domovina, Škotska, bo igrala pomembno vlogo v razvoju potrebne tehnologije. Ta sprememba Konvencije OSPAR bo pomenila, da sta lahko EU in Škotska vodilni na tem področju.

 
  
  

- Poročilo: Geringer de Oedenberg (A7-0058/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. (FR) Priznati moram, da sem se naučil nekaj novega iz obeh poročil gospe Geringer de Oedenberg: naučil sem se, da so tiste države, ki se niso želele vključiti v pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah, vseeno izgubile svojo suverenost.

Pravzaprav mora Danska, ki ji je s pogajanji uspelo uveljaviti izjemo, a je kot suverena država poskušala tudi skleniti sporazum s Skupnostjo o vključitvi v določene vidike tega sodelovanja, danes prositi dovoljenje Komisije, če želi skleniti nove tovrstne mednarodne sporazume z drugimi! Z drugimi besedami, izgubila je pravico do sprejemanja popolnoma neodvisnih odločitev na enem od svojih področij zunanjih odnosov.

Čeprav z intelektualnega vidika lahko razumem, da je doslednost znotraj in zunaj Skupnosti potrebna za vzpostavitev tega sodelovanja, pa le s težavo sprejmem, da je Komisija edina odgovorna za to vrsto mednarodnih pogodb, da nadzoruje, pa če prav le del, možnosti države članice za sklepanje sporazumov, in celo da evropsko pravo prevlada nad vsem ostalim.

Za ta poročila smo glasovali samo zato, ker ni razloga, da bi Danski preprečili sklepanje dogovorov, ki jih želi skleniti, v sedanjih razmerah pa je le malo priložnosti za drugačno ravnanje.

 
  
  

- Poročilo: Carmen Fraga Estévez (A7-0046/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. – Glasoval sem za to poročilo, ki se nanaša na spremembe v načrtu okrevanja v okviru Organizacije za ribištvo severozahodnega Atlantika (NAFO). Mednarodne organizacije za ribištvo so bistvenega pomena v upravljanju svetovnih morskih virov. Menim pa, da je neprimerno, da se EU pogaja z našimi severnoatlantskimi sosedami. Čeprav Lizbonska pogodba sedaj vključuje to načelo, pa še vedno menim, da bi morali pristojnost za upravljanje ribištva vrniti ribiškim državam in obmorskim regijam.

 
  
  

- Poročilo: Dieter-Lebrecht Koch (A7-0053/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Zlasti v železniškem tovornem prometu na dolge razdalje smo bili v zadnjih nekaj letih priča nekaterim spremembam na bolje. Potnikov pa pri tem seveda ne smemo zanemariti. Pravila o odškodnini za zamude v mednarodnih storitvah železniškega prometa niso dovolj. V svoji globalizacijski naglici moramo zagotoviti, da regionalni transport ne ostaja na robu in da ne odrežemo celotnih regij od ostalega sveta.

Prav tako moramo zagotoviti, da dosedanje blodnjavo poudarjanje privatizacije ne pripelje do množičnih zamud in varnostnih spodrsljajev v britanskem stilu. Pomembno je odpraviti ovire in tehnične težave v čezmejnem železniškem prometu, in to ne samo za okoljske namene. Zato sem glasoval za to poročilo.

 
  
  

- Poročilo: Diana Wallis (A7-0062/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Miroslav Mikolášik (PPE), v pisni obliki. (SK) Pozdravljam odločitev Skupnosti, da podpiše haaški protokol z dne 23. novembra 2007 o pravu na področju preživninskih obveznosti, kajti protokol prinaša dolgo pričakovano in prepotrebno razjasnitev pravil o veljavnem pravu, ki jih dopolnjuje Haaška konvencija z dne 23. novembra o mednarodni vzpostavitvi otroške podpore in drugih oblik preživljanja družine.

Uskladitev pravil bo omogočila pravno varnost osebam, ki so upravičene do preživnine, in možnost ukrepanja na način, ki ni podvržen različnim pravnim sistemom. Posebna pravila bodo tudi pripomogla k zmanjšanju izogibanja preživninskim obveznostim, kjer upravičenci ne morejo pridobiti preživnine v skladu z zakonom v državi, kjer imajo prebivališče. Možnost zavrnitve uveljavljanja pravice, ki se vzpostavlja s protokolom, je omejena le na primere, kjer bi bili učinki neizpodbitno v nasprotju z javnim redom v državi pristojnega sodišča. Rad bi tudi izrazil svoje globoko obžalovanje, da Združeno kraljestvo ne sodeluje v odločitvi Sveta, da protokol podpiše Skupnost.

 
  
  

- Poročilo: Tadeusz Zwiefka (A7-0054/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Sabine Lösing (GUE/NGL), v pisni obliki. – Odbor za pravne zadeve (JURI) v Evropskem parlamentu je 9. novembra 2009 glasoval o poročilu o zahtevi za zaščito imunitete in privilegijev Tobiasa Pflügerja (A7-0054/2009) in ga sprejel.

To poročilo temelji na nepravilnih dejstvih.

Ključna točka je, da poročilo navaja prvostopenjsko sodbo, ki je bila razveljavljena. Sodba je neveljavna, ker je okrožno sodišče v Münchnu zavrnilo tožbo proti Tobiasu Pflügerju dne 21. julija 2009 na drugi in zadnji stopnji. Obsodbe ni bilo. Iz tega razloga so vsi očitki neveljavni.

Politično nesprejemljivo je, da smo na plenarnem zasedanju danes (24. novembra 2009) glasovali o tem poročilu, ki vsebuje nepravilna dejstva.

To nepopolno in zato nepravilno poročilo smo sicer poskušali spraviti z dnevnega reda, a brezuspešno.

Takšen postopek Evropskega parlamenta daje vtis, da podpiramo pregon politično dejavnih oseb – v tej zadevi: javno tožilstvo iz Münchna proti nekdanjemu poslancu Evropskega parlamenta.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL) , v pisni obliki. – Odbor za pravne zadeve (JURI) v Evropskem parlamentu je 9. novembra 2009 glasoval o poročilu o zahtevi za zaščito imunitete in privilegijev Tobiasa Pflügerja (A7-0054/2009) in ga sprejel.

To poročilo temelji na nepravilnih dejstvih.

Ključna točka je, da poročilo navaja prvostopenjsko sodbo, ki je bila razveljavljena. Sodba je neveljavna, ker je okrožno sodišče v Münchnu zavrnilo tožbo proti Tobiasu Pflügerju dne 21. julija 2009 na drugi in zadnji stopnji. Obsodbe ni bilo. Iz tega razloga so vsi očitki neveljavni.

Politično nesprejemljivo je, da smo na plenarnem zasedanju danes (24. novembra 2009) glasovali o tem poročilu, ki vsebuje nepravilna dejstva.

To nepopolno in zato nepravilno poročilo smo sicer poskušali spraviti z dnevnega reda, a brezuspešno.

Takšen postopek Evropskega parlamenta daje vtis, da podpiramo pregon politično dejavnih oseb – v tej zadevi: javno tožilstvo iz Münchna proti nekdanjemu poslancu Evropskega parlamenta, Tobiasu Pflügerju.

 
  
MPphoto
 
 

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. – Odbor za pravne zadeve (JURI) v Evropskem parlamentu je 9. novembra 2009 glasoval o poročilu o zahtevi za zaščito imunitete in privilegijev Tobiasa Pflügerja (A7-0054/2009) in ga sprejel. To poročilo temelji na nepravilnih dejstvih. Ključna točka je, da poročilo navaja prvostopenjsko sodbo, ki je bila medtem razveljavljena. Sodba je neveljavna, ker je okrožno sodišče v Münchnu zavrnilo tožbo proti Tobiasu Pflügerju dne 21. julija 2009 na drugi in zadnji stopnji. Obsodbe ni bilo. Iz tega razloga so vsi očitki neveljavni. Politično nesprejemljivo je, da smo na plenarnem zasedanju danes (24. novembra 2009) glasovali o tem poročilu, ki vsebuje nepravilna dejstva. To nepopolno in zato nepravilno poročilo smo sicer poskušali spraviti z dnevnega reda, a brezuspešno. Takšen postopek Evropskega parlamenta daje vtis, da podpiramo pregon politično dejavnih oseb – v tej zadevi: javno tožilstvo iz Münchna proti nekdanjemu poslancu Evropskega parlamenta, Tobiasu Pflügerju.

 
  
  

- Poročilo: József Szájer (A7-0036/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Peter Skinner (S&D), v pisni obliki. – Menim, da je vloga Parlamenta učinkovita samo tedaj, ko lahko podpre učinek zakonodaje. V zvezi s tem uporaba pravila „regulativnega postopka s pregledom“ dopušča predhodno obravnavanje predlogov, ki se vključujejo v zakonodajo. To poročilo natančneje opredeljuje vlogo Parlamenta in izboljšuje našo sposobnost nadzorovanja in spremljanja izvajanja zakonodaje v državah članicah.

 
Zadnja posodobitev: 16. april 2010Pravno obvestilo