Predsednik. – Naslednja točka je razprava o vprašanju Komisiji za ustni odgovor o stanju v zvezi z območjem proste trgovine Euromed 2010, ki ga je postavil Vital Moreira v imenu Odbora za mednarodno trgovino (O-0116/2009 – B7-0222/2009).

  Vital Moreira, avtor. – (PT) Gospod predsednik, komisar, to vprašanje je bilo pripravljeno in predloženo preden smo vedeli, da gospa Ashton ne bo več komisarka za trgovino. Kljub temu upamo, da bo Komisija lahko odgovorila na naše vprašanje.

V njeno pristojnost, kot je bilo predhodno omenjeno, spada trenutna situacija evro-sredozemskega območja proste trgovine, ki je bilo prvotno načrtovano za leto 2010.

Eden od projektov, ki izvirajo iz barcelonskega procesa, začetega leta 1955, je bila vzpostavitev območja proste trgovine v Sredozemlju do leta 2010, ki naj bi temeljilo na regionalnem pristopu in vključevalo mrežo sever–jug in mrežo jug–jug. Ta cilj ostaja zelo oddaljen, imam pa naslednje vprašanje:

ali Komisija meni, da je bila vzpostavitev evro-sredozemskega območja proste trgovine do leta 2010 uresničljiv cilj? Ali Komisija lahko utemelji svoj odgovor?

Drugič, Parlament se zaveda, da bo kmalu sprejet nov evro-sredozemski načrt in da obstajajo možnosti za nov mehanizem za spodbujanje trgovine in naložb v regiji.

Lahko Komisija natančneje pojasni dejanske praktične vidike in učinke takšnega mehanizma?

Tretjič, ali Komisija lahko pojasni stanje v zvezi z agadirskim sporazumom in prizadevanjem EU za njegovo posodobitev ter bolj splošno razsežnost jug–jug barcelonskega procesa, unijo za Sredozemlje?

Četrtič, lahko Komisija pojasni, kako je vključila priporočila iz presoje vplivov na trajnost, ki je bila pripravljena na Univerzi v Manchestru, da bi v pogajanjih upoštevali socialno kohezijo in trajnostni razvoj, kot je bilo priporočeno v tej študiji?

Petič, ali Komisija lahko pojasni Parlamentu, kaj so vključevala ponovna pogajanja o pridružitvenem sporazumu s Sirijo po njegovi zamrznitvi leta 2004?

Šestič, ali Komisija lahko pojasni pogajanja z Libijo, namen teh pogajanj in njihovo trenutno stanje?

Sedmič, številne sredozemske države so izrazile interes za poglobitev in/ali razširitev svojih trgovinskih sporazumov z EU.

Ali Komisija lahko predvsem pojasni Parlamentu to „novo generacijo“ pridružitvenih sporazumov?

Ali Komisija lahko, drugič, sporoči Parlamentu, ali bi lahko ob upoštevanju novih pristojnosti v zvezi s trgovino, ki jih Evropskemu parlamentu podeljuje Lizbonska pogodba, upoštevala predhodno resolucijo Parlamenta pri pogajanjih o teh novih sporazumih?

To so moja vprašanja, gospod predsednik, komisar. Glede na trenutno pomembnost barcelonskega procesa in območje južno od EU menimo, da je odgovor na to vprašanje primeren in bo prišel v pravem trenutku.

  Antonio Tajani, podpredsednik Komisije. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, gospod Moreira, odgovarjam v imenu komisarke Ashton.

Glede območja proste trgovine moram povedati, da je bila njegova vzpostavitev uresničljiv cilj, v naslednjem letu pa bomo znatno napredovali v njegovi smeri, čeprav je jasno, da ostaja še veliko, kar moramo storiti, da bi docela uresničili potencial gospodarskega povezovanja v območje Euromed.

Dosežen je bil predvsem napredek glede razsežnosti sever–jug. Evropska unija je sklenila dvostranske pridružitvene sporazume z vsemi sredozemskimi partnerji razen s Sirijo, ki se osredotočajo predvsem na trgovino z blagom. Potekajo tudi druga dvostranska pogajanja za nadaljnje spodbujanje trgovine s kmetijskimi proizvodi, storitev in svobode ustanavljanja ter za oblikovanje zavezujočega mehanizma za reševanje sporov. Nekatera izmed teh pogajanj s že končana, druga pa naj bi se zaključila do leta 2010.

Glede novo začetih pogajanj med Evropsko unijo in našimi sredozemskimi partnerji ter glede vloge Evropskega parlamenta vam lahko v zvezi z razsežnostjo sever–jug povem, da pričakujemo sklenitev sporazuma na Evro-mediteranski ministrski konferenci o trgovini 9. decembra o evro-sredozemskem trgovinskem načrtu po letu 2010, ki odraža cilj postopne spremembe veljavnih pridružitvenih sporazumov Euromed v celovite, obsežne sporazume o prosti trgovini.

Ne govorimo o pogajanjih o novih pridružitvenih sporazumih, ampak o razširitvi in okrepitvi veljavnih sporazumov, da bi se spopadli z vprašanji kot so olajšanje trgovine, tehnične ovire ter sanitarni in fitosanitarni ukrepi in tudi javno naročanje, konkurenca, pravice intelektualne lastnine, trgovina in vprašanja v zvezi s trajnostnim razvojem in preglednostjo.

Dvostranski sporazumi bodo prilagojeni položaju vsakega posameznega južnosredozemskega partnerja. Maroko bo morda prva sredozemska država, s katero bomo naslednje leto začeli pogajanja. Po uveljavitvi Lizbonske pogodbe bo Parlament imel večjo vlogo v trgovinskih zadevah. Komisija je pripravljena tesno sodelovati z vami glede nadaljnjih pogajanj, ki sem jih pravkar omenil.

Območje proste trgovine Euromed ima tudi razsežnost jug–jug. Naši sredozemski partnerji med seboj gradijo mrežo sporazumov o prosti trgovini, agadirski sporazum, ki velja od leta 2007, pa je odprt tudi za druge sredozemske države. Tudi Izrael in Turčija sta podpisala sporazume o prosti trgovini s sredozemskimi partnerji, medtem ko drugi sporazumi še niso zaključeni.

Za oceno trenutnega agadirskega sporazuma je še prezgodaj. Trgovina med štirimi partnerji se je okrepila, vendar manj, kot je bilo prvotno pričakovano. Razlogi za to so številni, kot na primer obstoj netarifnih ovir, pomanjkanje dopolnjevanja med različnimi trgi, odsotnost regionalnega trga, ki bi bil zmožen privlačiti vlagatelje, in nenazadnje dejstvo, da podjetja niso dovolj ozaveščena o priložnostih, ki jih ponujajo ti sporazumi.

Trgovinski načrt Euromed po letu 2010 bi moral pripomoči k reševanju tega problema. Zajema tudi vrsto praktičnih kratkoročnih predlogov, eden izmed njih pa je evro-mediteranski mehanizem za olajšanje trgovine in naložb. Vzpostavitev tega mehanizma bo zagotovila brezplačne, posodobljene, celovite in lahko dostopne informacije o trgovini, naložbenih pogojih in predpisih v območju Euromed, njegov cilj pa je pomoč podjetjem, predvsem MSP, pri delovanju na evro-sredozemskih trgih.

Glede trajnosti je Komisija tako kot glede vseh naših območij proste trgovine izvedla presojo vplivov na trajnost, ki je bila zaključena decembra 2007 in ki se jo uporablja in se jo bo uporabljalo v vseh trenutnih in prihodnjih pogajanjih.

Predvsem glede vprašanja trgovine je Pakt za stabilnost poudaril pomen dolgih prehodnih obdobij, ki so bila določena v pridružitvenih sporazumih za odpravo industrijskih tarif s strani južnosredozemskih držav, in potrebo po določitvi podobnih prehodnih obdobij v trenutnih pogajanjih o kmetijskih projektih.

Razvidno je tudi, da moramo upoštevati stopnjo razvoja naših južnosredozemskih partnerjev v tekočih pogajanjih o storitvah in ustanavljanju.

Poleg tega Komisija v velikem številu teh držav podpira programe davčnih reform, ki lahko pripomorejo k zmanjšanju negativnih učinkov padca prihodkov od tarif, o katerem se poroča v presoji vplivov na trajnost.

Glede sporazuma s Sirijo v letu 2008, ki sem ga omenil, je Komisija začela pregled osnutka pridružitvenega sporazuma, da bi ugotovila, ali so pred njegovo sklenitvijo potrebne tehnične spremembe ali posodobitve. Zadostoval je en krog pogajanj, da smo se s Sirijo dogovorili o spremembah, ki so potrebne za upoštevanje pridružitve Romunije in Bolgarije Evropski uniji ter sprememb tarif, ki so bile v Siriji in Uniji uvedene, odkar so bila leta 2004 pogajanja prekinjena. Pogajanja so bila končana decembra 2008. Prejšnji mesec smo sporočili, da je Unija zdaj pripravljena podpisati. Sirija je odložila sklenitev sporazuma, da bi preučila njegove gospodarske posledice.

Po drugi strani, kar zadeva pogajanja z Libijo, so se ta začela novembra 2008 v Bruslju, da bi sklenili okvirni sporazum, osredotočen na ambiciozen sporazum o prosti trgovini v zvezi z blagom, storitvami in svobodo ustanavljanja ter tudi regulativnim sodelovanjem. Sklenitev tega sporazuma z Libijo bo zadnji košček sestavljanke. Takrat bo Unija sklenila sporazume o prosti trgovini z vsemi našimi sredozemskimi sosedami, čeprav Libija ni zajeta v evropski sosedski politiki.

Sklenitev tega sporazuma bo izvoznikom EU zagotovila nove priložnosti za izvoz v Libijo in ugodnejše regulativno okolje predvsem v storitvenem sektorju in na trgih nafte in zemeljskega plina. Seveda so pogajanja s Tripolijem še v zgodnji fazi in potrebujemo več časa za sklenitev sporazuma.

Med tem procesom bo Komisija posebno pozorna glede krepitve zmogljivosti glede trgovine in povezanih vprašanj znotraj libijske uprave. Presoja vplivov na trajnost se trenutno dokončuje tudi v Libiji.

  Georgios Papastamkos, v imenu skupine PPE. – (EL) Gospod predsednik, podpiramo strateško pomembno partnerstvo Euromed in utrditev političnega, gospodarskega in kulturnega sodelovanja ter mir, varnost in stabilnost na območju. Ministre pozivamo, naj na prihajajoči konferenci sprejmejo načrt za uveljavljanje območja proste trgovine. Dvostranski pristop mora spremljati regionalni pristop. Podobno menim, da je poleg razsežnosti sever–jug posebno pomembno gospodarsko regionalno povezovanje jug–jug, ki sta ga omenila predsednik Odbora za mednarodno trgovino gospod Moreira in komisar Tajani. Poudaril bi predvsem potrebo po vključitvi socialnih in okoljskih privilegijev ter fitosanitarnih standardov, ki morajo spremljati odpiranje trgov. Obravnavati moramo tudi določene resne zadeve, povezane z uvozom kmetijskih proizvodov v Evropsko unijo. Osebno sem za krepitev barcelonskega procesa: Unije za Sredozemlje in programov, napovedanih v njegovem okviru v strateških sektorjih, kot sta sodelovanje med malimi in srednje velikimi podjetji ter izkoriščanje obnovljivih virov energije. Nazadnje bi rad še posebno poudaril razvoj pomorskih koridorjev in predlog, ki ga je lani poleti podala Grčija, v zvezi s prometnim observatorijem v vzhodnem Sredozemlju s sedežem v Grčiji.

  Kader Arif , v imenu skupine S&D. – (FR) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, najprej bi se želel zahvaliti gospodu Moreiri za njegov govor.

9. decembra se bodo evro-sredozemski ministri za trgovino sestali, da bi razpravljali o ponovni oživitvi našega gospodarskega in trgovinskega sodelovanja. Prvič, želim, da nam je vsem jasno naslednje: če je bil cilj območja proste trgovine resnično koristiti vsem partnerjem s severa in z juga, potem določitev leta 2010 kot datuma, ko bo uvedeno, ni bila niti realna niti zaželena, saj še vedno obstajajo velike razlike glede razvoja severne in južne strani Sredozemlja.

Poleg tega nekateri še vedno zagovarjajo, da moramo, da bi dosegli napredek evro-sredozemskega partnerstva – ki temelji, če vas spomnim, na treh stebrih: politiki, ekonomiji ter družbi in kulturi –, pozabiti na politične težave, da bi napredovali glede gospodarskega in trgovinskega vidika. Kot ste razbrali, ne verjamem v to čarobno in usodno stališče, da nam lahko samo trgovina pomaga napredovati v smeri skladnega povezovanja, miru in stabilnosti.

Še manj verjamem vanj, saj dejstva govorijo zase. Unija za Sredozemlje naj bi s tem, ko je ignorirala politične spore, ponovno oživila evro-sredozemsko sodelovanje, ki je stagniralo, s tako imenovanimi konkretnimi in vidnimi projekti. Danes stagnira Unija za Sredozemlje, ignorirani politični spori pa so se vrnili in jo preganjajo.

Sem med tistimi, ki so močno navezani na barcelonski proces, ki verjamejo, da se napredka ne meri samo s trgovinskimi statistikami, ki so mimogrede še vedno preveč nenaklonjene našim partnerjem z juga, njihovemu prebivalstvu. Trgovina zavoljo trgovine – ne, nikakor ne verjamem vanjo.

Po drugi strani si lahko predstavljam trgovino, ki je osredotočena na razvoj in katere cilj je zmanjšanje vrzeli med bogatimi in revnimi, zagotavljanje, da se blaginjo deli in da obstaja regionalno povezovanje. Vendar pa je pogajanja še vedno treba obrniti v to smer.

Zato pozivam k temu, da smo na naslednjem zasedanju ambiciozni, da ne razpravljamo samo o tehničnih zadevah v zvezi z odpravo ovir v trgovini, kot da je to cilj. Nesprejemljivo je razmišljati tako.

Regionalno povezovanje, predvsem v smislu mreže jug-jug, rešitve za gospodarsko krizo – ki ima močan vpliv s svojimi povezanimi izgubami delovnih mest –, človeški, socialni in okoljski premisleki ter vprašanje človekovih pravic morajo biti vključeni v naše razprave in ponovno postati naša glavna skrb.

  Niccolò Rinaldi, v imenu skupine ALDE. – (IT) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, glede na čas dneva upam, da mi boste dovolili, da za začetek povzamem iz zbirke „Tisoč in ena noč“, saj razpravljamo o arabskem svetu.

V teh pravljicah je zapisano, da tisti, ki brezdelno postava, ne pridobi ničesar, niti spoštovanja, in da se stoječa voda hitro pokvari, kar velja tudi za brezdelne ljudi.

To daje občutek dediščine velike arabske tradicije, ki nas spodbuja, da se otresemo lenobnosti in na najboljši možen način ob upoštevanju dveh dejavnikov ponovno zaženemo evro-mediteranski postopek povezovanja.

Prvi dejavnik je čas. Danes je 50 % južnosredozemskega prebivalstva starega manj kot 18 let in v manj kot 30 letih bomo imeli območje proste trgovine, ki ga bo sestavljala približno milijarda potrošnikov in državljanov. Zato nimamo veliko časa.

Drugi dejavnik je narava trgovinskih sporazumov, ki jih želimo ponuditi tem državam. Kot liberalni demokrati si želimo trgovinske sporazume brez birokratskih struktur ali centralizma, prav tako pa hočemo, da odpravijo nadzor nad sredstvi in premoženjem iz nekaterih oligarhičnih struktur, ki trenutno vlada v partnerskih državah.

  Yannick Jadot, v imenu skupine Verts/ALE. – (FR) Gospod predsednik, po 15 letih pogajanj o trgovinskem vidiku barcelonskega procesa imamo zelo resne pomisleke glede tega, ali so pogajanja o sporazumu o prosti trgovini, kot je Euromed, prava rešitev za socialne, politične in gospodarske probleme v regiji.

Presoja vpliva je, kot je bilo povedano, razkrila predvsem, da so obstajali nekateri morda zelo resni negativni vplivi, bodisi socialni, okoljski ali v smislu regionalnega povezovanja.

V tem okviru menimo, komisar, menimo, da je predlog, ki ga je podala Komisija – načrt za leto 2010 in po tem letu –, s svojim vidikom dvostranskega sporazuma o prosti trgovini preveč enostranski, da bi šel v pravo smer.

Podpiramo predlog resolucije, o katerem razpravljamo danes, nenazadnje tudi zato, ker zastavlja vsa vprašanja v zvezi s socialnimi vplivi, okoljskimi vplivi in vplivi na regionalno povezovanje, in predvsem, ker v odstavku 10 poziva k ponovnemu pregledu ciljev trgovinskih sporazumov, zlasti glede teh socialnih in okoljskih vprašanj, in predvsem zato, ker bi morda s pregledom teh sporazumov lahko razmišljali o ponovni vključitvi trgovinskega vidika v celotni barcelonski proces.

  Willy Meyer, v imenu skupine GUE/NGL. – (ES) Gospod predsednik, moja skupina meni, da je nemogoče ločiti del projekta Euromed, ki zadeva trgovino, priseljevanje ali financiranje, od političnega dela. Naša skupina je zato proti temu, da Evropska unija da Izraelu in Kraljevini Maroko ta visoki status, saj sta oba nemirni območji, neskladni z unijo za mir na podlagi mednarodnega prava.

Menimo, da bi morali biti Evropska unija in Evropska komisija precej natančnejši glede vrednot, ki nas vodijo k projektu za skupni mir in varnost.

Saharska voditeljica na primer trenutno gladovno stavka na španskem otoku Lanzarote, ker ji Kraljevina Maroko ne dovoli vstopiti na zasedena ozemlja. To je pomembna zadeva, ki bo od evropskih institucij zahtevala sprejetje trdnega stališča v zvezi s Kraljevino Maroko.

Menim, da pri Uniji za Sredozemlje ne gre samo za trgovino, ampak tudi za obrambo mednarodnega prava in človekovih pravic.

  William (The Earl of) Dartmouth, v imenu skupine EFD. – Gospod predsednik, Stranka za neodvisnost Združenega kraljestva nasprotuje sporazumu Euromed, in sicer zaradi naslednjega: Euromed bo zagotavljal znatne trgovinske koncesije in celo subvencije državam, ki niso države članice EU. In to se bo izvajalo na neposredne ali posredne stroške britanskih davkoplačevalcev. Ko je predstavnik komisarja govoril o Euromedu Odboru za mednarodno trgovino, katerega član imam čast biti poleg drugih tu prisotnih, je dejal – in tu dobesedno citiram – da „ni dvomov glede izvajanja vseh predpisov EU“. Nadalje je povedal, da bo uporaba predpisov EU inteligentna in izbirna.

V nasprotju s tem v Združenem kraljestvu prenašamo uporabo vseh predpisov EU, ki so tudi prizadeli naše gospodarstvo, in sicer njihovo uporabo na način, ki je neinteligenten in tudi univerzalen.

Ne dovoli se nam niti imeti takšnih žarnic, kot bi jih želeli imeti. Toda ne gre samo za žarnice. Po uveljavitvi Lizbonske pogodbe nam bodo v Združenem kraljestvu v večjem ali manjšem obsegu vladali trije prijatelji: predsednik Komisije, novo imenovani predsednik Sveta – ki je zagotovo Tintinov ded – in visoka predstavnica gospa Cathy Ashton, ki je bila v svojih poznih tridesetih letih ena izmed štirih plačanih uradnikov skrajno levičarske kampanje za jedrsko razorožitev.

To je resna zadeva in to so ljudje, s katerimi smo obtičali, vendar pa državam Euromed sploh ne bo treba prenašati treh prijateljev.

Gre tudi za vprašanje človekovih pravic. Tu moram vprašati, kaj se dogaja. Izmed vseh držav se je prav Siriji in Libiji ponudilo trgovinske koncesije in celo subvencije z naše strani, toda kje je zaščita človekovih pravic? Za ti dve državi je ni videti, toda obe imata precej dolg in prezira vreden seznam. Kot nekdo, ki je bil v šestdesetih letih prejšnjega stoletja najstnik, moram povedati, da so morali predlagatelji tega dela resolucije nekaj pokaditi, zato nasprotujemo vsem delom te resolucije.

  Jörg Leichtfried (S&D). – (DE) Gospod predsednik, prosta trgovina je lahko dobra zadeva, če se ne ustavi zgolj pri prosti trgovini. Pri sporazumih, kot je ta, gre za precej več kot to, in tudi mora iti. Ne sme iti samo za vzpostavitev območja proste trgovine, iti mora tudi za trajne učinke. Iti mora za razvoj. Iti mora tudi za zagotavljanje varnosti. Iti mora tudi za vzpostavljanje blaginje za vse. To je precej pomembnejše od zagotavljanja, da poteka resnična liberalizacija, da se odpirajo trgi in da ima na koncu postopka korist nekaj ljudi. Če hočemo narediti trgovino svobodnejšo, mora biti cilj vseh teh prizadevanj – tu in v naših sosednjih državah na jugu – boj proti brezposelnosti. Cilj teh prizadevanj mora biti ustvarjanje številnejših priložnosti, predvsem za ženske, mlade in podeželsko prebivalstvo. Če je naš cilj to, potem smo na pravi poti. Če je naš cilj samo liberalizacija, odprtje in omogočanje, da se nekaj ljudi okoristi, potem smo na napačni poti.

  Czesław Adam Siekierski (PPE). – (PL) Gospod predsednik, temeljni cilj sredozemskih pridružitvenih sporazumov je predvsem tesnejše sodelovanje Evropske unije, zlasti na področju trgovine, s sredozemskimi državami ter tudi preoblikovanje gospodarstev teh držav. Na ta način lahko EU pomaga arabskemu svetu pri preoblikovanju v regijo blaginje, ta pa bo ustvarila pogoje za tesnejše sodelovanje in dala priložnost za stabilnost v regiji.

Zato si moramo po svojih najboljših močeh prizadevati za pospešitev procesa, ki se je začel v Barceloni, pri tem pa posvetiti posebno pozornost vprašanjem v zvezi z demokracijo, ohranitvijo pravne države, vrednotami, človekovim dostojanstvom ter gospodarskim in socialnim razvojem. V tem okviru bo pomembno vlogo igrala tudi krepitev medkulturnega dialoga.

Po mojem mnenju lahko liberalizacija trgovine s kmetijskimi proizvodi v evro-sredozemskem območju prispeva h koristni trgovinski izmenjavi pod pogojem, da se EU osredotoči predvsem na izvoz žit, mesa in mleka ter na uvoz sadja in zelenjave iz sredozemskih držav. Uresničitev tako zelo ambicioznega akcijskega načrta kot je evro-sredozemsko partnerstvo bo zahtevalo izjemna prizadevanja in številne kompromise držav, ki sodelujejo v procesu.

  Seán Kelly (PPE). – Gospod predsednik, pred nekaj tedni sem se udeležil srečanja Delegacije za odnose s Kanado. Razpravljala je o sporazumu o prosti trgovini, ki ga Evropska unija izvaja s Kanado. Pred tem smo tu v Parlamentu razpravljali o sporazumu o prosti trgovini s Severno Korejo. Danes razpravljamo o sporazumu o prosti trgovini v območju Euromed.

Ali Komisija lahko odgovori na vprašanje, o koliko sporazumih o prosti trgovini se pogajamo ali smo se pogajali doslej? Drugič, kje je čista korist za države Evropske unije? Tretjič, kje so priložnosti za podjetja in podjetnike z vidika ustvarjanja delovnih mest in gospodarskega vidika.

Nazadnje, ne strinjam se nujno s pripombami gospoda Williama (The Earl of) Dartmoutha, vendar pa želim slišati odgovor na njegovo osrednje vprašanje brez omenjanja osebnosti.

  Diane Dodds (NI). – Gospod predsednik, v tej razpravi je šlo za liberalizacijo trgovine, pred tem Parlamentom pa danes stojim kot Evropejka, ki verjame v sodelovanje narodov, toda ne kot Evropejka, ki verjame v federalizem trenutnega projekta.

Lizbonska pogodba bo Združenemu kraljestvu zmanjšala pristojnosti za nadzor trgovine in izvajanje trgovine s komer koli želi. Poleg tega se zmanjševanje demokracije v Združenem kraljestvu in tudi v Evropi očitno kaže v dogodkih prejšnjega tedna, ko smo izvedli imenovanje predsednika in izbrali visoko predstavnico za zunanje zadeve, ki nikoli ni bila izvoljena nosilka funkcije, vendar pa bo predstavljala ljudi Evrope v zunanjih zadevah. To zagotovo ni situacija, ki jo lahko Komisija odložila, zato bi bilo zanimivo slišati njena stališča.

  João Ferreira (GUE/NGL). – (PT) Gospod predsednik, ko obravnavamo vzpostavitev evro-sredozemskega območja proste trgovine ne smemo pozabiti na dve stvari.

Ena izmed njiju je splošna pripomba, ki se nanaša na države v južnem in vzhodnem Sredozemlju in tudi na večino držav v razvoju, s katerimi želi Evropska unija skleniti podobne sporazume, zlasti z državami, ki jih zavezuje skupna kmetijska politika.

Tu so primerne besede dominikanca Lacordaireja: „Med šibkimi in močnimi, med bogatimi in revnimi, med gospodarjem in sužnjem je svoboda tista, ki zatira, in zakon tisti, ki osvobaja.“ Enostavno ne moremo ignorirati očitnih in pomembnih socialno-ekonomskih vzporednic, ki so tu v igri, niti ogromnih razlik v stopnji razvoja proizvodnih sistemov med državami na severu in jugu Sredozemlja.

Liberalizacija trgovine, zlasti v ranljivih sektorjih kot sta kmetijstvo in ribištvo, je vsekakor bila zaostrovalni dejavnik v trenutni gospodarski in socialni krizi zaradi pritiska, ki ga je izvajala na šibkejše proizvodne sisteme, zaposlovanje in socialne pravice, zaradi povečanja odvisnosti, ki je še posebno resna, ko gre za hrano, in ki ogroža svoboden razvoj in suverenost vsake države.

Kot je že bilo omenjeno, se lahko še vedno spomnimo situacije v Palestini in Zahodni Sahari, ki je v tej razpravi ne smemo prezreti.

  Jörg Leichtfried (S&D). – (DE) Gospod predsednik, mislim, da lahko svoje povem celo v manj kot minuti. Tudi jaz imam vprašanje za komisarja. Strinjamo se, da sporazumi o prosti trgovini in trgovinski sporazumi ne smejo biti omejeni na trgovino, ampak morajo imeti tudi druge cilje, ki bodo na koncu koristili vsem nam. V kakšnem obsegu naj bi ta proces pomenil, da bomo mi in tudi naši partnerji uživali večjo demokracijo, večje človekove pravice in pravičnejšo porazdelitev bogastva? Je kaj od tega že mogoče razbrati ali pa bo potrebno še nekaj časa? Če je tako, koliko časa?

  Kader Arif (S&D). – (FR) Gospod predsednik, nisem pričakoval, da bom moral odgovoriti gospe Dodds, vendar pa bi ji povedal samo, naj prebere Lizbonsko pogodbo, saj bo odbor, ki ga bo Lizbonska pogodba okrepila, prav Odbor za mednarodno trgovino. Zato lahko rečem, da bo, ko bo prišel ta čas, Evropski parlament imel nekoliko več vpliva v prihajajočih mesecih ali letih.

Gospod Moreira je komisarju zastavil nekaj zelo natančnih vprašanj. Gospoda Tajanija sem slišal odgovoriti: Libija in Sirija. Bilo je vprašanje, ki je bilo odpravljeno zelo hitro, in to je bilo celotno vprašanje človekovih pravic, na katerega ni bilo podrobnega odgovora. Zelo si želim napredka v pogajanjih z Libijo in Sirijo, vendar pa je treba sočasno dati natančne odgovore na vprašanja, poizvedbe in zahteve EU glede človekovih pravic.

Moja druga pripomba je, da se mi zdi nemogoče govoriti o evro-sredozemskem območju, ne da bi načeli izraelsko–palestinsko vprašanje, ko vidimo, da se danes uvaža proizvode iz zasedenih ozemelj. Zato bi tudi jaz rad vedel, kakšno je stališče Komisije glede tega vprašanja.

  Antonio Tajani, podpredsednik Komisije. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, najprej bi želel poudariti, da odsotnost komisarke Ashton ni povezana s položajem, ki ga bo prevzela 1. decembra, ampak z drugimi institucionalnimi obveznostmi, ki zadevajo njen trenutni položaj.

Poskusil bom odgovoriti na vaša vprašanja, kolikor je mogoče. Odgovori, ki ji ne bom mogel podati, bodo vsem poslancem zagotovljeni v pisni obliki, saj bom vaša vprašanja posredoval komisarki Ashton in njenemu osebju.

Poudaril bi, da je zavezanost Evropske komisije človekovim pravicam vedno bila v središču vsakega njenega ukrepanja. Tudi v moji službi, namreč službi za promet, smo si vedno na vso moč prizadevali v vseh naših pobudah v Afriki dati prednost zagotavljanju politične stabilnosti in spoštovanju človekovih pravic in predpisov. Ta zaveza je del političnega projekta Evropske komisije. Poleg tega sporazumi o prosti trgovini vedno vključujejo določbe o sodelovanju.

Zato bi vsem poslancem zagotovil, da Komisija nikoli ne podcenjuje pomena spoštovanja človekovih pravic in svoje dolžnosti, da države, s katerimi potekajo pogajanja, spomni na to vprašanje. Situacije se nenehno nadzoruje, in če to velja za države, ki so zaprosile za članstvo v Evropski uniji, je razlog še bolj utemeljen, da se s tem nadaljuje v državah, udeleženih v pogajanjih.

Glede Sirije pridružitveni sporazum na splošno sledi vzorcu evro-sredozemskih sporazumov, saj zahteva reden politični, gospodarski in socialni dialog ter sodelovanje v številnih sektorjih. Določa napredno vzpostavitev območja proste trgovine v največ 12 letih in hkrati zajema daljnosežne in bistvene določbe v številnih sektorjih, kot so določbe, povezane s trgovino, ki jih drugi evro-sredozemski pridružitveni sporazumi ne zajemajo. V mislih imam odpravo svetovne tarife za kmetijske proizvode, določbe o tehničnih ovirah v trgovini, sanitarne in fitosanitarne ukrepe, olajšanje trgovine, pravico do ustanavljanja in storitev, javno naročanje in nazadnje mehanizem za reševanje trgovinskih sporov.

Glede Libije moram povedati, da je ta država po težkem obdobju odnosov z mednarodno skupnostjo ukrepala, da bi normalizirala politične in gospodarske odnose s svojimi zunanjimi partnerji.

Celo med obiskom Libije kot komisar za promet sem opazil željo po obrnitvi trenda, ki je vedno obstajala v preteklosti. Rekel bi, da se Libija vedno strinja s cilji in splošno vsebino osnutkov pravnih besedil o trgovini z blagom, storitvah in pravici do ustanavljanja, trgovinskih predpisih, vključno s predpisi v zvezi z javnimi naročili, in regulativnem sodelovanju v številnih sektorjih pravnega reda Skupnosti. Libija se je strinjala tudi z drugimi določbami, vendar ponavljam, da bo Komisija v vsakem primeru še naprej odločna.

Upam, da sem bil pri odgovarjanju na vaša vprašanja kolikor je mogoče natančen.

Glede natančnega števila sporazumov o prosti trgovini, o katerih se pogaja Komisija, bomo jasnejši in celovitejši odgovor zagotovili v pisni obliki prek osebja komisarke Ashton.

  Predsednik. – Prejel sem pet predlogov resolucije(1), predloženih v skladu s členom 115(5) Poslovnika.

Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo v sredo, 25. novembra 2009.