Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

O-0119/2009 (B7-0225/2009)

Razprave :

PV 25/11/2009 - 15
CRE 25/11/2009 - 15

Glasovanja :

Sprejeta besedila :


Razprave
Sreda, 25. november 2009 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

15. Okolje brez tobačnega dima (razprava)
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 

  Predsednica. – Naslednja točka je razprava o vprašanju za ustni odgovor Svetu o okolju brez tobačnega dima, ki ga je v imenu Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane predložila Edite Estrela (O-0119/2009 – B7-0225/2009).

 
  
MPphoto
 

  Edite Estrela, predlagateljica.(PT) Prvič, poročevalcem v senci iz vseh političnih skupin bi se želela zahvaliti za njihovo skupno delo in trud, ki so ga vložili, da bi lahko v tako kratkem času predložili skupno resolucijo. Zahvaljujem se tudi sekretariatu Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, sekretariatu moje skupine in mojemu pomočniku za vso njihovo podporo. Vsi so se zelo izkazali.

V imenu Odbora za okolje želim najprej izraziti svoje obžalovanje, ker se je švedsko predsedstvo odločilo zaključiti ta dokument, ne da bi počakalo na poročilo Parlamenta. Takšen odnos kaže na nedopustno neupoštevanje tistih, ki so bili izvoljeni s strani državljanov Evrope. Zato v imenu Odbora za okolje postavljam naslednje vprašanje: ali lahko Svet potrdi, da namerava sprejeti sklepe o tem vprašanju na svojem zasedanju 1. decembra 2009, kljub urniku Parlamenta? Zakaj Svet hiti s sprejetjem priporočila, ne da bi počakal na mnenje Parlamenta? Ali je Svet glede na to, da se je o predlogu Komisije posvetoval s Parlamentom, pripravljen upoštevati mnenje Parlamenta pri pripravi sklepov Sveta?

Treba je opozoriti, da Odbor za okolje podpira cilje iz priporočila, saj je tobak še vedno najpogostejši posamični vzrok smrti in bolezni v Evropski uniji. Odbor za okolje si zato želi, da bi se njegov urnik spoštoval, kajti tak bi lahko imeli o tem vprašanju temeljito razpravo, Parlament pa bi lahko sprejel svoje stališče.

Izpostavljenost tobačnemu dimu iz okolja, znana tudi kot pasivno kajenje, je velik dodaten vzrok smrti, bolezni in invalidnosti v Evropski uniji. Tobačni dim iz okolja vsebuje več kot 4 000 plinastih spojin in delcev, vključno z 69 znanimi rakotvornimi snovmi in številnimi toksini. Izpostavljenost tobačnemu dimu iz okolja ne pozna varne ravni. Po najbolj zadržanih ocenah zaradi pasivnega kajenja vsako leto umre več tisoč ljudi, kar povzroča precejšnje breme gospodarstvu tako v smislu neposrednih zdravstvenih stroškov kot posrednih stroškov, povezanih z zmanjšanjem produktivnosti.

Nekaj držav članic je v zadnjih letih doseglo precejšen napredek pri vzpostavljanju okolja brez tobačnega dima. Več kot tretjina držav je do danes sprejela obsežno zakonodajo o prepovedi kajenja na delovnem mestu in zaprtih javnih prostorih. Vendar pa v EU še obstajajo precejšnje razlike v ravneh zaščite pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu. Na primer, delavci v hotelskem in gostinskem sektorju tvorijo posebej ranljivo poklicno skupino zaradi pomanjkanja celovite zaščite v večini držav članic ter izredno visoke izpostavljenosti koncentraciji tobačnega dima v barih in restavracijah.

Na ravni EU je vprašanje okolja brez tobačnega dima do zdaj bilo predmet več neobvezujočih resolucij in priporočil, ki ne zagotavljajo podrobnih smernic o načinu vzpostavljanja takšnega okolja.. Vprašanje se pojavlja tudi v številnih direktivah s področja varnosti in zdravja pri delu, vendar je v nekaterih primerih obravnavano samo posredno, v drugih pa ne zagotavlja primerne ravni zaščite.

Želela bi poudariti, da člen 8 okvirne konvencije Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom, ki jo je do danes ratificiralo 26 držav članic in Skupnost, zavezuje vse strani, da zagotovijo učinkovito zaščito pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu na delovnih mestih, v zaprtih javnih prostorih in javnih prometnih sredstvih.

Prepričani smo, da bo samo popolna prepoved kajenja na zaprtih delovnih mestih, vključno z gostinskim in hotelskim sektorjem, javnimi stavbami in javnimi prometnimi sredstvi, lahko zagotovila zaščito zdravja delavcev in nekadilcev ter spodbudila kadilce, da prenehajo s kajenjem.

Na koncu naj rečem, da upamo, da bo Svet upošteval to resolucijo, ki jo bo, upamo, Parlament jutri sprejel.

 
  
MPphoto
 

  Åsa Torstensson, predsedujoča Svetu. – (SV) Gospa predsednica, 1. julija 2009 je Komisija vložila predlog priporočila Sveta o okolju brez tobačnega dima, in sicer na podlagi člena 152(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Glavni cilj tega predloga je izvajati člen 8 okvirne konvencije Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom. Člen 8 se nanaša na zaščito pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu. Do zdaj je to konvencijo ratificiralo 26 držav članic in tudi Skupnost.

Ob upoštevanju delovnega programa švedskega predsedstva in da bi lahko drugim institucijam omogočili dovolj časa, da podajo svoje mnenje, je Svet 8. julija 2009 pozval Evropski parlament, Evropski ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij, da podajo svoje mnenje najpozneje do 26. novembra, 5. novembra oziroma 8. oktobra 2009. Evropski ekonomsko-socialni odbor je že sprejel mnenje, Odbor regij pa je sporočil, da mnenja ne bo podal. Mislim, da Evropski parlament namerava podati mnenje najpozneje do marca 2010, kar obžalujem. Na žalost bo za Svet to prepozno, da bi ga lahko upošteval. To nima popolnoma nobenega opravka s pomanjkanjem spoštovanja – ravno nasprotno.

Ministrica za starejše občane in javno zdravje Maria Larsson je 2. septembra na Odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane potrdila, da namerava švedsko predsedstvo sprejeti priporočilo o okolju brez tobačnega dima še pred koncem leta. Na Svetu trenutno poteka razprava o besedilu priporočila in do zdaj smo dosegli velik napredek. Prepričana sem, da bomo dosegli cilj in da bo priporočilo sprejeto na zasedanju Sveta 1. decembra 2009. Vendar pa Svet v zvezi s tem ne namerava sprejeti nobenih sklepov.

Svet je preučil resolucijo Evropskega parlamenta, ki je bila sprejeta 24. oktobra 2007, o Zeleni knjigi „K Evropi brez tobačnega dima: politične možnosti na ravni EU“. V tej resoluciji je Parlament pozval države članice, da v času dveh let sprejmejo zakonodajo o okolju brez tobačnega dima. Do zdaj so takšen zakon sprejele že mnoge države članice EU, nekatere pa to še nameravajo storiti. Parlament je preučil tudi možnost za dopolnitev protikadilske politike z drugimi ukrepi podpore. Svet se s tem strinja.

Vesela sem, da sem imela priložnost poročati o urniku Sveta glede predloga priporočila o okolju brez tobačnega dima, in veselim se vaših stališč o tej zadevi.

 
  
MPphoto
 

  Theodoros Skylakakis, v imenu skupine PPE. – (EL) Gospa predsednica, odločitev Sveta, da svoj predlog o okolju brez tobačnega dima državam članicam predstavi s takšno naglico, ne da bi Parlamentu omogočil dovolj časa, da obdela svoje stališče, je po našem mnenju napaka. Naš odziv, razen današnjega vprašanja, je resolucija, za katero upam, da bo jutri sprejeta, pri kateri smo dosegli dober kompromis in ki po mojem mnenju izraža stališče večine v Parlamentu. Ta resolucija vsebuje številne nove elemente. V Skupni Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) smo posebej ponosni na poudarek, ki se v tem besedilu nanaša na zaščito otrok pred pasivnim kajenjem, na naš predlog in na podlagi potrditve drugih skupin pa so bili vključeno številni novi elementi.

Želel bi na primer izpostaviti sklicevanje na potrebo po posebni ozaveščenosti in zaščiti, kajti otroci, v nasprotju z odraslimi, nimajo možnosti, da bi se strinjali s svojo izpostavljenostjo pasivnemu kajenju bodisi z zakonskega, moralnega ali celo psihološkega vidika. Dolžnost staršev je, da nudijo zaščito, vendar potrebujejo našo pomoč, kajti pasivno kajenje otrok ni bilo dovolj raziskano in zato ne starši ne nihče drug ne ve, kakšne posledice ima lahko dolgoročna izpostavljenost za otroke in do kolikšne mere jih je treba zaščititi.

Zato je naš predlog, naj Komisija opravi vseevropsko študijo tega problema, vključno s kajenjem iz tretje roke, še posebej dragocen. Informacije, ki bi jih dobili, bi lahko bile v veliko pomoč. Poleg tega resolucija vsebuje številne pomembne elemente in upamo, da jih bo Svet upošteval.

 
  
MPphoto
 

  Daciana Octavia Sârbu, v imenu skupine S&D.(RO) Zaščita, ki jo ponuja prepoved kajenja na javnih mestih, mora prinesti koristi državljanom in okolju Evropske unije. Ne moremo spregledati dejstva, da je kajenje trenutno eno izmed največjih vzrokov bolezni in smrti. Z vsemi močmi se borimo proti nevarnim epidemijam in razvijamo kompleksna in draga cepiva, da bi se zaščitili pred novi virusi, vendar lahko s prizadevanji za zaščito naših otrok, družin in okolja pred škodo, ki jo povzroča kajenje, dosežemo veliko več.

Če nas k temu, da damo tem prizadevanjem prednost, ne prepričajo sklicevanja na pojme, kot je pravica nekadilske večine, potem bi nas morala prepričati preprosta logika. Nekatere nedavne študije navajajo, da je prepoved kajenja v Severni Ameriki in Evropi pripeljala do hitrega upada nekaterih resnih zdravstvenih težav. Ta učinek je dejansko bil opažen takoj po uvedbi prepovedi kajenja. V državah, v katerih je kajenje na javnih mestih v celoti prepovedano, se pozitiven vpliv na zdravje pripisuje številnim dejavnikom. Ti ne vključujejo samo odstranitev dima, ki ga posredno vdihujejo kadilci, temveč zmanjšanje pasivnega kajenja, ki so mu izpostavljeni nekadilci.

Želim, da imamo pred očmi eno pomembno dejstvo: kadilci v Evropski uniji predstavljajo manjšino. Seveda ne more nihče reči, da je treba odvzeti pravico posameznikov do kajenja, celo ne v imenu nekaterih načel, ki jih vsi podpiramo, kot sta močna zaščita javnega zdravja in odprava vira onesnaževanja okolja. Obenem si večina, ki jo tvorijo nekadilci, želi okolje brez tobačnega dima. To dejstvo bi nas moralo voditi pri pripravi in podpiranju protikadilske zakonodaje.

Ker dokazi kažejo, da se bodo kadilci s pomočjo teh ukrepov podpore najverjetneje odpovedali kajenju, mislim, da moramo ukrepe protikadilske zakonodaje, ki so del politike Skupnosti za nadzor nad porabo tobačnih izdelkov, okrepiti, da bi tako dejansko prispevali k izboljšanju javnega zdravja po vsej Evropski uniji.

 
  
MPphoto
 

  Frédérique Ries, v imenu skupine ALDE.(FR) Gospa predsednica, s to resolucijo namerava Parlament avtomatično podpreti vsako proaktivno politiko Komisije v zvezi z bojem proti kajenju. Vendar pa jo prosimo tudi – in to je bistveno – da gre še naprej in zagotovi, da bodo do leta 2011 vsi evropski moški in ženske imeli pravico do čistega zraka na vseh javnih mestih, javnih prometnih sredstvih in delovnih mestih.

Evropa ima dejansko pravico – kar je očitno – in celo dolžnost, da nudi zaščito in da s tem v tem primeru uvede prepoved, kot je to počela do zdaj in počne še naprej v zvezi s celim nizom strupenih snovi, snovi, ki v nekaterih primerih ubijejo daleč manj ljudi kot tobak: kemičnimi snovmi, pesticidi, nekaterimi težkimi kovinami ali celo azbestom, če naj omenim samo nekatere.

Ko pravim, da mora Evropa uvesti prepoved in s tem zagotoviti vsem delavcem to nekadilsko okolje, kar od nas zahteva ogromna večina državljanov, to seveda ne pomeni, da napovedujemo križarsko vojno proti kadilcem. Kot liberalka ostro zagovarjam svobodo, svobodno izbiro in svobodno voljo. Evropsko besedilo lahko zagotovi oprostitve, sobe za kadilce in območja svobode. Sprejemanje predpisov ne pomeni zatiranja. Tu govorimo o javni prostorih, ne morete pa mi reči, da za Evropo ni prostora v tej razpravi.

 
  
MPphoto
 

  Carl Schlyter, v imenu skupine Verts/ALE.(SV) Gospa predsednica, želel bi poudariti, da to vprašanje seveda zadeva zaščito delavcev. To je edini razlog, da se EU sploh vključuje v to zadevo. Prepovedali smo na primer DCM oziroma diklorometan – za to vprašanje sem bil zadolžen sam –, in sicer prav zato, ker vpliva na zdravje delavcev. Delavci imajo pravico do zaščite na podlagi evropske zakonodaje, tu pa govorimo o zdravju zaposlenih v restavracijah in hotelih.

Prepoved kajenja v teh okoljih bi rešila veliko več življenj in bi bila v primerjavi z večino zakonov, ki jih sprejemamo tukaj, precej učinkovitejša pri preprečevanju številnih primerov slabega zdravja. To je eden izmed najučinkovitejših instrumentov, ki ga lahko sprejmemo za zaščito zdravja delavcev na delovnem mestu, predvsem pa otrok in drugih nedolžnih žrtev kajenja. Na ducate snovi v cigaretnem dimu je tako strupenih, da bi morali imeti posebno dovoljenje, če bi jih hoteli uporabljati v laboratoriju, a še vedno je to nekaj, kar želimo izpuščati v vsakodnevno okolje ljudi. To je popoln nesmisel. Tu ne gre za svobodo izbire, kajti tisti, ki zbolijo, tega sploh niso izbrali. Zdaj lahko tem ljudem pomagamo in preprečimo, da bi kdaj zboleli, zato je to priložnost, ki jo moramo izkoristiti.

 
  
MPphoto
 

  Jiří Maštálka, v imenu skupine GUE/NGL.(CS) Vesel sem, da smo uspeli oblikovati skupno resolucijo, ki predstavlja zadovoljiv kompromis in ki lahko prispeva k zmanjšanju primerov smrti in slabega zdravja, ki so posledica kajenja. Pozdravlja besedilo člen 15, ki bi moralo zaščititi prizadevanja za zaščito nadzora nad tobačnimi izdelki, predvsem pred komercialnimi interesi tobačne industrije. Mehanizem iz člena 22, ki se nanaša na predložitev poročil, je po mojem mnenju dober. Razočaran sem, da v skupno resolucijo nismo uspeli vključiti standardizirane embalaže. Študije so pokazale, da bi standardizirane embalaže lahko v veliki meri zmanjšale porabo in povpraševanje, predvsem med mladimi ljudmi. Razočaran sem tudi, da zaradi razlogov, povezanih s časom, ni bil upoštevan ustrezen posvetovalen postopek, in upam, da bo Svet podprl zgoraj navedene predloge. Uradno bi želel še dodati, da smo na današnjem zasedanju sprejeli ukrepe, ki bodo zaščito nekadilcev v Evropskem parlamentu postavili na prave temelje.

 
  
MPphoto
 

  Peter Liese (PPE).(DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, želel bi se zahvaliti vsem, ki so prispevali k resoluciji. Pasivno kajenje je velik problem, predvsem za otroke. Predsednik nemške zveze pediatrov je nekoč dejal, da kajenje v prisotnosti otrok pomeni namerno škodo telesu. Sam ne bi šel v takšno skrajnost, vendar pa je jasno, da moramo ukrepati.

Zelo pozdravljam zakonodajo, ki je bila sprejeta na Irskem, v Italiji in drugih državah. Mislim, da so zakonske in dejanske razmere v Nemčiji z vidika zdravstvene politike sramotne. V tem pogledu se moramo od drugih evropskih držav še veliko naučiti.

Kljub temu pa to ni tako lahko, kot namigujejo odstavki 2, 10 in 13 resolucije. Pristojnosti na evropski ravni so omejene in sprejemanje zakonodaje na tem področju bi lahko s političnega vidika imelo nasproten učinek. Zaščitimo lahko samo delavce. S sprejemanjem ukrepov na evropski ravni ne moremo zagotoviti posebne zaščite za otroke. A prav ta zaščita je nujno potrebna. Zato vas pozivam, da podprete predloge sprememb, ki jih je v zvezi s tem vprašanjem vložila Skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov).

In še beseda o spornih subvencijah za tobak, o katerih razpravljamo že leta. Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane je vseskozi pozival k njihovi odpravi. Zdaj imamo v Svetu dober kompromis in zato bi želel na podlagi razprav z mojo skupino izraziti veliko osebno prošnjo, da naj odstavek 9 ostane nespremenjen. To je učinkovit kompromis in ljudje ne bodo razumeli, če bomo še naprej plačevali subvencije, kot smo jih v preteklosti. To spremembo potrebujemo in morali bi jo podpreti.

 
  
MPphoto
 

  Mairead McGuinness (PPE). – Gospa predsednica, med evropskimi volitvami leta 2004 je Irska uvedla prepoved kajenja na delovnem mestu, zato smo pred restavracijami in gostilnami naleteli na veliko razjarjenih volivcev. Bili so besni zaradi prepovedi. A zdaj smo v letu 2009 in dobili smo ogromno potrditev, da je to, kar smo naredili, bilo dobro za delavce, za delodajalce in javni zdravstveni sistem. Ljudje so se naučili živeti s tem.

Danes zjutraj sem se odločila za zdravo izbiro in sem se odpravila v Parlament peš; zgrozilo me je, ko sem v avtomobilih videla mlade starše, ki kadijo, na zadnjih sedežih pa imajo privezane otroke. Videla sem starše, ki so potiskali otroke v vozičkih in v rokah na glavami otrok držali cigarete. Očitno bomo morali še veliko delati na izobraževanju odraslih o nevarnostih za otroke.

Zato podpiram kolega Petra Liesa v njegovem pozivu, da zaščitimo otroke. Otroci so tako ranljivi in tako žalostno je, ko vidimo, da so izpostavljeni tej nevarnosti.

Vendar nikar ne demonizirajmo kadilcev. Ne pozabite, da tobak povzroča hudo zasvojenost in da kadilci potrebujejo vso našo pomoč in podporo, da bi se otresli te razvade. Tisti, ki se odločijo, kot bi rekli nekateri, da se te razvade ne bodo otresli, naj nadaljujejo s svojim početjem, pri čemer pa ne smejo škoditi drugim in morajo se v celoti zavedati škode, ki jo povzročajo sami sebi.

To je dobra resolucija in seveda jo na Irskem, kjer smo to zakonodajo dobro razvili, v celoti podpiramo.

 
  
MPphoto
 

  Radvilė Morkūnaitė (PPE).(LT) Tu, v Evropskem parlamentu, pogosto govorimo o človekovih pravicah. V skladu z raziskavo Evrobarometra 70 % državljanov Evropske unije ne kadi in večina bi želela, da bi se kajenje na javnih mestih prepovedalo. Lahko bi razpravljali o tem, ali bi to pomenilo diskriminacijo kadilcev. Vendar pa menim, da glede na ugotovljeno škodo, ki ji lahko kajenje povzroči zdravju, ne moremo tvegati zdravja ljudi. Ko govorimo o prepovedi kajenja na ravni EU, seveda ne smemo pozabiti na načelo subsidiarnosti, zato moramo državam članicam omogočiti, da se same odločijo, kako bodo branile in zaščitile svoje državljane. Kot je pravkar omenila naša irska kolegica, imamo na primer v Litvi Zakon o nadzoru nad tobačnimi izdelki, ki je eden izmed najbolj naprednih, če ga primerjamo z zakoni na ravni EU. Seveda je treba doseči še veliko več. Uporaba tobačnih izdelkov je v Litvi prepovedana v javnih ustanovah, na delovnih mestih, v zaprtih prostorih, v vseh gostinskih lokalih, kjer se streže hrana, ter v javnih prometnih sredstvih. Zakon o nadzoru nad tobačnimi izdelki je bil v Litvi sprejet z veliko pripravljenostjo in v resnici so celo sami kadilci priznali, da zdaj kadijo manj oziroma v nekaterih primerih so kajenje celo popolnoma opustili. Seveda mora Litva, tako kot druge države članice EU, nekaj več pozornosti nameniti kajenju mladoletnikov. Prepričana sem, da si vsi želimo čistega in zdravega okolja, zlasti za naše otroke. Zato bi dobri zgledi, ki jih postavljajo države, ki so prepovedale kajenje na javnih mestih, morali spodbuditi in navdihniti tiste države, ki kažejo pri tem vprašanju več dvomov, da zaščitijo pravice nekadilcev, institucije EU – potem ko bodo upoštevale mnenje Evropskega parlamenta – pa bi morali spodbuditi, da poiščejo načine za sprejetje zakonodaje, ki bo obvezujoča.

 
  
MPphoto
 

  Seán Kelly (PPE). – Gospa predsednica, najprej bi želel čestitati gospe Estrela za njeno pobudo. Strinjam se s tem, kar je poudarila.

Tudi sam sem na Irskem videl spremembo odnosa do kajenja in tudi spremembo v navadah irskih kadilcev. Bil sem predsednik Irske atletske zveze, ki je največji športni organ na Irskem. Uvedli smo prepoved na našem največjem štadionu, ki sprejme 82 500 ljudi. Ljudje so se temu upirali, zdaj pa so sprejeli. Priče smo popolni spremembi. Nimam nič proti, da ljudje kadijo, vendar to vpliva na druge in v tem je problem. Na Irskem smo dejansko odpravili pasivno kajenje in odrasli so tudi začeli kaditi manj. Mnogi so kajenje opustili in tudi – kar je najpomembneje – mladi so manj nagnjeni h kajenju, kot so bili prej.

Zadnje, kar bi rad poudaril, je, da ljudje ugotavljajo tudi, da celo v njihovih oblekah ni več vonja po tobačnem dimu. Ko greste v tujino in v restavracije, boste raje odšli, če boste zavohali dim, enako pa velja tudi za hotele. To je dobra pobuda in prej ko bo sprejeta, bolje bo za vse. Ljudje ne bodo obžalovali, to lahko zagotovim.

 
  
MPphoto
 

  Chris Davies (ALDE). – Gospa predsednica, ljudje imajo pravico kaditi, vendar se ne bom priklonil nikomur, ki pravi, da ljudje na delovnem mestu ali kateri koli ustanovi ne smejo vdihavati dima, ki ga izdihnejo drugi.

Osebno sovražim to reč – prav nagnusna mi je – in pozdravljam prepoved, ki jo je uvedla moja država. Vendar pa se mi ne zdi, da bi to odločitev morali sprejeti na evropski ravni. Mislim, da ne bi smeli zahtevati zavezujoče zakonodaje, ki naj bi veljala v vseh državah članicah. Sem federalist, nisem pa centralist. Odločitve je treba sprejemati na najnižji praktični ravni, v tem primeru na ravni držav članic ali dejansko regionalne vlade, kot na Škotskem, prvem področju moje države, ki je odpravila kajenje.

Kako lahko je zanemariti načelo subsidiarnosti, ko mislimo, da delamo dobro. V tem primeru menim, da poskušamo delati dobro, vendar zdaj, ko je Lizbonska pogodba sprejeta, bi se morali na vse kriplje truditi, da bi spoštovali to načelo.

 
  
MPphoto
 

  Anja Weisgerber (PPE).(DE) Gospa predsednica, po vsej Evropi je treba sprejeti jasna in praktična pravila o zaščiti nekadilcev. Vendar pa po mojem mnenju „povsod po Evropi“ ne pomeni nujno „od Evrope“. Mnoge države članice že imajo predpise za zaščito nekadilcev in druge so v postopku uvajanja takšnih predpisov.

Zakaj zdaj nekateri moji kolegi poslanci govorijo, da v Bruslju lahko to opravimo veliko bolje od držav članic ne glede na dejstvo, da Evropska unija nima nobene pristojnosti na področju zdravstvene politike in da moramo to opraviti tako, da naredimo velik ovinek prek zdravja in varnosti pri delu? Po mojem mnenju bi se države članice morale odločiti, katere predpise bodo sprejele, da bi zaščitile nekadilce. To je smiselno, saj so bolje seznanjene z lokalnimi problemi in vprašanji. Ne razumem, zakaj bi moral Bruselj uvajati zaščito za nekadilce na Laponskem in v Andaluziji, ki bi bila identična v vsaki podrobnosti. Kaj se je zgodilo s čezmejnimi posledicami? V Bruslju smo v tem pogledu dosegli naše meje.

Zame osebno je predvsem pomembna zaščita otrok in mladih ljudi. Na tem področju potrebujemo celovito zaščito. Če bomo zaščito za nekadilce uvedli na evropski ravni prek zdravja in varnosti pri delu, potem ne bomo ščitili otrok in mladih ljudi, saj niso zaposleni. Zato vas pozivam, da podprete predloga sprememb 2 in 13, ki ju je vložila Skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov).

 
  
MPphoto
 

  Åsa Torstensson, predsedujoča Svetu. – (SV) Gospa predsednica, zahvaljujem se spoštovanim poslancem za to pomembno razpravo. Izredno pozitivno je, da se vsi tako zavzemamo za uspeh pri vzpostavljanju okolja brez tobačnega dima. Mislim, da imamo veliko skupnih stališč. Kot sem rekla prej, obžalujem dejstvo, da Evropski parlament ni mogel pravočasno predložiti svojega mnenja, vendar bo predsedstvo upoštevalo resolucijo Parlamenta.

Kar zadeva kajenje na delovnem mestu, je Komisija odprla krog posvetovanj s socialnimi partnerji na ravni EU. Slednji so prejeli prošnjo, da podajo svoje mnenje o trenutni zakonodaji in morebitnih prihodnjih zakonodajnih pobudah na tem področju. Predlog priporočila navaja, da je izpostavljenost kajenju iz druge roke predvsem nevarna za otroke in mlade ljudi in da bi to lahko povečalo verjetnost, da tudi sami začnejo kaditi.

Predlog priporočila o okolju brez tobačnega dima poziva Komisijo, da predloži poročilo o izvajanju, delovanju in vplivih predlaganih ukrepov, in sicer na podlagi podatkov, ki jih posredujejo države članice. Tudi poročilo Komisije bo zagotovilo primerno priložnost, da se vrnemo k tej temi.

Prav tako bo vidno mesti v programu za naslednje leto imelo vprašanje nadzora nad tobakom. Takrat bomo začeli s pripravami na četrto zasedanje konference podpisnic okvirne konvencije za nadzor nad tobakom. Konferenca bo potekala od 15. do 20. novembra 2010 v kraju Punta del Este v Urugvaju. Prepričana sem, da bo do takrat Svet želel o tem vprašanju še enkrat razpravljati z Evropskim parlamentom.

 
  
MPphoto
 

  Predsednica. – Prejela sem en predlog resolucije(1), predložene v skladu s členom 115(2) Poslovnika.

Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo jutri (v četrtek, 26. novembra 2009).

Pisne izjave (člen 149)

 
  
MPphoto
 
 

  Martin Kastler (PPE), v pisni obliki. (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, pogosto se zgodi, da dobre namere ustvarijo probleme. Nihče tukaj ne dvomi v dejstvo, da nekadilci potrebujejo celovito zaščito. Vendar pa kompromisni predlog resolucije o okolju brez tobačnega dima, o kateri bomo glasovali v četrtek, obsega veliko več kot zgolj zaščito nekadilcev. Čeprav trenutni osnutek izrecno podpira načelo subsidiarnosti, ga obenem tudi spodkopava. Predlog poziva k uvedbi strogih in pravno zavezujočih predpisov na ravni EU. Utemeljeno skrb za zaščito zdravja izrablja za poskus prenosa neveljavne pristojnosti na področju zdravstvene politike ter vprašanj dela in socialnih vprašanj na evropsko raven. Vsi si želimo Evropo, ki bo blizu svojim ljudem, ključ tega pa je načelo subsidiarnosti. Države članice ali zvezne države, kot v primeru Nemčije, morajo imeti svoje razprave o zaščiti nekadilcev. To je edini način, da se poiščejo rešitve, ki ustrezajo običajem in kulturi vsake države in ki so torej blizu njenim ljudem. Zato vas želim pozvati, da predloga resolucije v njeni trenutni obliki v četrtek ne podprete.

 
  
MPphoto
 
 

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. (DE) Sem nekadilec. Popolnoma se zavedam škode, ki jo zdravju povzročata uporaba tobačnih izdelkov in pasivno kajenje. Vendar pa, kot se pogosto dogaja, gredo ti načrti iz EU nekoliko predaleč. Nekateri izmed teh predpisov so popolnoma nesmiselni in v nekaterih primerih celo ne dovoljuje kajenja na prostem. EU se obsedeno ukvarja s porabo tobačnih izdelkov, čeprav v vsakodnevnem življenju obstaja vrsta drugih dejavnosti, ki so statistično dokazano nevarne in škodljive, kot so hitra prehrana, solariji, alkohol in kava, vožnja z avtomobilom, opustitev telesne aktivnosti in premalo spanja, če naj navedem samo nekatere. Pozdravil bi razumne predpise in kampanje ozaveščanja, katerih cilj je zmanjšati tveganja, ki se pri tem pojavljajo. Vendar pa bi na koncu morali odrasli nositi odgovornost za svoje odločitve o tem, v kolikšnem obsegu so pripravljeni sprejeti škodo, ki jo zaradi tega povzročijo svojemu zdravju. Popolna prepoved kajenja v podjetjih je predvidena za leto 2012, pri tem pa se zelo malo misli na tista podjetja, ki bodo najbolj trpela, torej podjetja v gostinskem sektorju. Slednja lahko namreč pričakujejo do 20-odstotni padec prometa, kar bi povzročilo izgubo številnih delovnih mest. Poleg tega so v zadnjih letih restavracije in bari bili po zakonu dolžni v svojih prostorih urediti prostore za kadilce in nekadilce. S popolno prepovedjo kajenja v letu 2012 bi te drage naložbe v enem zamahu postale zastarele. Osnutek priporočila Sveta o okolju brez tobačnega dima ni smiseln ukrep.

 
  
MPphoto
 
 

  Richard Seeber (PPE), v pisni obliki.(DE) Pri zaščiti nekadilcev se bodo morale nekoliko podvizati predvsem države članice. Naša osrednja skrb mora biti zaščita ranljivih skupin, kot so otroci in nosečnice. Vendar pa Evropska unija nima neposredne pristojnosti pri tej zadevi. Zdravstveno varstvo je in ostaja zadeva držav članic in slednje morajo prevzeti odgovornost za ta vprašanja. EU bi se torej morala osredotočiti na to, kaj lahko stori, da bi zaščitila nekadilce, kar pomeni zaščito zaposlenih na delovnem mestu. Vendar pa poskus, da bi izpolnili temeljni cilj, tj. Evropo narediti nekadilsko z uvedbo številnih predpisov o zaščiti delavcev, ni ustrezna rešitev tega problema. Da bi pred škodljivimi učinki tobačnega dima zaščitili čim več delov prebivalstva in predvsem otroke, potrebujemo več kampanj za ozaveščanje javnosti. To je edino učinkovito sredstvo za dolgoročno spremembo načina razmišljanja ljudi v Evropi in edina rešitev za zmanjšanje kajenja v zasebnem življenju.

 
  
  

(Seja je bila prekinjena ob 19.30 in se je nadaljevala ob 21.00)

 
  
  

PREDSEDSTVO: GOSPA KRATSA-TSAGAROPOULOU
podpredsednica

 
  

(1)Glej zapisnik.

Zadnja posodobitev: 16. april 2010Pravno obvestilo