Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2009/2185(BUD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

A7-0081/2009

Razprave :

PV 15/12/2009 - 7
CRE 15/12/2009 - 7

Glasovanja :

PV 16/12/2009 - 4.2
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2009)0108

Razprave
Sreda, 16. december 2009 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

5. Obrazložitev glasovanja
Video posnetki govorov
PV
  

Ustna obrazložitev glasovanja

 
  
  

- Poročilo: Reimer Böge (A7-0079/2009)

 
  
MPphoto
 

  Jan Březina (PPE). (CS) Glasoval sem proti poročilu gospoda Bögeja o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, saj predvsem v primeru avstrijske vloge vključuje nadvse nesistematičen pristop, ki se odraža v brezprimerno visoki ravni podpore na osebo. Če mora biti časovno omejena individualna podpora namenjena podpora za delavce, ki so postali presežni zaradi globalizacije, se mora takšna podpora nanašati na resnične individualne potrebe in resnični gospodarski kontekst. Vendar pa se to ne dogaja in je bil postopek za določitev te podpore celo nesistematičen in samovoljen. Zato je po mojem mnenju treba določiti trdna merila. Uporaba sredstev na ta način ni rešitev problema, ampak je dejansko zapravljanje denarja davkoplačevalcev.

 
  
  

- Predlogi resolucij: Možnosti za razvojno agendo iz Dohe po sedmi ministrski konferenci STO (RC-B7-0188/2009)

 
  
MPphoto
 

  Syed Kamall (ECR). – Gospod predsednik, razlog za to, da mislim, da so mnogi izmed nas zainteresirani za trgovino, je pravzaprav zamisel, kako pomagati tistim v najrevnejših državah, da se izkopljejo iz revščine. Vemo, da je eden izmed najboljših načinov za pomoč, da se izkopljejo iz krize, pomoč podjetnikom v revnejših državah. Podjetniki v mnogih revnejših državah pozivajo k pomoči in odprtim trgom in pomembno je, da jih podpremo.

Vendar pa se moramo ozreti tudi znotraj naših meja, da vidimo, kako postavljamo ovire pospeševanju trgovine z revnejšimi državami. V mnogih primerih revnejše države vidijo trgovinska pravila kot naperjena proti njim in gledajo zadeve kot so skupna kmetijska politika, subvencije za bombaž, sanitarni in fitosanitarni standardi ter tarife za uvoze večje vrednosti v EU. Pomembno je, da pokažemo, da je trgovinski sistem resnično odprt, in da čim bolj pomagamo najrevnejšim državam pri izkoreninjenju krize.

 
  
MPphoto
 

  Nirj Deva (ECR). – Gospod predsednik, če naj odpravimo revščino v svetu, moramo povečati svetovno trgovino. Če bomo zaradi trenutne svetovne finančne krize ubrali pot protekcionizma, bo edina stvar, ki jo bomo storili, odlašanje s pomočjo za izhod iz revščine milijonov ljudi, na milijone pa jih bo umrlo. Če se ne bomo zdaj spopadli s tem izzivom in se ozrli preko krize, bomo za sabo pustili nasledstvo tako groznih razsežnosti, da milijarde ljudi ne bodo mogle živeti.

Imamo krizo s hrano, imamo podnebne spremembe, imamo globalno segrevanje, imamo poplave, potrese in naravne nesreče vseh vrst, ki kličejo po naši pomoči, in edini način, da vse dvignemo iz revščine, je povečanje svetovne trgovine, in zelo sem hvaležen, da me posluša novi komisar za trgovino.

 
  
MPphoto
 

  Marc Tarabella (S&D).(FR) Gospod predsednik, glede te resolucije o Svetovni trgovinski organizaciji in v nasprotju z mnenjem, ki ga je izrazil predhodni govornik, menim, da ni mednarodna trgovina tista, ki bo zagotovila, da bo umrlo ali zaradi podhranjenosti trpelo manj kot ena milijarda ljudi, ampak samooskrbno kmetijstvo. To bo zagotovilo prej kot mednarodna trgovina.

Imel sem že priložnost govoriti o tej temi med razpravo in proti tej resoluciji nisem glasoval iz nobenega drugega razloga kot zaradi tega, ker je bila zavrnjena sprememba, ki se je nanašala na javne storitve in potrebo po tem, da morajo biti vlade zmožne nadzirati javne storitve, povezane s temeljnimi problemi kot sta voda in energija.

 
  
  

Pisna obrazložitev glasovanja

 
  
  

- Poročilo: Reimer Böge (A7-0079/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Andrew Henry William Brons (NI), v pisni obliki. – Nismo kapitalisti laissez-faire in verjamemo v državno pomoč za delavce, ki so brez kakršne koli lastne krivde izgubili delovno mesto. Želimo so, da bi suverene države to pomoč zagotavljale svojim delavcem. Seveda nismo niti za članstvo v EU. Toda Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji obstaja in dodeljena so mu bila sredstva.

Ta sklad je nedobrodošel nadomestek za pomoč s strani držav članic. Če bi se predlagalo, da se s sredstvi iz tega sklada pomaga britanskim delavcem, bi to seveda podprl. Zato moram, čeprav nerad, podpreti, da se s sredstvi iz tega sklada pomaga švedskim, nizozemskim in avstrijskim delavcem. Če bi prišlo do glasovanja proti, se denarja ne bi vrnilo davkoplačevalcem. Zadržala bi ga EU in ga nato morda porabila za zadevo, ki si to precej manj zasluži.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji je bil vzpostavljen za dodatno podporo delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih sprememb v strukturi mednarodne trgovine. Portugalska, Nemčija, Španija, Nizozemska, Švedska, Irska in Avstrija so že podale vloge, kar kaže, da ta problem zadeva države članice v različnih geografskih območjih ter z različnimi gospodarskimi modeli in usmeritvami.

Takšne situacije, ki se odvijajo alarmantno hitro, od nosilcev odločanja zahtevajo skrbno razmišljanje o evropskem gospodarskem in socialnem modelu ter njegovi trajnosti in prihodnosti. Pomenijo tudi, da je absolutno ključnega pomena spodbujati poti za ustvarjanje kakovostnih novih delovnih mest. Da bi to uspelo, moramo zagotoviti podporo, odpraviti ovire in izključiti neopravičljivo birokracijo za tiste, ki so kljub težavam še vedno pripravljeni tvegati z zagonom novega podjetja in se pridružiti inovativnimi projektom.

Ne glede na to, koliko podpore se odobri delavcem, ta ne bo nič vredna, če se bodo podjetja zapirala drugo za drugim in če ne moremo obrniti izčrpavanja naložb v Evropi.

Primeri, ki jih podpiram, zadevajo Švedsko, Avstrijo in Nizozemsko, dosegli pa so široko podporo v parlamentarnih odborih tako s predlogom resolucije kot tudi z izdajo mnenja.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Čeprav vztrajamo pri svojem kritičnem stališču glede Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, ker smo prepričani, da bi bilo pomembneje sprejeti ukrepe za preprečevanje brezposelnosti, smo glasovali za uporabo tega sklada za zagotavljanje nadaljnje podpore delavcem, ki so jih prizadele posledice prestrukturiranja podjetja ali liberalizacija mednarodne trgovine.

Ta primer zadeva uporabo približno 16 milijonov EUR za Švedsko, Avstrijo in Nizozemsko za zagotovitev podpore delavcem, ki so v avtomobilski in gradbeni industriji postali presežni.

To je peta uporaba sklada v letu 2009, s čimer je bilo porabljenih 53 milijonov EUR od načrtovanih 500 milijonov EUR. Značilno je, da je bilo malo več kot 10 % načrtovanega zneska porabljenega v obdobju resne socialne krize, to pa samo po sebi kaže vsaj na potrebo po pregledu predpisov o uporabi tega sklada.

 
  
MPphoto
 
 

  Françoise Grossetête (PPE), v pisni obliki. (FR) Glasovala sem za poročilo gospoda Bögeja o uporabi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji. Njegov namen je zaščita delovnih mest in olajšanje delavcem, ki so postali presežni zaradi sprememb v strukturi mednarodne trgovine in zaradi svetovne finančne in gospodarske krize, da se ponovno vključijo na trg dela.

Tri leta po njegovi vzpostavitvi leta 2006 in v trenutnem okviru svetovne gospodarske in finančne krize je bilo ključnega pomena ublažiti pogoje za uporabo tega evropskega sklada. Švedska, Avstrija in Nizozemska so danes cilj teh učinkovitejših in hitrejših ukrepov in veselim se, da bodo vse države članice EU imele večji dostop do teh financ. Glede na povezavo s finančnim okvirom za obdobje 2007–2013 maksimalni znesek sklada letno ne sme preseči 500 milijonov EUR, vendar pa je ključnega pomena, da se ta sredstva porablja v celoti, do česar danes ne prihaja.

Evropska unija mora uporabiti vsa sredstva, ki jih ima na voljo, za obvladovanje posledic gospodarske krize.

 
  
MPphoto
 
 

  Jörg Leichtfried (S&D), v pisni obliki. (DE) Glasujem za poročilo o zagotovitvi 15,9 milijonov EUR pomoči Avstriji, Švedski in Nizozemski. Zaradi svetovne gospodarske krize je samo na avstrijskem Štajerskem 744 delavcev v avtomobilski industriji postalo presežnih. Vlogo za pomoč v višini 5 705 365 EUR iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, ki jo je upravičeno podala Avstrija, je EU zdaj odobrila.

To je povsem upravičeno, saj je Avstrijo še posebno močno prizadel upad izvoza. Izvoz vozil za cestni promet se je zmanjšal za 51,3 %, izvoz avtomobilov pa za 59,4 %. Zaradi tesne povezanosti podjetij v avtomobilski industriji in nizko ravnjo raznolikosti mnogih dobaviteljev je krizo čutiti v celotni avtomobilski industriji.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. (FR) Globalizaciji se žrtvuje švedske, avstrijske in nizozemske delavce. Ponavljamo naše močno nasprotovanje filozofiji, na kateri temelji ta sklad, ki iz evropskih delavcev dela zgolj „prilagoditvene spremenljivke“ za omogočanje nemotenega teka oblike neoliberalne globalizacije, v katero se nikoli ne dvomi. Interesi velikanov kot so ameriško podjetje Ford, trenutni lastnik Volvo Cars, ki je imel v tretjem četrtletju leta 2009 skoraj 1 milijardo EUR dobička, ali Aviva, Axa in BlackRock, glavni družbeniki Heijmans NV, danes izpodrivajo splošne interese evropskih državljanov. Sklad prispeva k temu ropanju.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Evropska unija je območje solidarnosti. Ta duh je okvir Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji. Sklad zagotavlja pomembno podporo za pomoč brezposelnim in žrtvam selitev podjetij, do katerih prihaja v globaliziranem okviru. To pa še toliko bolj, ko se zavemo, da se seli vse večje število podjetij, ki izkoriščajo prednost zmanjšanih stroškov delovne sile v različnih državah, predvsem na Kitajskem in v Indiji, pogosto na račun socialnega dampinga, dampinga na trgu delovne sile in okoljskega dampinga.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Posledice globalizacije je ponovno treba ublažiti z uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG). Tokrat je bila močno prizadeta tudi avstrijska Štajerska. Skupno 774 oseb iz devetih različnih podjetij je v zadnjih nekaj mesecih izgubilo svoje delovno mesto, zato je zvezna dežela avstrijska Štajerska EU prosila za pomoč. Tako kot predhodne vloge so bile tudi te natančno preučene in vesel sem, da ljudje avstrijske Štajerske izpolnjujejo vse zahteve. Negativni učinki globalizacije se nam ponovno jasno kažejo predvsem med trenutno finančno in gospodarsko krizo.

Glede na to je še toliko bolj nerazumljivo, da je Parlament danes sprejel resolucijo, ki spodbuja večjo liberalizacijo in odpravo trgovinskih ovir in s tem večjo globalizacijo. Dokler v EU ne bo prišlo do spremembe v razmišljanju, lahko samo zmanjšujemo škodo, ki jo v zadevnih državah povzroča globalizacija. Zato sem brez zadržkov glasoval za sprostitev pomoči iz sklada.

 
  
MPphoto
 
 

  Wojciech Michał Olejniczak (S&D), v pisni obliki. (PL) Podpiram uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, ker položaj na trgih dela danes od nas zahteva, da ukrepamo v korist delavcev. Za prejšnje krize je bilo značilno, da so prizadele določene regije in so bile osredotočene na enem mestu. V takšnih časih so vsi tisti, ki so izgubili delovno mesto ali se soočali s finančnimi težavami, lahko odšli iskat delo v tujino ali imeli več zaposlitev. Danes takšnih možnosti glede na svetovni značaj finančne krize ni več.

Trenutni položaj na finančnih trgih zahteva, da podpiramo več milijon ljudi, ki so v zadnjem letu izgubili delovno mesto. Seveda ne govorim samo o pomoči pri iskanju dela, ampak tudi o uporabi prožnosti trga dela, o pomoči delavcem pri pridobivanju kvalifikacij in o organizaciji ustreznega usposabljanja, na primer za uporabo računalnika ali dajanje kariernih nasvetov. Večino denarja v ESPG je treba nameniti za spodbujanje podjetništva in pomoč pri samozaposlovanju, saj osnovanje podjetja in ustvarjanje lastnega prihodka za ljudi, ki so izgubili delovno mesto, predstavlja priložnost za ohranitev finančne stabilnosti in razvoj.

Menim, da so programi, kot je Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji, zelo potrebni, saj se odzivajo na določeno situacijo in pomagajo neposredno tistim, ki so jih najbolj prizadeli učinki krize.

 
  
MPphoto
 
 

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki.(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, najprej bi rad čestital poročevalcu za odlično opravljeno delo. Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji je orodje, ki ga Evropski parlament zdaj zaradi težke faze gospodarske konvergence, ki jo izkuša naša celina, vse bolj uporablja.

To kaže, da je Evropski parlament spričo krize s sinergijo obsežnih političnih ciljev lahko sprejel politične ukrepe v korist državljanom, ki jih zastopamo. Zato sem glasoval za ta sklad v prepričanju, da bo predstavljal osnovno orodje poslovne in socialne integracije za delavce, ki so izgubili svoje delovno mesto.

 
  
MPphoto
 
 

  Marit Paulsen, Olle Schmidt in Cecilia Wikström (ALDE), v pisni obliki. (SV) Švedska je spričo presežnih delavcev v avtomobilskem sektorju na Švedskem zaprosila za pomoč iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji.

Prepričani smo, da prosta trgovina in tržno gospodarstvo koristita gospodarskemu razvoju, zato načeloma nasprotujemo finančni pomoči za države ali regije. Vendar pa je bila ta gospodarska kriza globlja od katere koli krize, ki jo je Evropa doživela vse od tridesetih let prejšnjega stoletja, in je še posebno močno prizadela proizvajalce avtomobilov na Švedskem, zlasti Volvo Cars.

Komisija glede presežnih delavcev v podjetju Volvo Cars meni, da imajo „pomemben negativen učinek na lokalno in regionalno gospodarstvo“ na zahodu Švedske. Podjetje Volvo Cars je pomemben delodajalec na zahodu Švedske. Če Evropski parlament ne bo ukrepal, bodo močno prizadeti delavci v podjetju Volvo Cars in njegovi dobavitelji. Tveganje socialne marginalizacije in trajne izključenosti je zelo veliko, tega pa kot liberalci moremo sprejeti. Iskreno sočustvujemo z vsemi, ki jih je prizadela brezposelnost, in bi si želeli, da jim je na razpolago usposabljanje.

Švedska je neto plačnica EU in zato je pomembno, da tudi zaposleni v podjetjih, ki poslujejo na Švedskem, prejmejo pomoč EU, če jih je prizadela gospodarska kriza.

 
  
MPphoto
 
 

  Marie-Christine Vergiat (GUE/NGL), v pisni obliki. (FR) Vzdržala sem se glasovanja o nadaljnji uporabi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji.

Glasovanje med drugim zadeva dve plačili v višini skoraj 24 milijonov EUR avtomobilski industriji na Švedskem in v Avstriji. Druga vloga zadeva gradbeno industrijo na Nizozemskem.

Avtomobilska industrija je glavna upravičenka tega sklada, čeprav nenehno zapira tovarne, seli svojo proizvodnjo, odpušča precejšnje število svoje delovne sile in svoje podizvajalce postavlja v ranljiv položaj. Poleg tega je od držav članic v okviru načrtov za oživitev gospodarstva prejela druge vrste finančne pomoči in druge oblike podpore, odobrene specifično v povezavi s politikami za boj proti podnebnim spremembam.

Teh sredstev, ki naj bi se jih uporabilo za usposabljanje presežnih delavcev – potreben ukrep, če naj najdejo novo zaposlitev –, se ne odobri v zameno za zavezo evropske avtomobilske industrije, da ne bo več odpuščala svojih delavcev.

Ni vprašanje, da podpiram politiko kot je ta, saj dejansko podpira selitve podjetij.

 
  
  

- Poročilo: Jutta Haug (A7-0081/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Ta sprememba proračuna odraža protislovja v proračunih Evropske unije. Po eni strani so njegove svetovne vrednosti v primerjavi s potrebami politike gospodarske in socialne kohezije. Po drugi strani sredstva niso bila porabljena, ker je bilo državam, ki so najbolj potrebovale ta denar, težko vnaprej načrtovati zahtevano sofinanciranje.

Vendar pa so zavrnile predloge, ki smo jih podali, o zmanjšanju zahtev za sofinanciranje, predvsem v obdobju krize. Takšna protislovja in nesmiselnosti politike Skupnosti samo dajejo prednost najbogatejšim in najbolj razvitim državam in na koncu povečujejo socialne neenakosti in regionalna razhajanja. Zato smo glasovali proti poročilu.

Samo poročilo opravičuje naše stališče, ko poudarja, da „obstajajo različni razlogi za očitno upočasnitev plačil v primerjavi s pričakovanim ritmom, odvisno od zadevne države članice. Prvič, trenutna gospodarska situacija je v nekaterih primerih povzročila težave pri zagotavljanju nacionalnega sofinanciranja. Drugič, dejstvo, da izvajanje razvoja podeželja v letu 2009 kaže manj dinamičen profil kot zadevno leto predhodnega programskega obdobja, se razlaga s pozno odobritvijo določenih programov in v primeru Romunije in Bolgarije tudi s pomanjkanjem zadostnih predhodnih izkušenj z izvajanjem programov za razvoj podeželja.“

 
  
  

- Predlogi resolucij: Možnosti za razvojno agendo iz Dohe po sedmi ministrski konferenci STO (RC-B7-0188/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Nikolaos Chountis (GUE/NGL), v pisni obliki. (EL) Glasoval sem proti predlogu resolucije, ker na splošno spodbuja liberalizacijo trgov in trgovinski sistem, ki je v škodo revnim državam in državam v razvoju ter ne kaže prave skrbi za okoljske potrebe planeta. Menim, da bi bilo treba zavrniti liberalizacijo trgovine in njene katastrofalne rezultate, ki so doprinesli k trenutni finančni, gospodarski in podnebni krizi in krizi s hrano ter k izgubi delovnih mest, revščini in deindustrializaciji. Proti predlogu resolucije sem glasoval tudi zato, ker ne zagotavlja popolnega spoštovanja pravic vlad, da zaščitijo svojo zmožnost urejanja in zagotavljanja temeljnih storitev, predvsem na področju javnega dobra in storitev kot so zdravstvo, izobraževanje, kultura, komunikacije, promet, voda in energija.

Žal so bile spremembe, ki jih je predložila Konfederalna skupina Evropske združene levice/Zelene nordijske levice, zavrnjene. Borili se bomo za resnično reformo sistema mednarodne trgovine, usmerjeno k uvedbi pravil za pošteno trgovino, ki so skladna z mednarodnimi pravili na področju socialne pravičnosti, spoštovanja okolja, zanesljive in neodvisne preskrbe s hrano, trajnostnega kmetijstva, vzdržne rasti in kulturne raznolikosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Anne Delvaux (PPE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem proti resoluciji o možnostih za razvojno agendo iz Dohe po sedmi ministrski konferenci STO. To sem storila s splošnega vidika, ker je jasno, da ji manjka vizija v smislu spodbujanja razvoja in spoštovanja držav v razvoju, predvsem pa zato, ker je sicer ključnega pomena, da uspešno zaključimo krog pogajanj v Dohi, vendar ne za vsako ceno. Mednarodna trgovina mora upoštevati dolgo tradicijo sodelovanja Evrope z najrevnejšimi državami. Poleg tega v zvezi s kmetijstvom in liberalizacijo storitev ne podpiram pristopa, ki ga priporoča ta resolucija, to pa še toliko bolj, ker niso bile sprejete vse spremembe, ki so bile oblikovane za uravnoteženje besedila. Dogovor o pospešitvi pogajanj v storitvenem sektorju (da se doseže večja stopnja liberalizacije) je na primer izključen.

Nazadnje obžalujem, da je resolucija podprla krepitev dvostranskih sporazumov o prosti trgovini. Ta vrsta sporazumov je pogosto precej bolj neugodna za države v razvoju. Ker se morajo same soočiti z EU, imajo precej šibkejše pogajalsko izhodišče in se jih pogosto spravi v kot.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Po mojem mnenju je krog pogajanj v Dohi temeljnega pomena za mednarodno trgovino in lahko zelo pripomore k zmanjšanju revščine v državah v razvoju in bolj pošteni delitvi koristi globalizacije. Zato je pomembno, da razvojna agenda iz Dohe upošteva ta učinek in resnično prispeva k izpolnitvi ciljev tisočletja.

Ključnega pomena je, da se članice STO še naprej izogibajo sprejetju protekcionističnih ukrepov, ki bi lahko imeli izredno močan vpliv na svetovno gospodarstvo. Prepričan sem, da je to, da niso bili sprejeti protekcionistični ukrepi, vodilo k boljšemu, čeprav počasnemu okrevanju od gospodarske krize, ki jo trenutno izkušamo.

Zato je ključnega pomena, da se članice STO v svojih dvostranskih in večstranskih odnosih v prihodnjih sporazumih borijo proti protekcionizmu.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Zavzemam se za to, da Evropska unija igra vodilno vlogo v trenutnih pogajanjih STO, da bi zaključili krog pogajanj v Dohi, ob tem pa moramo upoštevati nove svetovne izzive kot so podnebne spremembe, varnost in neodvisna preskrba s hrano. Upam, da bodo rezultat nove tržne priložnosti in krepitev pravil o večstranski trgovini, da bi trgovina služila trajnostnemu razvoju. STO bi lahko bolje obvladala globalizacijo. Vendar pa priznavam, da so v okviru trenutne gospodarske krize pravila in obveznosti, sprejeti znotraj STO, v veliki meri preprečili, da bi se njene članice poslužile omejevalnih trgovinskih ukrepov, in so vodili k sprejetju ukrepov za oživitev gospodarstva.

Članice STO morajo ostati zavezane dejavnemu boju proti protekcionizmu. Upam, da bo doseženo večje sodelovanje med STO in drugimi mednarodnimi organizacijami in organi, kot so Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO), Mednarodna organizacija dela (ILO), Program Združenih narodov za okolje (UNEP), Program Združenih narodov za razvoj (UNDP) in Konferenca Združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD). Zato sem glasoval za to resolucijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Ta resolucija poudarja neoliberalno stališče Parlamenta v krogu pogajanj v Dohi, ki so se začela leta 2001, čeprav z občasnimi sklicevanji na socialna vprašanja in razvojne cilje tisočletja.

Njen glavni poudarek pa je popolna liberalizacija svetovnega trga. Noče sprejeti, da je čas za spremembo prednostnih nalog v mednarodni trgovini in zavrnitev proste trgovine na podlagi negativnega prispevka k finančni, gospodarski in socialni krizi ter krizi s hrano, ki jih zdaj doživljajo ljudje, z naraščajočo brezposelnostjo in revščino. Prosta trgovina služi samo interesom najbogatejših držav ter glavnih gospodarskih in finančnih skupin.

Z zavrnitvijo naših predlaganih sprememb so rekli ne veliki spremembi v pogajanjih, katere prednostna naloga bi bili razvoj in socialni napredek, ustvarjanje delovnih mest s pravicami in boj proti lakoti in revščini. Obžalovanja vredno je, da glavna prednostna naloga ni bila odprava davčnih oaz, spodbujanje neodvisnosti in varnosti preskrbe s hrano, podpora kakovostnih javnih storitev in spoštovanje pravice vlad, da ohranijo svoja gospodarstva in javne storitve, predvsem na področju zdravstva, izobraževanja, vode, kulture, komunikacij in energije.

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. (FR) Ne, svetovna prosta trgovina ni rešitev za trenutno krizo. Nasprotno, je eden izmed glavnih vzrokov zanjo. Krog pogajanj v Dohi je bil negotov od samega začetka in je eno leto miroval zaradi osnovnega problema, saj je sistem dosegel meje sprejemljivosti za vse – naj bodo razviti, v vzponu ali najmanj razviti, kar je mednarodni žargon za tiste države, ki jih ogroža revščina in so se prisiljene vključevati v nadvse konkurenčen svetovni trg, ki jih pogoltne. V Evropi živimo v skladu s protislovjem, ki ga ohranjajo psevdo elite, ki nam vladajo in ki hočejo, da smo vsi hkrati bogati in revni: revni, ker moramo biti slabo plačani, da konkuriramo v trgovinski vojni, ki nas hujska proti državam z nizkimi ravnmi dohodkov, in bogati, da lahko porabimo poceni in pogosto nizkokakovostne uvoze, ki preplavljajo naš trg.

Pred nekaj desetletji se je francoski dobitnik Nobelove nagrade za ekonomijo domislil očitne rešitve: prosta trgovina je mogoča in zaželena samo med državami ali subjekti, ki so enako razviti. Tako je medsebojno koristna za udeležene partnerje. Za vse ostale je treba trgovino urejati, pa naj bo prerokom ultraliberalizma to všeč ali ne.

 
  
MPphoto
 
 

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. (FR) Upam, da bo krog pogajanj o razvojni Agendi v Dohi vodil k vzpostavitvi poštenih in uravnoteženih trgovinskih odnosov. Zato sem podprla spremembe moje politične skupine, katerih cilj je izboljšanje te resolucije, da bi okrepili zahteve v zvezi z razvojem; da bi zahtevali, da se v pogajanjih o storitvah ne postavlja pod vprašaj javnih storitev; da bi v zvezi z industrijskimi tarifami zahtevali, da se prizna potreba po upoštevanju stopnje razvoja vsake države in potreba po tem, da se teh sektorjev ne odpre nenadoma konkurenci; in nazadnje, da bi ohranili posebno in raznoliko obravnavanje določenih vrst pridelave v kmetijskem sektorju.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Različna neravnovesja v sistemu mednarodne trgovine nepošteno pomagajo poudarjati nesorazmerja med celinami. Glede na to je vse, kar pripomore k ublažitvi trenutnih neravnovesij, v korist vsem in vsekakor prispeva k vzpostavljanju večstranskih sistemov, utemeljenih na bolj poštenih in pravičnejših predpisih. To nam bo dalo bolj pošten trgovinski sistem, ki bo služil vsem. To je duh razvojnega programa iz Dohe.

 
  
MPphoto
 
 

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. – (ES) Po 30 letih fundamentalizma prostega trga se svetovno gospodarstvo sooča z najhujšo krizo vse od velike depresije v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Neoliberalna agenda Svetovne trgovinske organizacije (STO), ki vključuje deregulacijo, liberalizacijo in privatizacijo storitev, je večini svetovnega prebivalstva v državah v razvoju in tudi industrializiranih državah prinesla še večjo revščino. Moja skupina je vedno zavračala liberalizacijo trgovine in njene uničujoče učinke, ki prispevajo k trenutni finančni, gospodarski in podnebni krizi in krizi s hrano.

Zato sem glasoval proti resoluciji Parlamenta o ministrski konferenci STO, moja skupina pa je predlagala, da je treba za pogajanja STO zahtevati nov mandat. Tak mandat mora biti prilagojen trenutnemu položaju v svetu. Njegov cilj mora biti uresničitev prave reforme mednarodnega trgovinskega sistema in zagotovitev predpisov o pošteni trgovini, ki spoštuje mednarodne sporazume in nacionalne predpise na področju socialne pravičnosti, okolja, neodvisne preskrbe s hrano in trajnostnega kmetijstva.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Skupni predlog resolucije skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov), skupine Evropskih konzervativcev in reformistov ter Skupine zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo o razvojni agendi iz Dohe in STO nadaljuje težnjo svetovne liberalizacije na vseh gospodarskih področjih. Ni dvoma, da odprava ovir v trgovini in povečanje trgovine na nekaterih področjih prinašata večjo blaginjo. Videli smo, da je prosta trgovina, predvsem med podobno razvitimi državami, tudi koristna.

Če pa se trgovinska partnerja preveč razlikujeta v smislu stopnje razvoja, pride v mnogih primerih do negativnih učinkov za obe strani. Popolno odprtje trgov držav v razvoju izvozom iz industrializiranih držav je včasih imelo za posledico uničenje lokalne gospodarske strukture, povečanje ravni revščine za ljudi in posledično se je več ljudi hotelo preseliti v zahodne države. Po drugi strani je bila Evropa preplavljena s cenenim blagom z Daljnega vzhoda, proizvodnja katerega je v mnogih primerih vključevala izkoriščanje delavcev. Domača proizvodnja je bila preseljena ali zaprta, to pa je povzročilo brezposelnost v Evropi. S tega vidika so zato določene ovire v trgovini, na primer za ohranjanje neodvisne preskrbe s hrano v Evropi, povsem smiselne. Ne smemo pozabiti, da je liberalizacija storitev na finančnih trgih igrala veliko vlogo pri trenutni finančni in gospodarski krizi. Kljub temu predlog resolucije zagovarja nadaljevanje procesa liberalizacije in večjo vlogo STO kot del politike novega svetovnega reda, iz tega razloga pa sem glasoval proti.

 
  
MPphoto
 
 

  Evelyn Regner (S&D), v pisni obliki. (DE) Danes sem glasovala proti resoluciji o razvojni agendi iz Dohe, ker nasprotujem kakršni koli liberalizaciji javnih storitev. V mislih imam predvsem liberalizacijo oskrbe z vodo, zdravstvene storitve in storitve v energetskem sektorju. Za kohezijo družbe je bistvenega pomena, da imajo vsi državljani dostop do javnih storitev. Zagotoviti je treba visoko kakovost teh storitev ob spoštovanju načela univerzalnosti, predvsem pa morajo biti cenovno dostopne. V zvezi s tem morajo imeti nacionalni organi obsežne diskrecijske pravice in priložnosti za oblikovanje svojih storitev.

 
  
MPphoto
 
 

  Frédérique Ries (ALDE), v pisni obliki. (FR) V tem času globalizacije je učinkovit sistem za ureditev trgovine pomembnejši kot kdaj koli prej. To je vloga Svetovne trgovinske organizacije, ki je bila ustanovljena leta 1995, da bi nadomestila GATT. Kot je poudarjeno v skupnem predlogu resolucije, ki ga je predložila desnica v Parlamentu in za katerega sem glasoval v času kosila, mora STO odigrati pomembno vlogo pri zagotavljanju, da se globalizacijo bolje obvladuje in da so njene koristi bolj enakomerno porazdeljene. Seveda so tisti, ki zagovarjajo protekcionizem, zaprtost vase, izbrali napačen cilj, ko iz STO delajo smrtonosno orožje nenadzorovane liberalizacije. Trenutni generalni direktor tega organa Združenih narodov Pascal Lamy je bil tisti, ki je začrtal pot po letu 1999: pot nadzorovane globalizacije.

Da bi se držali te poti, Evropski parlament predlaga nekatere praktične rešitve: dostop do trga za najmanj razvite države, ki je popolnoma neobdavčen in brez kvot, uspešen izid pogajanj v Dohi za države v razvoju, zahteve v smislu okoljskih in socialnih standardov in mandat za kmetijske zadeve, ki ga nadzoruje Komisija. S tem, ko predlagamo te rešitve, izpostavljamo tudi, da mora Evropska unija kot prednostne obravnavati svoje politične cilje in se ne osredotočati samo na trgovinske cilje.

 
  
MPphoto
 
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE), v pisni obliki. – (PL) Z zadovoljstvom pozdravljam resolucijo o STO, saj je to trenutno izredno pomemben problem. Narava krize je svetovna, čim hitrejši izhod iz nje pa je v interesu vseh. Menim, da je eden izmed načinov za učinkovito omejitev krize, širitev svetovne trgovine. Lažja je omejitev reforme gospodarstev na regionalno ali nacionalno raven, vendar pa dolgoročno to ni dober način za boj proti krizi, ki je zajela ves svet, zato boj proti njej zahteva skupne instrumente, ki se jih uporablja na svetovni ravni. Zato bi naredili vse, da bi pospešili pogajanja znotraj okvira Svetovne trgovinske organizacije, saj ta pogajanja liberalizirajo trgovino. Sočasno moramo sprejeti dobra načela konkurenčnosti. V teh načelih so posebno pomembni proizvodni standardi in pogoji za kakovost proizvodov, vključno v okviru boja proti podnebnim spremembam in zmanjšanja emisij CO2. Zelo občutljivo blago, kot so kmetijski in živilski proizvodi, zahteva izredno temeljit pristop. V prihodnje moramo razmisliti o tem, ali ne bi skupaj z liberalizacijo trgovine s kmetijskim blagom v okviru STO na svetovni ravni uvedli tudi standardizacije nekaterih elementov kmetijske politike na svetovni ravni. Upoštevati je treba posebno naravo kmetijskega sektorja – njegovo odvisnost od podnebnih pogojev, vprašanja kakovosti, povezana z varnostjo preskrbe s hrano, pogoje za proizvodnjo in problem zagotavljanja svetovne preskrbe s hrano. V pogajanjih STO moramo pokazati večje razumevanje za druge in več naklonjenosti.

 
  
  

- Omejevalni ukrepi, ki vplivajo na pravice posameznikov, po uveljavitvi Lizbonske pogodbe (B7-0242/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Nikolaos Chountis (GUE/NGL), v pisni obliki. (EL) Glasoval sem proti predlogu, ker v celoti temelji na doktrini in politiki „vojne proti terorju“, ki se jo še vedno uporablja za upravičevanje omejitve pravic in svoboščin ter za legalizacijo vojaških posredovanj in akcij, uvedenih z Lizbonsko pogodbo. Evropski parlament je bil nazadnje tudi izključen iz sourejanja, preučevanja in nadzora nad ukrepi, povezanimi s posameznimi pravicami in protiterorističnimi politikami, s čimer je bila oslabljena njegova vloga glede ključnih zadev. Nazadnje bi poudaril, da je bila ne glede na vse drugo sprejeta sprememba, ki izkrivlja vlogo nevladnih organizacij in jih spreminja v informatorje in nosilce različnih „protiterorističnih“ varnostnih storitev, namesto v pomočnike v družbi, v kateri so dejavne.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. (PT) Javni dostop do dokumentov je ključni dejavnik pri zagotavljanju obstoja demokratičnega nadzora institucij in njihovega učinkovitega nadzora, s čimer se povečuje zaupanje državljanov. V okviru stockholmskega programa je Svet ponovno potrdil pomen preglednosti in Komisijo pozval, naj preuči najboljši način za zagotavljanje preglednosti v postopku sprejemanja odločitev, dostopa do dokumentov in dobrega upravljanja glede na nove priložnosti, ki jih prinaša Lizbonska pogodba. Ne dvomim, da je treba spremeniti pravno podlago uredbe, ki zadeva dostop do dokumentov, in tudi pravni okvir, v katerem naj bi se uporabljala, predvsem v zvezi z odnosi med institucijami Unije in državljani.

Izboljšanje je potrebno v vsebinskem smislu na primer glede tega, za kar menim, da je temeljnega pomena, in sicer glede zmožnosti Parlamenta, da izvršuje svojo pravico do demokratičnega nadzora z dostopom do občutljivih dokumentov. Preglednost, bodisi v odnosu so javnosti ali v institucionalnem smislu, je temeljno načelo EU. Ukrepe in odločitve, ki jih sprejmejo institucije, organi, službe in agencije EU, mora voditi največja možna skladnost z načelom odprtosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Tema, ki jo obravnavamo, zadeva Lizbonsko pogodbo, zlasti vprašanje, kako uskladiti njena člena 75 in 215 glede pristojnosti Parlamenta v postopku sprejemanja omejevalnih ukrepov za določene osebe in subjekte.

Medtem ko se zdi, da člen 215 Parlament izključuje iz postopka sprejemanja odločitev, člen 75 določa redni zakonodajni postopek in s tem udeležbo tega Parlamenta pri opredelitvi in sprejemanju ukrepov za preprečevanje terorizma in povezanih dejavnosti.

Ker je razlog za omejevalne ukrepe, določene v členu 215, pogosto prav boj proti terorizmu, je pomembno ugotoviti, ali gre za odstopanje od člena 75 in če je tako, ali je sprejemljivo, da se Parlament sistematično izključuje iz postopka za sprejemanje teh ukrepov.

Menim, da je jasno, da je zakonodajalec nameraval sprejemanje takšnih ukrepov zaupati izrecno Svetu. Ta korak morda temelji na hitrosti in enotnosti pri sprejemanju odločitev. Kljub temu menim, da bi bila v nenujni situaciji prednost, če bi se pri sprejemanju takšnih ukrepov posvetovali s Parlamentom.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Boj proti terorizmu se ponovno izrablja kot izgovor za omejevalne ukrepe in sankcije proti vladam tretjih držav, fizičnim ali pravnim osebam, skupinam ali nedržavnim subjektom. To je nesprejemljivo, saj poročilo samo priznava, da je v praksi težko razlikovati med vrstami nevarnosti, čeprav si prizadeva.

Zavedamo se, da je potreben dodaten okvir skladnosti z mednarodnim pravom. Ne sprejemamo politike dvojnih standardov v odnosih do vlad tretjih držav, fizičnih ali pravnih oseb, skupin ali nedržavnih subjektov, oblikovanih glede na interese Združenih držav ali glavnih evropskih sil. Primerov ne manjka. Če jih omenim samo nekaj, imamo primere nezakonite zasedbe Zahodne Sahare, Aminatouja Haidarja in druge Saharce, ki so zaprti v Maroku, in ukrepe Turčije proti Kurdom in Cipru.

Zato smo glasovali proti poročilu, čeprav se strinjamo z nekaterimi njegovimi odstavki, zlasti ko zahteva pojasnilo Komisije.

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. (FR) Resolucija tega Parlamenta nenehno omahuje med potrebo po sprejetju določenih ukrepov proti terorističnim organizacijam in državam, ki jih podpirajo, kot so ukrepi zamrznitve njihovih sredstev ali diplomatske in gospodarske sankcije in tako dalje, in spoštovanjem pravic posameznikov in organizacij, da se branijo pred takšnimi obtožbami in sankcijami.

Jasno je, da se je ta Parlament odločil prednost dati pravicam osumljencev pred obrambo narodov. Če se demokracije ne morejo boriti proti terorizmu z odrekanjem svojim vrednotam, potem si ne morejo niti dovoliti zbujati vtisa, da so popustljive ali šibke. Bojim se, da ta resolucija vzbuja točno takšen vtis. Zato smo ne glede na institucionalne vidike glasovali proti.

 
  
MPphoto
 
 

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. (FR) Glasovala sem za to resolucijo, ker je pomembno, da poslanci Evropskega parlamenta izvajamo parlamentarni nadzor nad odločitvami o uvedbi sankcij proti osebam, povezanim z Al Kaido in Talibani, in tudi osebam, ki ogrožajo pravno državo v Zimbabveju in Somaliji. Izbrana pravna podlaga je nesprejemljiva; zahtevamo posvetovanje z nami po rednem zakonodajnem postopku in obveščanje o delu Odbora ZN za sankcije. Nazadnje v zvezi s tem obžalujem nadvse upravljavski pristop, pri katerem vztraja Svet, čeprav tu govorimo o ukrepih, ki se nanašajo na posamezne pravice.

 
  
MPphoto
 
 

  Timothy Kirkhope (ECR), v pisni obliki. – Skupina ECR je najodločnejši zagovornik ukrepov proti teroristom v EU in je prepričana zlasti, da morajo nacionalne vlade v Evropski uniji sodelovati v boju proti nenehni grožnji terorizma. Vendar pa se je skupina ECR odločila vzdržati glasovanja o tej resoluciji iz dveh posebnih razlogov: prvič, nasprotujemo kakršni koli zakonodaji, ki nas pomika k skupni evropski zunanji in varnostni politiki, toda, drugič, namesto tega želimo izboljšano in okrepljeno usklajevanje in sodelovanje med EU in nacionalnimi vladami in smo zelo razočarani, da ta resolucija tega ni odrazila v zadostni meri.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Skupni pomen vprašanj, ki so bila zastavljena, presega le ovrednotenje doktrine in doslednosti med izraženimi namerami in njihovim tolmačenjem. Obstaja tudi praktična posledica, ki izhaja iz starega reka, da tisti, ki zmore veliko, vsekakor lahko naredi tudi manj, in je povezana z naslednjim: kakšen smisel ima organ, ki ima pristojnosti v kazenskih zadevah ter pri preprečevanju in v boju proti terorističnim napadom, s tem ko je vključen v postopek soodločanja, če je potem a priori izključen, kadar je govora o drugih ukrepih, ki bi lahko, s tem ko vplivajo na pravice državljanov, v tem kontekstu bili celo pomembni?

Ključnega pomena je, da je način, na katerega je v zakonodaji tolmačena Lizbonska pogodba, v resnici skladen z navedeno krepitvijo pristojnosti in pooblastil Parlamenta. Vsaj v nekaterih primerih, ko so ogrožene pravice državljanov in protiteroristične politike, kot je bilo zastavljeno v vprašanjih, bi morala biti zagotovljena dvojna pravna podlaga. V drugih primerih, kot sta na primer Zimbabve in Somalija, bi moralo biti predvideno opcijsko posvetovanje, kot je dejansko tudi navedeno v deklaraciji iz Stuttgarta o Evropski uniji, ki je prav tako bila omenjena v vprašanju.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) V zadnjih letih je bilo vse več pravic zmanjšanih v imenu boja proti terorizmu. S sporazumom SWIFT in stockholmskim programom postaja vse resničnejša „pregledna oseba“. Seveda je v času moderne tehnologije, globalizacije in EU brez meja pomembno, da organi sodelujejo in se tudi ustrezno pripravijo. Vendar pa se država ne more spustiti na raven teroristov. Pomisliti moramo samo na vprašljivo vlogo EU in posameznih držav članic v zvezi s preleti CIA in tajnimi zapori ZDA.

Nadzor zakonitosti je pomembna protiutež zagotavljanju, da se obtoženemu jamči minimalne pravice v skladu z zahtevami moderne demokracije. Zadevno poročilo ni dovolj jasno v smislu pristopa in prav tako ne pove dovolj o preteklih neuspehih in vprašanju varstva podatkov. Zato sem se vzdržal glasovanja.

 
Zadnja posodobitev: 30. april 2010Pravno obvestilo