Martin Schulz (S&D). – (DE) Gospa predsednica, rad bi ponovil svoje vprašanje pravilnosti postopka:
(Hrup v dvorani)
Veseli me, da lahko vedno prebudim svoje kolege poslance. To je dobro za krvni obtok.
V skladu s členom 177(4) ponovno prosim, da se glasovanje preloži in da se medtem preuči legitimnost resolucije in glasovanja.
Manfred Weber (PPE). – (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, najprej bi se rad osredotočil na postopkovni argument. Vse bi rad opomnil, da smo pravkar glasovali o poročilu gospoda Cashmana. To je poročilo, ki ga je Parlament pripravil med tekočim zakonodajnim postopkom. Naša pravna služba je izjavila, da to ni dovoljeno, vendar so socialisti vztrajali, da se ga predstavi. Čeprav smo razpravljali o svobodi tiska v Italiji in je pristojni komisar pojasnjeval, da Evropska unija na tem področju nima nobene pristojnosti, se je socialistom še vedno zdelo, da se splača napadati Berlusconija. Vedno, kadar ustreza socialistom, gre za to, da ni pristojnosti. Kadar se ugovarja drugim, pristojnost je. Zato jim ne smemo popustiti.
Vendar se o drugem argumentu splača resno razpravljati. Ali smo pristojni za Konvencijo o človekovih pravicah? Kolege poslance bi rad opomnil, da bo Evropska unija po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe postala pogodbenica Konvencije o človekovih pravicah. To pomeni, da če je zakonito, da o tem razpravlja italijanski parlament, ker je Italija pogodbenica Konvencije o človekovih pravicah, potem je zakonito tudi, da o tem razpravlja Evropski parlament, ker bo v prihodnosti pogodbenik Konvencije o človekovih pravicah.
Moj tretji in zadnji argument je povezan s tem, da nismo pravniki, smo politiki. Ta sodba vpliva na milijone ljudi in zato bi o njej morali glasovati danes.