Ustne obrazložitve glasovanja

- Poročilo: Reimer Böge (A7-0080/2009)

  Siiri Oviir (ALDE). – (ET) Gospod predsednik, sprejeta odločitev o uporabi instrumenta prilagodljivosti kaže na uspeh mednarodnega sodelovanja in ponovno daje zagotovilo, da institucije Evrope menijo, da je nujno treba financirati drugo stopnjo načrta za oživitev evropskega gospodarstva. Druga pozitivna stvar v tej resoluciji je to, da nam je v načrtu za oživitev gospodarstva uspelo najti neporabljena sredstva za energetske projekte in smo to pozneje potrdili v proračunu. Glasovala sem za resolucijo.

- Poročilo: Reimer Böge (A7-0085/2009)

  Siiri Oviir (ALDE). – (ET) Podprla sem tudi to poročilo, sprejetje poročila, ker je bil rezultat Spravnega odbora – očitno Spravni odbor ne napreduje preveč naravnost in hitro – pozitiven: da se izvaja načrt za oživitev evropskega gospodarstva, da se izvaja določeni cilj tega načrta. Druga pozitivna stvar je, da smo prejšnjo odločitev podprli pri poznejšem glasovanju o proračunu, da se 2,4 milijarde EUR rezervira za omenjene namene. To poročilo sem podprla.

- Poročilo: László Surján, Vladimír Maňka (A7-0083/2009)

  Chris Davies (ALDE). – Gospa predsednica, Nick Griffin iz Britanske nacionalne stranke je namigoval, da na moje glasovanje vplivajo poslovni interesi. Želim pojasniti, da sem ponosen na to, da zagovarjam uporabo nizkoogljičnih tehnologij za boj proti podnebnim spremembam. Nikoli nisem zahteval ali dobil niti centa za svoje delo; to delam, ker verjamem v to. Vse delnice, kar sem jih kdaj imel, so bile vedno prijavljene v prijavi interesov in mi nikoli niso preprečile, da bi kritiziral nekatere projekte, povezane z vetrno energijo.

Odprtost in preglednost sta vedno bili odliki mojega političnega življenja in preden Nick Griffin poskuša umazati ugled poslancev tukaj, naj razloži, zakaj stranki, ki jo vodi, dvakrat ni uspelo pravočasno predložiti računovodskih izkazov britanski volilni komisiji. Njegovi računovodje pravijo, da računovodski izkazi ne dajejo resnične in poštene slike o zadevah njegove stranke. Veliko ljudi sumi, da je bil denar članov njegove stranke porabljen v osebno korist. Če gospod Griffin to zanika, potem bi morda lahko predložil sklop računovodskih izkazov, ki ga bodo odobrili njegovi revizorji.

  Ashley Fox (ECR). – Gospa predsednica, če smem napačno navesti Johna Dunninga, angleškega poslanca v 18. stoletju, proračun EU se je povečeval, se povečuje in bi ga bilo treba zmanjšati.

Glasoval sem proti resoluciji o proračunu, ker presega mejo 1 % bruto domačega proizvoda. To je meja, ki je ne bi smeli preseči. Zavedati se moramo, da vsak evro, ki ga porabimo, prihaja od davkoplačevalcev. Z njihovim denarjem bi morali ravnati varčno in to ni varčen proračun.

  Syed Kamall (ECR). – Gospa predsednica, tako kot kolega pred menoj sem tudi jaz glasoval proti proračunu. Zanimivo je, da pogosto govorimo o skupnih evropskih vrednotah in solidarnosti z državljani. Vendar mislim, da je v času, ko se mnoge skupnosti in družine spopadajo s sedanjimi gospodarskimi razmerami, ko se spopadajo s plačevanjem računov, ko nekatere izgubljajo delovna mesta, mnoge pa celo znižujejo plače, nezaslišano, da glasujemo za povečanje proračuna, ki ne upošteva sedanjih gospodarskih razmer.

Potrebujemo zdrave finance, pokazati moramo, da razumemo skrbi naših volivcev, in z denarjem davkoplačevalcev moramo ravnati varčno. Samo tako bomo lahko ustvarili rast, ki je tako nujno potrebna za pomoč državljanom v vseh državah Evropske unije. Zato sem glasoval proti temu proračunu.

Vsem bi rad zaželel vesel božič in srečno novo leto.

- Predlog resolucije B7-0248/2009

  Laima Liucija Andrikienė (PPE). – Gospa predsednica, za resolucijo sem glasovala, ker Belorusi danes tukaj kažejo raven svojega sodelovanja z Evropsko unijo.

Kljub številnim besedam na beloruski strani so bile doslej izvedene le skromne spremembe. Pred kratkim smo od opozicije slišali, da namerava predsednik podpisati uredbo o omejitvi dostopa do prostih informacij na internetu.

EU mora vsekakor podpreti Belorusijo, da jo približa Evropi, vendar moramo predvsem sodelovati z beloruskimi prebivalci.

Zdi se, da zdaj z začasno ukinitvijo prepovedi potovanja poskušamo sodelovati z beloruskimi oblastmi, vendar prepovedi potovanja ostajajo za navadne ljudi Belorusije. 60 EUR za schengenski vizum je predrago za večino Belorusov. Obenem je cena za ruske državljane za polovico manjša. EU ne bi bila prizadeta, če bi državljani Belorusije plačali samo strošek vizuma, ki ne znaša več kot 5 EUR.

  Predsednica. – Hvaležna bi bila, če bi se gospod Brok in gospod Saryusz-Wolski šla pogovarjat kam drugam. Gospod Brok, ali bi se lahko pogovorili zunaj dvorane, prosim?

Ali bi se, prosim, lahko pogovorili zunaj dvorane?

Ven!

Gospod Brok, ali bi, prosim, zapustili dvorano in se pogovorili zunaj.

Gospod Preda, če želite obrazložiti glasovanje o Belorusiji, bom zdaj poslušala. Ali želite obrazložiti glasovanje?

  Cristian Dan Preda (PPE). – (RO) Želel sem obrazložiti, zakaj sem glasoval za predlog gospoda Schulza. Ker sem mislil, da takega predloga ne bo, se nisem prijavil vnaprej, vendar bi rad obrazložil svoj glas za prvi predlog gospoda Schulza v zvezi z …

(Predsednica je prekinila govornika)

  Predsednica. – Žal mi je, ni mogoče. Mislila sem, da želite govoriti o Belorusiji.

- Predlog resolucije B7-0187/2009

  Laima Liucija Andrikienė (PPE). – Gospa predsednica, za to resolucijo sem glasovala, ker so razmere v Kongu grozljive. V državi je zaradi nasilja oboroženih skupin vsak mesec ubitih več deset tisoč ljudi. Kongovske oborožene sile so z občasno uporabo neomejene sile pogosto v središču takšnih zločinov, civilisti pa so običajno žrtve takega nasilja. Položaj žensk je grozen, pri čemer je spolno nasilje specifična težava v državi. Poroča se o posilstvih, za katera so odgovorne skoraj vse bojujoče se strani, vključno s kongovsko vojsko.

Pozdravljamo posredovanje EU v Kongu. Evropsko vojaško posredovanje je prispevalo k preprečitvi nastanka podobnih razmer kot v Ruandi. Še posebej pomembna je policijska misija EU, saj sta glavni težavi, s katerima se spopada Kongo, nekaznovanje in nezmožnost za kazensko preganjanje. Vendar za znaten napredek potrebujemo večje zavzemanje mednarodne skupnosti. Zato je treba bolj ukrepati prek misije MONUC in Združenim narodom zagotoviti več sredstev.

  Nirj Deva (ECR). – Gospa predsednica, medtem ko se odpravljamo na božične počitnice, tolste purane in kar koli že, kar jemo v prazničnem času, moramo misliti tudi na to, da bo v tem času v Demokratični republiki Kongo umrlo veliko ljudi.

Od leta 1999 je bilo tam ubitih skoraj pet milijonov ljudi in ocenjuje se, da je tam vsak mesec ubitih 45 000 – velikost majhnega angleškega mesta – 45 000 ljudi. Med praznovanjem božiča bi morali razmisliti o tem in se vprašati, ali še vedno živimo na istem planetu kot ti ljudje v Demokratični republiki Kongo.

Že približno dvajset let ali več si Združeni narodi močno prizadevajo, da bi se te razmere nekoliko stabilizirale, vendar samo z 20 000 vojaki. Kako naj jim sploh uspe ohraniti mir z 20 000 vojaki? Združenim narodom moramo pomagati, da bodo učinkovito opravili delo in priprli ljudi, katerih ravnanja se ne kaznuje in ki posiljujejo in ubijajo ženske in otroke. Resno moramo to končati zdaj.

- Predlog resolucije B7-0191/2009

  Simon Busuttil (PPE). – Gospa predsednica, v imenu skupine EPP želim povedati, da je skupina EPP glasovala proti resoluciji, ne zato, ker ne podpira preglednosti ali dostopa do dokumentov, vsekakor v skladu z novo Pogodbo, temveč zato, ker je vložila svojo resolucijo – o kateri na koncu nismo glasovali –, ki je po našem mnenju predstavljala bolj uravnotežen pristop k tej zelo občutljivi temi.

Kadar razpravljamo o dostopu do dokumentacije in preglednosti, moramo paziti, da ne gremo predaleč in da dokumentacije in postopkov ne razkrijemo do tolikšne mere, da celoten sistem postane neizvedljiv. Če povsem odpremo tajna pogajanja in zaprta pogajanja, utegnemo spodkopati sama pogajanja in sam sistem, na katerem temeljimo.

Pisne obrazložitve glasovanja

- Poročilo: Reimer Böge (A7-0080/2009)

  Andrew Henry William Brons (NI), v pisni obliki. – Zelo nerad sem glasoval za to. Čeprav je šlo predvsem za prerazporeditev obstoječih sredstev, bi z uporabo instrumenta prilagodljivosti bila vključena subvencija. Vendar je bil glavni namen povrniti izdatke Bolgariji in drugim državam, ki so bile prisiljene iz delovanja izločiti jedrske reaktorje kljub temu, da so same menile drugače. EU je obljubila financiranje in to obljubo je bilo treba izpolniti.

  David Casa (PPE), v pisni obliki. – Po usklajevalnem sestanku 18. novembra 2009 sta Parlament in Svet lahko dosegla dogovor glede uporabe instrumenta prilagodljivosti za Evropski načrt za oživitev gospodarstva in razgradnjo jedrske elektrarne Kozloduj v Bolgariji. Čeprav je oboje pomembno, menim, da je ustrezna in pravilna razgradnja te elektrarne še posebej pomembna. Zato sem se odločil, da podprem poročevalca in glasujem za to poročilo.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Predlog resolucije, o katerem se razpravlja, zadeva evropsko financiranje razgradnje jedrske elektrarne Kozloduj v Bolgariji in uporabe instrumenta prilagodljivosti v ta namen v obdobju 2010–2013, s čimer se spoštuje zaveza, ki je bila dana Bolgariji med pristopnim procesom.

Prav tako zadeva dodatno financiranje druge faze Evropskega načrta za oživitev gospodarstva na področju energetike v okviru instrumenta prilagodljivosti, saj ta načrt doslej še ni bil ustrezno financiran.

Ne zanikam tega, da je jedrska energija lahko del dobro uravnotežene evropske energetske košarice in da lahko njena uporaba zmanjša našo zunanjo odvisnost na tem področju, vendar menim, da se Evropska unija ne more izogniti temu, da bi sodelovala pri prizadevanju za zaprtje tega zastarelega jedrskega objekta, obenem pa zagotovila tudi, da si projekti za oživitev gospodarstva zaslužijo ustrezno financiranje.

Okoljska varnost zaradi razgradnje Kozloduja in večje vlaganje v energetske projekte sta dobra razloga za uporabo instrumenta prilagodljivosti.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Na usklajevalnem sestanku 18. novembra 2009 se je instrument prilagodljivosti uporabil za financiranje razgradnje jedrske elektrarne Kozloduj v znesku 75 milijonov EUR v letu 2010. Obžalujem dejstvo, da je Komisija predstavila te potrebe za financiranje le v pisnem predlogu spremembe št. 2/2010 po prvi obravnavi Parlamenta, z drugimi besedami, potem ko je Parlament določil svoje prednostne naloge.

To je povzročilo dodaten pritisk na podpostavko 1a, znatno vplivalo na dinamiko pogajanj za proračun za leto 2010 in ogrozilo politične prednostne naloge Parlamenta. Vendar je treba dane obljube izpolniti, kakor je v primeru protokola o pogojih za pristop Bolgarije k Evropski uniji, ki vsebuje zavezo EU, da bo financirala razgradnjo Kozloduja. Potrebe po dodatnem financiranju v obdobju 2011–2013, ki skupaj znašajo 225 milijonov EUR, je treba obravnavati v vmesnem pregledu večletnega finančnega okvira. Dodatno financiranje Kozloduja v letih 2011–2013 ne sme vplivati na financiranje že obstoječih večletnih programov in ukrepov. Zato sem glasoval za to poročilo.

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Uporaba teh sredstev temelji na logiki, ki je za energetskim poglavjem Evropskega načrta za oživitev gospodarstva. Glasovanja se bom vzdržal iz istih razlogov.

- Poročilo: Reimer Böge (A7-0085/2009)

  David Casa (PPE), v pisni obliki. – Načrt za oživitev je bil eden od odzivov Komisije na gospodarsko krizo, ki v zadnjih letih pesti Evropo. Med cilje tega načrta spadata vzpostavitev poslovanja in zaupanja potrošnikov ter zlasti zagotavljanje izvajanja posojil. Obstajala je potreba po prilagodljivosti in omogočanju, da se po potrebi prerazporedijo sredstva iz različnih proračunov. Zato moram podpreti stališča poročevalca in glasovati za predlog.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Evropski načrt za oživitev gospodarstva,ki mu je Parlament marca 2009 dodelil 5 milijard EUR, je razdeljen na vseevropske energetske projekte in projekte za vzpostavitev širokopasovnega interneta na podeželju. To je pomemben instrument za reševanje gospodarske krize, oživljanje gospodarstva in s tem ustvarjanje delovnih mest. Na usklajevalnem sestanku 18. novembra so Parlament, Svet in Komisija dosegli dogovor o financiranju v drugem letu (2010) Evropskega načrta za oživitev gospodarstva v znesku 2,4 milijarde EUR. Za to financiranje energetskih projektov in projektov za širokopasovni internet je potreben pregled večletnega finančnega okvira za obdobje 2007–2013.

Financiranje Evropskega načrta za oživitev gospodarstva ne sme biti delno preloženo na naslednja leta in zato pozdravljam doseženi dogovor. Poudaril bi tudi, da sedanji večletni finančni okvir ne izpolnjuje finančnih potreb Evropske unije. Zato bi Komisija morala nujno predstaviti predlog za vmesni pregled večletnega finančnega okvira. Podpiram tudi to, da je treba večletni finančni okvir za obdobje 2007–2013 podaljšati na leti 2015 in 2016. Zato sem glasoval za to poročilo.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Tudi če se tukaj uporabljena sredstva nekako pozitivno porabijo, še vedno niti približno ne zadostujejo za obravnavanje potrebe podeželja po podpori. Kmetijstvo v državah Evropske unije ima številne druge potrebe in kmetje, ki obdelujejo zemljo, zahtevajo kmetijsko politiko, ki spodbuja pridelavo, ki jim zagotavlja spodobno življenje in preprečuje nenehno dezertifikacijo podeželja.

Zato ni dovolj, da samo govorimo, da spodbujamo solidarnost na področju energetskih virov in spodbujamo širokopasovne povezave na podeželju, če res želimo prispevati k oživitvi gospodarstva Evrope.

Kakor smo zagovarjali, sta potrebna temeljita revizija politik Skupnosti in znatno povečanje proračunskih sredstev.

Zaradi tega smo se vzdržali glasovanja.

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Energetsko poglavje Evropskega načrta za oživitev gospodarstva vsebuje nekaj presenetljivih predlogov. Mednje spadajo ustanovitev posebnega sklada 2020, poostritev državnih zahtev glede okoljske uspešnosti proizvodov in spodbujanje gradnje energetsko učinkovitih stavb. Razgradnja jedrske elektrarne prve generacije Kozloduj v Bolgariji izpolnjuje nujno zahtevo. Prav tako presenetljivo pa je, da EU projektu, ki bi nas oddaljil od jedrske energije, ne namerava zagotoviti čisto nobene pomoči.

Čeprav gre za nujno zadevo, EU očitno ni trdno zavezana temu, da bi se odpovedala največji možni produktivnosti. Kako bi le bila, če je zavezana temu, da daje popolno prednost načelom liberalizma, ki ga poveličuje ta načrt za oživitev? Zato sem se pri tem poglavju odločil, da se bom vzdržal glasovanja.

- Poročilo: László Surján, Vladimír Maňka (A7-0083/2009)

  Liam Aylward (ALDE), v pisni obliki. – (GA) Podprl sem proračun Evropske unije za proračunsko leto 2010. Zlasti pozdravljam dogovor s Svetom, ki bo pridelovalcem mleka zagotovil dodatno pomoč v vrednosti 300 milijonov EUR. Ena od zahtev, ki jih je Parlament postavil na pogovorih o proračunu za leto 2010, je bila, da se za reševanje mlečne krize zagotovi sklad za mleko v vrednosti 300 milijonov EUR. Čeprav se je Komisija sprva strinjala s predlogom, je želela v ta sklad vložiti zgolj 280 milijonov EUR.

Ta denar bo zelo pomagal pridelovalcem mleka, ki so jih nizke cene čez poletje močno prizadele in imajo težave z likvidnostjo. Prav tako pozdravljam v proračunu zagotovljeno podporo za organizacijo posebnih olimpijskih iger ter za njihovo potrebo glede financiranja evropskih posebnih olimpijskih iger v Varšavi leta 2010 in svetovnih posebnih olimpijskih iger v Atenah leta 2011. Posebnim olimpijskim igram je bilo dodeljenih 6 milijonov EUR z določbo, da se v letu 2011 zagotovi nadaljnje financiranje.

  Françoise Castex (S&D), v pisni obliki. – (FR) Za evropski proračun za proračunsko leto 2010 sem glasovala brez navdušenja, da ne bi bilo ogroženo financiranje drugega dela Evropskega načrta za oživitev gospodarstva (energetska infrastruktura in širokopasovni internet), začetek nove evropske pobude za spodbujanje mikroposojil (ki v letu 2010 znaša 25 milijonov EUR) ali nujna pomoč za mlečni sektor (dodatnih 300 milijonov EUR). Poudarila bi, da smo moji kolegi francoski socialisti in jaz že leta 2006 glasovali proti finančni perspektivi za obdobje 2007–2013. Takrat smo kritizirali cenejšo različico proračuna, ki zaradi svojih pomanjkljivosti ne bi omogočila razvoja daljnosežnih inovativnih projektov. Danes se naša analiza potrjuje: ta proračun nam ne omogoča, da bi reševali krizo, in odraža odsotnost evropskega političnega projekta. Čeprav je za gospodarsko krizo brez primere, ki jo preživlja Evropa, potreben odločen, skupen odziv Unije, sta se Svet in Evropska komisija odločila, da se državam članicam dopusti, da pripravijo svoje načrte za oživitev gospodarstva. S proračunom, kot je ta, ne bomo vzpostavili trajne rasti in se uspešno borili proti podnebnim spremembam.

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D), v pisni obliki. – (RO) Rezultat glasovanja o proračunu za leto 2010 je pomemben korak pri pripravi osnutka in uporabi skupnih standardov in meril, ki so potrebni za ureditev področij energetike, tehnologije, kmetijstva in infrastrukture. Šteje se, da to zagotavlja ustrezno podporo v okviru, v katerem se gospodarstva držav članic soočajo s kriznimi razmerami. Pozdravljam dodelitev 300 milijonov EUR, čeprav je bilo sprva dodeljenih samo 280 milijonov EUR, kot takojšnjo pomoč, namenjeno pridelovalcem mleka, ki se spopadajo s padcem cen, ki vodi v negotovost. Menim, da bo ta ukrep odpravil vzroke, predvsem pa vplive, ki so pripeljali do tega znatnega padca cen na trgu mleka in mlečnih izdelkov v sedanji gospodarski krizi.

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Pravkar je bil sprejet proračun EU za leto 2010. S tem proračunom, ki znaša 2,4 milijarde EUR, bomo lahko financirali drugo in zadnjo fazo Evropskega načrta za oživitev gospodarstva in to je dobra novica. Žal je Svet zaustavil pogajanja o financiranju evropskega programa za spodbujanje mikroposojil – še posebej koristen in potreben instrument za oživitev rasti.

Podobno je zelo obžalovanja vredno, da je Svet zavrnil spremembo Parlamenta, da se v času gospodarske in socialne krize brez primere poveča pomoč ljudem, ki jo najbolj potrebujejo, čeprav je leto 2010 razglašeno za „evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti“.

Po drugi strani je pravilno, da je Evropski svet prejšnji petek sporočil, da so EU in države članice pripravljene prispevati k financiranju in takojšnji uporabi 2,4 milijarde EUR na leto od leta 2010 do 2012, da bi državam v razvoju pomagale pri boju proti podnebnim spremembam. Vendar če želi biti Svet dosleden in odgovoren, mora sprejeti, da je nujno potreben vmesni pregled finančnega okvira za obdobje 2007–2013. Brez tega pregleda ta novica žal ne bi bila nič drugega kot promocijska poteza.

  Göran Färm, Anna Hedh, Olle Ludvigsson in Åsa Westlund (S&D), v pisni obliki. – (SV) Švedski socialni demokrati smo se odločili, da danes glasujemo za drugi del financiranja Evropskega načrta za oživitev gospodarstva. Ta načrt je pomemben korak pri naših skupnih prizadevanjih za to, da si EU opomore od finančne in gospodarske krize. Vendar velik del načrta za oživitev gospodarstva obsega naložbe v tehnologije CCS. Podpiramo nadaljnje raziskave na tem področju, vendar menimo, da se ne smemo preveč osredotočiti na to tehnologijo, dokler se ne izdela primerjava tehnologije CCS in drugih obstoječih metod za zmanjšanje emisij ogljika. Takšna primerjava bi nam omogočila, da bi sredstva EU vložili tja, kjer bi najbolj koristila boju proti podnebnim spremembam.

Podpiramo proračunsko obveznost in smo glasovali za vse dele, razen za zahtevo, da se uvede trajna podpora za mlečni sektor, proti kateri smo glasovali.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Kakor sem že povedal, menim, da moramo med našo razpravo o dodeljevanju sredstev različnim sektorjem evropskega gospodarstva upoštevati posebne razmere krize, ki jo trenutno doživljamo. Predvsem menim, da je nujno, da se sredstva dodelijo izvajanju Evropskega načrta za oživitev gospodarstva, zlasti v zvezi s sprejemanjem ukrepov za spodbujanje gospodarske rasti, konkurenčnosti, kohezije in zaščite delovnih mest.

Ponovno poudarjam, da je dodeljevanje potrebnih sredstev nujno za to, da lahko mala in srednje velika podjetja, ki so med največjimi žrtvami krize, prejmejo podporo, ki jim bo pomagala preživeti to krizo, strukturni in kohezijski skladi pa so ključni za nacionalno gospodarsko rast.

Obžalujem pa, da je bilo za ustanovitev sklada za sektor mleka in mlečnih izdelkov dodeljenih le 300 milijonov EUR, kar je po mojem mnenju premalo. Resna kriza, ki jo ta sektor zdaj doživlja, bi upravičila dodelitev več sredstev, ki bi pomagala proizvajalcem premagati težave, s katerimi se zdaj spopadajo.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) To je proračun, ki bo pomagal pri boju proti brezposelnosti in zagonu gospodarstva. Parlament daje prednost Evropskemu načrtu za oživitev gospodarstva s financiranjem v višini 2,4 milijarde EUR v naslednjem letu. Pozdravljam dodelitev 300 milijonov EUR dodatne podpore sektorju mleka, vendar zagovarjam oblikovanje proračunske postavke za ustanovitev trajnega sklada za ta sektor. Prav tako menim, da je zelo pomembno, da se sedanji večletni finančni okvir za obdobje 2007–2013 revidira in podaljša na proračunski leti 2015 in 2016, kakor smo predlagali v tem proračunu. Poudaril bi, da je boj proti podnebnim spremembam prednostna naloga EU, ki je ta proračun ne obravnava v zadostni meri. Poudaril bi tudi, da je zanesljiva oskrba z energijo ključna za Unijo, in zato pozdravljam podpis projekta Nabucco. Proračuni za Parlament in druge institucije, ki so bili vloženi za drugo obravnavo, so enaki kot tisti, ki smo jih potrdili na prvi obravnavi. V razdelku 5 imamo razliko do zgornje meje v znesku 72 milijonov EUR, ki se bo prednostno uporabila za financiranje dodatnih izdatkov, ki jih je mogoče neposredno pripisati začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe. Zato sem glasoval za to poročilo.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Glasovali smo proti temu poročilu, ki „pozdravlja splošni sporazum o proračunu 2010“, ker je to proračun Skupnosti, v katerem se že odražajo prednostne naloge, ki so v Lizbonski pogodbi določene za Evropsko unijo, ki je čedalje bolj neoliberalna in militaristična ter čedalje manj skrbi za gospodarsko in socialno kohezijo.

Sredi gospodarske in socialne krize, ki zelo slabo vpliva na zaposlovanje in življenjske razmere ljudi, je nesprejemljivo, da ima predlog proračuna Skupnosti za 11 milijard EUR manj plačil, kot je bilo predvideno v finančni perspektivi.

Pozdravljamo pa dejstvo, da je bilo sprejetih nekaj predlogov, ki smo jih vložili, namreč:

- oblikovanje proračunske postavke za ukrepe v tekstilni in obutveni industriji, da se oblikuje program Skupnosti za industrijo;

- oblikovanje druge postavke za spodbujanje preoblikovanja nestabilnih delovnih mest v delovna mesta s pravicami.

Namen teh predlogov je prvič opozoriti na resno krizo, ki jo trenutno doživlja tekstilna industrija in jo je delno povzročilo eksponentno večanje obsega uvoza iz tretjih držav, in drugič pomagati pri boju proti hitremu večanju nestabilnosti delovnih mest ter naraščanju brezposelnosti in revščine.

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (S&D), v pisni obliki. – (PL) Gospa predsednica, zaradi usklajevalnega postopka je bil dosežen dogovor o ravni izdatkov, ki je po mnenju Parlamenta zadovoljiva in zadostuje za uresničitev najpomembnejših ciljev Unije v naslednjem letu. Še posebej pomembni so dogovori v zvezi s sredstvi za uresničitev Evropskega načrta za oživitev gospodarstva, vključno s projekti na področju energetike, za katere je rezerviranih 1 980 milijonov EUR. Znesek 420 milijonov EUR bo dodeljen povečanju razpoložljivosti širokopasovnega interneta, kar bo prispevalo k uresničitvi načel lizbonske strategije. Tik pred zdajci so bile sprejete pomembne spremembe načrtovanih upravnih odhodkov v povezavi z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe.

Na proračun Unije vplivata vzpostavitev Evropskega sveta kot institucije EU ter ustanovitev funkcije predsednika Evropskega sveta in Službe za zunanjepolitično delovanje. Stroški, povezani z Evropskim svetom in predsednikom, so ocenjeni na 23,5 milijona EUR in bodo pokriti s prihranki iz leta 2009, medtem ko utegnejo stroški, povezani z ustanovitvijo Službe za zunanjepolitično delovanje, preseči celo 72 milijonov EUR, ki so zdaj v proračunski rezervi za leto 2010. Tako se razprava o izdatkih v letu 2010 ne bo končala danes. Lahko se izkaže, da sredstva v rezervi ne bodo zadostovala, in potem bo treba prilagoditi proračun. Zato je treba države članice pozvati, naj pokažejo odgovornost in zagotovijo sredstva, ki so potrebna za to, da Unija izpolni nove obveznosti, ki izhajajo iz Lizbonske pogodbe.

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. – (FR) Za proračun za leto 2010 sem glasovala brez pravega navdušenja, saj proračun ni kos izzivom, s katerimi se moramo spopasti, ne samo v tem okviru resne gospodarske in socialne krize, temveč tudi ob upoštevanju boja proti podnebnim spremembam. Glavni namen mojega glasovanja je bil dati prednost podpori Evropskemu načrtu za oživitev gospodarstva, začetku nove pobude za mikroposojila (25 milijonov EUR v letu 2010) in nujni pomoči za mlečni sektor (300 milijonov EUR). V prihodnosti bomo morali pregledati učinkovitost proračunskega okvira EU, da se bomo opremili s skupnimi sredstvi za ukrepanje, ki so resnično v skladu z reformami.

  Jörg Leichtfried (S&D), v pisni obliki. – (DE) Glasujem za poročilo o proračunu EU za leto 2010. Še posebej sem vesel, da nam je, čeprav je to zadnji proračun, o katerem so pogajanja potekala na podlagi Pogodbe iz Nice, in čeprav na tej podlagi Evropski parlament uradno ni pristojen za odločanje o izdatkih v kmetijstvu, na pogajanjih uspelo doseči dogovor o proračunski postavki v višini 300 milijonov EUR za pomoč pridelovalcem mleka.

  Petru Constantin Luhan (PPE), v pisni obliki. – (RO) Proračun EU za leto 2010 upošteva prejšnje zaveze, ki so bile v zvezi z Evropskim načrtom za oživitev gospodarstva prevzete na evropski ravni. Čeprav smo precej težko našli potrebna sredstva za odpravljanje težav, ki jih je sprožila kriza, in za nadaljevanje razvojnih projektov, ki jih Evropska unija že ima, mislim, da proračun v veliki meri krije oboje. Na primer, ohranile so se zaveze, ki jih je predsednik Evropske komisije dal konec leta 2008, uvedeni pa so bili tudi inovativni ukrepi, kot je pripravljalni ukrep – Erasmus za mlade podjetnike. Ta proračun bo Romuniji omogočil, da bo še naprej prejemala finančno pomoč iz strukturnih in kohezijskih skladov. Poleg tega se ustvarjajo dobre možnosti za obravnavanje vprašanja meja v vzhodnem delu Evropske unije ter za območje črnomorske kotline, ker so bila dodeljena sredstva za pripravljalni ukrep, ki je namenjen spremljanju stanja okolja v črnomorski kotlini, in za skupni evropski okvirni program za razvoj te regije. Kljub temu, da smo v težkem obdobju, smo preučili tudi možnost, da se pozornost usmeri na turizem kot vir razvoja, kakor je poudarjeno z dodelitvijo proračunskih sredstev za trajnostni in socialni turizem.

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Proračun Evropske unije je odsev njenih politik: je neoliberalen in se ne meni za interes večine. Kriza v kapitalističnem sistemu in okoljska kriza – posledici fanatične obsedenosti z največjo možno produktivnostjo, ki jo povzroča nenehno pehanje za dobičkom – nanj ne bosta vplivali. EU še naprej brez premisleka uporablja neoliberalne dogme, ne da bi upoštevala dokaze o njihovi gospodarski neučinkovitosti ter škodljivosti za okolje in družbo.

Še včeraj je Parlament glasoval za pomoč v okviru Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji. Pri tem skladu gre zgolj in samo za to, da nesmiselne selitve velikih skupin, kot so Ford, Nokia in Dell, dobijo socialni pridih. In to je samo en primer. Kaj lahko rečemo o Evropskem načrtu za oživitev gospodarstva, ki zagovarja prosto trgovino, prilagodljivo delo in največjo možno produktivnost? Ne, ta Evropa gotovo ni rešitev, temveč težava. Glasovanje za ta proračun bi bilo v nasprotju s splošnim evropskim interesom.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Danes sprejeto poročilo je izjemno pomembno z več vidikov, predvsem, ker zagotavlja načrt za oživitev gospodarstva v vrednosti 2,5 milijarde EUR. Odobren je bil tudi znesek 300 milijonov EUR za tekstilni sektor, kar je Parlament že dolgo zahteval. Proračun obsega tudi različne podpore, namenjene ocenjevanju stanja ključnih sektorjev gospodarstva, kot so tekstilna in obutvena industrija ter ribiški sektor, da se spodbudi obnova ribiške flote, kar so zelo pomembni sektorji za mojo državo. V tem obdobju gospodarske krize so zelo pomembni tudi pilotni projekti za zaustavitev dezertifikacije in ohranitev delovnih mest. Omeniti je treba tudi, da je bil to zadnji proračun EU v skladu s Pogodbo iz Nice. V skladu z Lizbonsko pogodbo so pristojnosti Parlamenta razširjene na celotni proračun.

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. – (ES) Ta proračun ne bo pomagal odpraviti gospodarskih, socialnih in okoljskih težav Evropske unije, ki jih je kriza zaostrila.

Prav tako ne upošteva povečanih socialnih in regionalnih neenakosti, brezposelnosti in revščine. Proračun Evropske unije mora biti namenjen učinkovitemu dajanju prednosti politikam zbliževanja, ki temeljijo na socialnem napredku, ohranitvi in spodbujanju potenciala vseh držav članic, trajnostni uporabi naravnih virov in varstvu okolja, da se doseže dejanska gospodarska in socialna kohezija.

Vsa moja skupina enotno zavrača zamisel, da bi se proračun Skupnosti uporabil za spodbujanje bolj militaristične in neoliberalne Evropske unije. Zato nasprotujemo povečanju vojaških izdatkov, ki so v proračunu. V povezavi s tem želimo poudariti potrebo po demokratičnem nadzoru izdatkov, povezanih s skupno zunanjo in varnostno politiko. To je sivo območje zunaj nadzora, ki velja za proračunske izdatke.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) V času gospodarske krize, ko se državljani Evrope soočajo z valovi odpuščanj in omejevanjem socialnih storitev, mora varčevati tudi Evropska unija. V težkih gospodarskih časih so seveda potrebni ukrepi za spodbujanje gospodarstva, vendar je vprašljivo, ali lahko instrumenti, kot je Evropski načrt za oživitev gospodarstva, to dosežejo. V preteklosti se je izkazalo, da so poveličevani programi EU pravzaprav papirnati tigri. Poleg tega se je izkazalo, da različne subvencije EU vabijo k vsakovrstnim zlorabam. To pomeni, da je težko prisluženi denar davkoplačevalcev leta odtekal v skrivnostne kanale. Namesto nadaljnjega povečevanja proračuna EU je potrebna daljnosežna ponovna nacionalizacija sistema subvencij. Zato predlog proračuna zavračam.

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, pozdravljam odlično opravljeno delo poročevalca, ki mu je uspelo zagotoviti sredstva za Evropski načrt za oživitev gospodarstva v višini 1,98 milijarde EUR, s čimer je ta načrt postal temeljni cilj proračuna za leto 2010.

Prepričan sem, da bo novi načrt ponovno zagnal gospodarsko rast, konkurenčnost, kohezijo in zaščito delovnih mest v Evropi, obenem pa pokazal, da je proračun EU orodje, katerega namen je na prvo mesto postaviti evropske državljane in ki lahko zagotovi konkretne odzive, s katerimi bo pomagal premagati sedanjo gospodarsko krizo, ki je prizadela našo celino.

Komisija mora zdaj zagotoviti, da bodo vsi projekti, ki se bodo financirali v okviru načrta za oživitev gospodarstva, popolnoma združljivi s sedanjo okoljsko zakonodajo EU. Pozdraviti je treba tudi skupno izjavo, ki poziva k preprostejši in bolj usmerjeni porabi strukturnih skladov in kohezijskega sklada, kar bo pomagalo pri premagovanju posledic gospodarske krize.

Zelo učinkovita je tudi dodelitev 300 milijonov EUR za premagovanje krize v mlečnem sektorju. To predstavlja dodatnih 20 milijonov EUR v primerjavi s priporočilom Sveta, kar lahko le pozdravimo.

  Marit Paulsen, Olle Schmidt in Cecilia Wikström (ALDE), v pisni obliki. – (SV) Menimo, da mora biti kmetijska politika deregulirana in tržna, če naj koristi potrošnikom in podeželskemu prebivalstvu. Zato je potrebna temeljita reforma skupne kmetijske politike.

Vse oblike izvoznih in proizvodnih subvencij za kmetijstvo je treba odpraviti čim prej in najpozneje do leta 2015. Ključna je tudi odprava subvencij EU in ZDA za kmetijstvo, če naj se borimo proti svetovni revščini in lakoti. V istem obdobju je treba postopno odpraviti vse trgovinske ovire za kmetijske pridelke in ribe, da se omogoči prosta trgovina s hrano.

Del proračuna EU za leto 2010, ki zadeva kmetijstvo, spada pod razdelek 2 – „Ohranjanje in upravljanje naravnih virov“ – in sestavlja to, kar poznamo kot sklop 3. Ta sklop vsebuje intervencijske in podporne ukrepe, ki jim nasprotujemo, vključno z različnimi ukrepi za kopičenje zalog – na primer alkohola – in obsežno podporo EU za vinski sektor. Vključuje tudi pomoč EU za mleko in sadje v šolah. To je samo po sebi pomembno, vendar smo prepričani, da bi morala biti ta zadeva obravnavana na nacionalni ravni. Obenem sklop vsebuje pomembne pobude, na primer glede dobrega počutja živali in nadzora prevoza živali, ki bi jih načeloma pozdravili. A ker nas postopek glasovanja sili, da sprejmemo stališče o celotni skupini sprememb, smo se odločili, da se vzdržimo glasovanja o sklopu 3.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ker se Parlament zaveda želje evropskih državljanov po varni Evropi, pozdravlja povečanje sredstev za podrazdelek 3a o svobodi, varnosti in pravici v primerjavi s proračunom za leto 2009. Poudarja, da je treba v proračunu EU predvideti dodatna sredstva za upravljanje zakonitega priseljevanja in vključevanja državljanov tretjih držav, hkrati pa obravnavati nezakonito priseljevanje.

Poudarja, da je treba te politike vedno izvajati na podlagi upoštevanja Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Enako pomembno je povečanje sredstev za varovanje meja, kar vključuje Evropski sklad za vračanje in Evropski sklad za begunce, da se izboljša solidarnost med državami članicami. Zaveda se, da se vse države v Uniji soočajo s čedalje večjimi izzivi v povezavi s politikami, ki se financirajo iz tega razdelka, in države članice poziva, naj izkoristijo povečanje sredstev za svobodo, varnost in pravico v primerjavi s proračunom za leto 2009, tako da se bodo lahko skupaj spopadle s temi in vsemi novimi izzivi, ki se utegnejo pojaviti, s spodbujanjem skupne politike priseljevanja, ki je čim bolj vključujoča, vendar temelji na popolnem spoštovanju človekovih pravic.

  Daciana Octavia Sârbu (S&D), v pisni obliki. – Pozdravljam rezultat tega glasovanja o proračunu za leto 2010. Zagotovil bo, da bodo sredstva usmerjena v različne pomembne projekte, in zagotovil bo zelo potrebno pomoč, zlasti glede na gospodarske težave, s katerimi se Evropska unija še vedno spoprijema. Posebej pomembnih je 300 milijonov EUR, ki bodo po tej krizi dodeljeni mlečnemu sektorju. Svet je potem, ko je sprva zagovarjal 280 milijonov EUR, končno privolil v zahtevo Evropskega parlamenta glede tega zneska. Znatna sredstva so dodeljena tudi drugi stopnji načrta za oživitev gospodarstva – 2,4 milijarde EUR –, kar vključuje ključno podporo za energetske projekte (vključno s projekti, povezanimi z obnovljivo energijo) in infrastrukturo, ter 420 milijonov EUR, da se zagotovi širokopasovni dostop na podeželju. Proračun bo zato omogočil znaten razvoj na področjih energetike, infrastrukture in tehnologije ter zagotovil ključno pomoč v sedanjih gospodarskih razmerah.

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasovanje o proračunu Evropske unije je vsakoletna institucionalna prelomnica, ki potrdi zavezanost programom Skupnosti in poudari vlogo Parlamenta. Pozdravljam dokončanje druge faze financiranja Evropskega načrta za oživitev gospodarstva za leti 2009 in 2010, saj je oživitev gospodarstva in zaposlovanja glavna skrb Skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) v sedanji krizi. Potrditev novega programa za mikrofinančni instrument kaže na dajanje prednosti ciljem lizbonske strategije in pomembni vlogi, ki jo imajo mala in srednje velika podjetja pri ustvarjanju delovnih mest. Izraziti moram svojo zaskrbljenost zaradi zmanjšanja odobrenih proračunskih sredstev za strukturne in kohezijske sklade, ki so nujni za oživitev gospodarstva in teritorialno kohezijo, zlasti v najbolj oddaljenih regijah, kot je Madeira.

Mislim, da mora kohezijska politika postati še bolj prilagodljiva, da se povišajo trenutno nizke ravni izvajanja programov, ki se financirajo iz skladov Skupnosti. Poleg tega je treba še naprej spodbujati projekte, ki imajo strateške cilje, zagotavljajo dodano vrednost in dolgoročno spodbujajo konkurenčnost. Zaradi vseh teh razlogov sem glasoval za to poročilo, ki je vrhunec tehnično zapletenega postopka, o katerem je bilo na pogajanjih težko doseči dogovor.

  Silvia-Adriana Ţicău (S&D), v pisni obliki. – (RO) Glasovala sem za predlog splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010, kakor ga je spremenil Svet (vsi oddelki), in za pisne predloge sprememb k predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010. Proračun EU za leto 2010 zagotavlja znatne zneske za obveznosti, ki izhajajo iz Evropskega načrta za oživitev gospodarstva, kot so energetska omrežja (1 175 milijonov EUR), evropsko omrežje vetrnih elektrarn na morju (208 milijonov EUR) ter zajemanje in geološko shranjevanje ogljika (523,2 milijona EUR). Evropskemu parlamentu je uspelo dodati tudi zneske, dodeljene varnosti prevoza, Skupnemu podjetju SESAR, dejavnostim za podpiranje evropskih politik na področjih prevoza in pravic potnikov, programu Inteligentna energija – Evropa, ki je del Okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost, ter Skupnemu podjetju „Čisto nebo“. Poleg tega zneski, dodeljeni kmetijstvu, vključujejo povečanje sredstev v višini 14 milijard EUR za spodbujanje razvoja podeželja in 300 milijonov EUR za podporo pridelovalcem mleka, ki jih je gospodarska in finančna kriza zelo močno prizadela. Zaradi gospodarske in finančne krize evropske državljane danes najbolj skrbi, da bodo izgubili delo. Menim, da bi bilo treba v letu 2010 posebno pozornost nameniti programom za usposabljanje in podpiranje mladih podjetnikov pri ustanavljanju lastnih podjetij.

  Artur Zasada (PPE), v pisni obliki. – (PL) Danes smo sprejeli proračun Evropske unije za leto 2010 v višini skoraj 123 milijard EUR. Vsak proračun je nekakšen kompromis. Morda se mnogi zavedamo njegovih pomanjkljivosti, vendar se splača poudariti to, kar povprečen državljan EU pridobi z danes sprejetim dokumentom. Evropska unija predvsem krepi zanesljivo oskrbo z energijo in se zanaša na razvoj podjetij in zlasti mikropodjetij. Vesel sem, da je 20 milijonov EUR rezerviranih za strategijo za Baltsko morje. Res je, da bodo sredstva iz rezerve sproščena šele, ko bo Evropska komisija predložila pisne predloge za njihovo uporabo. Mislim pa, da se bo to zgodilo, kakor hitro bo mogoče. Še posebej sem vesel, ker so bili v proračun vključeni trije projekti, ki so pomembni za mojo državo. Mislim na podporo posebnim olimpijskih igram, ki bodo potekale v Varšavi in Atenah, štipendije za mlade iz držav, ki so vključene v program evropske sosedske politike, in ustanovitev katedre za evropsko civilizacijo Bronisław Geremek na Evropski akademiji v Natolinu.

- Predlog resolucije B7-0191/2009

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Odprtost evropskih institucij in preglednost njihovih postopkov zagotavljata, da civilna družba in javno mnenje v državah članicah nista samo obveščena, temveč da sta tudi sestavni in obveščeni del postopkov odločanja teh institucij. Čeprav imajo ljudje občutek, da so nekoliko oddaljeni od Evrope, ne najmanj zaradi tega, ker je bil postopek, ki je pripeljal do začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe, težaven, ker ni bil vedno jasen in je bil pogosto izpostavljen kritikam, morajo evropske institucije vztrajati in se iskreno zavezati, da bodo pravočasno dale na razpolago čim večje število dokumentov, s čimer bodo pomagale zapolniti vrzel.

Obžalovati pa moram, da je levica v Parlamentu potrebno izboljšanje pravnega okvira o dostopu do dokumentov po začetku veljavnosti Pogodbe izkoristila za to, da je na populističen način zavrnila pravo potrebo po zaupnosti na nekaterih področjih evropskega delovanja in se skušala izpostaviti kot edina zagovornica preglednosti.

Tako občutljive zadeve ne potrebujejo umetnih in populističnih delitev; zaslužijo si, da jih jemljemo resno, s čutom za odgovornost in čim širšim soglasjem. Obžalujem, da to ni bilo mogoče.

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. – (FR) V celoti sem podprla resolucijo, ki jo je vložil moj kolega gospod Cashman, da se Komisija in Svet pozoveta k pregledu pravil o dostopu do dokumentov evropskih institucij v skladu s klavzulami o preglednosti iz Lizbonske pogodbe. To vprašanje je ključno za zagotavljanje demokratičnega in odgovornega delovanja naših institucij in mora prispevati k ponovni vzpostavitvi zaupanja evropskih državljanov v Evropo.

  Elisabeth Köstinger, Hella Ranner, Richard Seeber in Ernst Strasser (PPE), v pisni obliki. – (DE) Na glasovanju v četrtek, 17. decembra 2009, sem glasoval(a) proti resoluciji B7-0194/2009 gospoda Cashmana o potrebnem izboljšanju pravnega okvira o dostopu do dokumentov po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe (Uredba (ES) št. 1049/2001) iz naslednjih razlogov: ta resolucija se nanaša na dejstva, ki nimajo nič skupnega s temo preglednosti, in poziva k spremembam, katerih posledice ne bi konstruktivno prispevale k izboljšanju preglednosti.

Rad(a) bi poudaril(a), da zelo podpiram preglednost in javni dostop do dokumentov. Vendar ti pomembni cilji ne bodo doseženi z izpolnitvijo zahtev gospoda Cashmana, temveč samo z odgovornim obravnavanjem teme, kakor je poudarjeno v resoluciji Renate Sommer, Simona Busuttila in Manfreda Webra iz Skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) o tej temi.

  Véronique Mathieu (PPE), v pisni obliki. – (FR) Nadvse pomembno je, da se izboljša preglednost evropskega delovanja in omogoči čim širši dostop do dokumentov evropskih institucij, da bodo evropski državljani bolje razumeli, kako deluje Unija. Vendar moramo biti pri tem pazljivi in se moramo izogniti vsakršni demagogiji. Zaradi učinkovitosti evropskega delovanja je treba omejiti to nedotakljivo načelo preglednosti. Pri tem, da dopustimo največjo možno preglednost, tvegamo, da bodo naše razprave jalove, saj se bodo poslanci Evropskega parlamenta bali odprto govoriti o občutljivih vprašanjih. Za pogajanja je po definiciji potrebno diskretno okolje. Brez tega bodo te razprave potekale neuradno in daleč stran od uradnih sestankov, končni rezultat pa bo nasproten od tega, kar si prizadevamo doseči. Zato podpiram večjo preglednost in v povezavi s tem pozdravljam začetek veljavnosti Lizbonske pogodbe. Pogodba bo omogočila te spremembe, vendar do tega ne sme priti na račun dobrega evropskega odločanja.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe je treba izboljšati pravni okvir o ureditvi dostopa do dokumentov. Tako izboljšanje mora ščititi pravice vseh državljanov Unije. Ker je unija območje svobode, varnosti in pravice, kakor je določeno v preambuli Listine o temeljnih pravicah, je dobrodošlo vsako prizadevanje, ki vodi do večje preglednosti dostopa do dokumentov institucij EU. Nadvse pomembno pa je tudi, da se oceni, do kakšne mere je lahko popolna svoboda dostopa do vseh dokumentov škodljiva za pravilno delovanje institucij. Zato je treba najti ravnovesje pri tej temi.

  Frédérique Ries (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Odločno sem glasovala za ambiciozno resolucijo Evropskega parlamenta o dostopu državljanov do dokumentov. Tako sem glasovala, ker je vedno pomembno, da se ljudje opomnijo, da je preglednost ključna za demokracijo, ker je pot za dostop do informacij Evropske unije še vedno prepogosto polna pasti za povprečnega državljana in tudi ker začetek veljavnosti Lizbonske pogodbe 1. decembra precej spreminja položaj. Pravica državljanov do dostopa do dokumentov evropskih institucij v vseh oblikah je zdaj določena v členu 42 Listine o temeljnih pravicah. Poleg tega se pravice državljanov razširijo na pravna mnenja Sveta, po drugi strani pa so obveznosti razširjene na vse evropske institucije.

S tem glasovanjem se je tudi zelo uspešno končalo vse delo, ki ga je opravila moja politična skupina, ki je bila vedno na čelu tega boja. O tej temi je Parlament pred devetimi meseci sprejemal poročilo gospoda Cappata in pozival, naj bodo dejavnosti Sveta preglednejše ter bolj odprte in demokratične. Dejansko ima ta institucija moralno obveznost, da objavi svoje odločitve in razprave; to je čisto preprosto demokratična zahteva, ki jo je ta institucija dolžna izpolniti za državljane.

  Axel Voss (PPE), v pisni obliki. – (DE) Preglednost je pomembna in njen pomen v dobi globalizacije narašča. Zato podpiram prizadevanja, da se na ravni EU uvede več preglednosti. Vendar moramo ohraniti ravnovesje. Resolucija, ki nam je bila predložena, daleč presega preglednost, ki jo potrebujejo državljani, zato sem glasoval proti njej. Ta predlog resolucije ne najde ravnovesja med potrebno preglednostjo in razumno dejavnostjo uprave in poslancev Parlamenta na ravni EU. V sedanji različici ni več mogoče zagotoviti zaupnosti pisane besede, med zastavljanjem vprašanj ni več mogoče zagotoviti zasebnosti državljanov, vprašljivo je varstvo podatkov in ni mogoče napovedati posledic za našo varnost in politiko finančnega trga Evropske centralne banke. Poleg tega bi to povzročilo raven birokracije za upravo in poslance Parlamenta, ki bi bila popolnoma nesorazmerna s ciljem.

- Predlog resolucije B7-0273/2009

  Louis Grech (S&D), v pisni obliki. – Malteška delegacija v skupini S&D bo glasovala za predlog resolucije o načelu subsidiarnosti, kakor so ga predložili gospod Mauro, gospod Busuttil in gospod Weber. Vendar delegacija meni, da bi širše soglasje in večja večina v podporo predlogu poslala jasnejše sporočilo Evropi. Zato bi v zvezi s tem bilo koristneje podpreti predlog o preložitvi – znotraj določenega časovnega okvira –, saj bi tako lahko bilo več možnosti, da se doseže širše soglasje.

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Dolžnost vseh evropskih institucij – tako nacionalnih institucij kot institucij Skupnosti – je, da zastopajo vse evropske državljane brez razlikovanja. Sekularizem je edino načelo, po katerem lahko institucije vsem državljanom omogočijo dostop do javnih storitev v skladu z njihovim prepričanjem. Sekularizem je naša skupna filozofska dediščina in zagotovilo za načelo državljanskega miru, okoli katerega je bila zgrajena EU.

Zato je skrajno nujno, da Italija izvrši sodbo v primeru Lautsi proti Italiji, ki jo je izdalo Evropsko sodišče za človekove pravice. Kakor poudarja Sodišče, je treba izobešanje verskih simbolov prepovedati v vseh javnih stavbah znotraj EU. Skrajni čas je, da se križi, ki so bili vsiljeni v učilnice pod Mussolinijem, odstranijo iz državnih šol.

  Edward Scicluna (S&D), v pisni obliki. – Malteška delegacija v skupini S&D bo glasovala za predlog resolucije o načelu subsidiarnosti, kakor so ga predložili gospod Mauro, gospod Busuttil in gospod Weber. Vendar delegacija meni, da bi širše soglasje in večja večina v podporo predlogu poslala jasnejše sporočilo Evropi. Zato bi v zvezi s tem bilo koristneje podpreti predlog o preložitvi – znotraj določenega časovnega okvira –, saj bi tako lahko bilo več možnosti, da se doseže širše soglasje.

- Predlog resolucije B7-0248/2009

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Belorusija je zasluženo dobila nelaskav vzdevek zadnja sovjetska republika v Evropi. Kljub napredku, ki je bil dosežen v nekaterih vidikih političnega, socialnega in gospodarskega življenja te države, je jasno, da nobena od reform, ki se izvajajo tam, še ne more upravičiti zavrnitve te žalostne oznake.

V Belorusiji volitve niso svobodne, ni svobode izražanja, združevanja ali demonstriranja, zatiranje s strani organov oblasti pa narašča.

Evropska unija je v nevarnosti, da se bo kot v primeru Kube nagnila k popuščanju tej diktaturi. Mislim, da bo narobe, če bo popuščala in ne bo pojasnila, da se o vrednotah demokracije in svobode ni mogoče pogajati in da teh vrednot ni mogoče ločiti od nobenega sporazuma z Belorusijo. Zato mora Evropska unija ohraniti in okrepiti stike z demokratično opozicijo v Belorusiji, da ostane zvesta tistim, ki jim je Parlament podelil nagrado Saharova za njihov boj za demokratizacijo te države.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Evropska unija ne more biti območje, ki se ukvarja samo z zadevami držav, ki jih obsega. Biti mora tudi gonilna sila za demokratizacijo držav, ki so nastale po razpadu nekdanje Sovjetske zveze. Vsi ukrepi, ki so namenjeni izboljšanju pogojev v teh državah, so zelo pomembni. To je okvir duha tega predloga resolucije, ki poziva k sprejetju ukrepov za podporo Belorusiji, ki jih morajo spremljati jasni znaki demokratičnih reform te države ter spoštovanje človekovih pravic in načela pravne države. Sodelovanje Belorusije v vzhodnem partnerstvu je pomemben korak v tej smeri, vendar je treba v zvezi s svoboščinami in jamstvi v Belorusiji še vedno izboljšati veliko vidikov.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Glasoval sem za skupno resolucijo o Belorusiji, ker ta resolucija uravnoteženo predstavlja razmere in poudarja tako pozitivne vidike in doseženi napredek kot demokratični primanjkljaj na mnogih področjih. Zame je še posebej pomembno, da vlada Belorusije čim prej zagotovi svobodo izražanja ter svobodo združevanja in zbiranja, kar bo omogočilo učinkovito delovanje opozicijskih strank.

  Wojciech Michał Olejniczak (S&D), v pisni obliki. – (PL) Resolucija o Belorusiji je pomembno sporočilo Evropske unije in Evrope. Tako demokratični opoziciji kot beloruskim oblastem bi morali pokazati, in ne samo s takimi resolucijami, da se ne strinjamo s kršitvami človekovih pravic ali prepovedjo registracije političnih strank, nevladnih organizacij in neodvisnih medijev.

Evropski parlament se ne more strinjati z uporabo smrtne kazni in Belorusija je edina država v Evropi, ki uporablja tovrstno kazen. Sankcij proti Belorusiji ne moremo omiliti, če ni opaznega napredka v smeri demokratizacije države. Evropska unija si ne sme zatiskati oči pred očitnim omejevanjem svobode govora, spoštovanja človekovih in državljanskih pravic ter nevladnih organizacij. Evropski parlament, v katerem so poslanci iz 27 držav članic, je izraz demokracije in sodelovanja.

Edini ukrepi, ki jih lahko podpremo in jih bomo podprli, so demokratični ukrepi, ker so temelj Evropske unije. Nikakor ne moremo privoliti v druge ukrepe. Upam, da je resolucija o Belorusiji eden od številnih ukrepov, ki jih bomo sprejeli. To od nas pričakujejo Belorusi in tudi vsa Evropa.

  Justas Vincas Paleckis (S&D), v pisni obliki. − (LT) Za resolucijo o Belorusiji sem glasoval z nekaj pomisleki, ker se dokumenti o Belorusiji v Evropskem parlamentu sprejemajo prepogosto in so zato razvrednoteni. Po drugi strani ta resolucija, čeprav ohranja kritični ton do režima v Minsku, bolj jasno kot prejšnje poudarja določene pozitivne spremembe v odnosih med EU in Belorusijo. Da bi se odnosi med Evropsko unijo, njenimi državami članicami in Belorusijo temeljito izboljšali, si mora Belorusija prizadevati za reforme in demokratizacijo. Takšen obrat bi olajšal razvoj vsakovrstnih vezi s to državo. V Litvi 39 mest in regij produktivno sodeluje z beloruskimi mesti in regijami z izmenjavo izkušenj in sodelovanjem v skupnih projektih. S to resolucijo se strinjam tudi zato, ker poziva EU, naj se bolj posveti konkretnim projektom, ki so v skladu z interesi partnerskih držav. V resoluciji smo čestitali Belorusiji, Ukrajini in Litvi, ki so postale prve države, ki so Evropski komisiji in državam članicam EU predložile tristranske projekte za program vzhodnega partnerstva. To je seznam konkretnih projektov na področjih mejnega nadzora, prevoza, tranzita, kulturne in zgodovinske dediščine ter socialne in energetske varnosti.

- Predlog resolucije B7-0187/2009

  Anne Delvaux (PPE), v pisni obliki. – (FR) Pozdravljam glasovanje o tej resoluciji. Kljub konferenci v Gomi o miru, stabilnosti in razvoju ter kljub sklenitvi sporazuma o prekinitvi ognja iz januarja 2008 se danes nadaljuje nasilno bojevanje na vzhodu Demokratične republike Kongo, kar vodi do najhujših možnih grozodejstev nad civilnim prebivalstvom, zlasti nad ženskami, otroki in starejšimi. To spolno nasilje se razširja in ga danes ne izvajajo samo vojskujoče se strani, temveč tudi civilisti. Nujno je treba narediti vse, da se zagotovi zaščita prebivalstva v času, ko zaradi števila tam prisotnih vojakov misije MONUC ni vedno mogoče obrzdati tega povečanja nasilja. Kongovske oblasti so nedavno pokazale svojo odločnost, da končajo nekaznovanje. Vendar mora biti ta politika nične tolerance ambiciozna – čisto vsak storilec grozodejstev brez izjeme bo moral odgovarjati za svoja dejanja – in treba jo je uporabiti tudi v praksi. Kot poslanci Evropskega parlamenta smo dolžni poudariti, da je treba spoštovati te mednarodne obveznosti, kot so človekove pravice in enakost spolov, tako da se ohranita dostojanstvo žensk in nedolžnost nešteto kongovskih otrok.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Vse od padca kleptokratskega režima Mobutuja Sese Seka je Demokratična republika Kongo (nekdanji Belgijski Kongo in nekdanji Zair) pogreznjena v nemire in najbolj okrutno nasilje, ki je že povzročilo več milijonov smrtnih žrtev.

Ta nadloga, ki ne pozna meja in ki je postala veliko bolj etnična kot nacionalna, je še posebej hudo prizadela vzhod države. Najhujša grozodejstva se vrstijo tako hitro, da jih je nemogoče spremljati, mednarodna skupnost, zlasti sile Združenih narodov, pa ni pokazala, da je sposobna opraviti z njimi kljub vsem dosedanjim civilnim in vojaškim prizadevanjem.

To, da nekaterim afriškim državam ni mogoče vladati in da so centralne vlade izgubile nadzor nad deli svojih ozemelj, so žal pojavi, ki še niso odpravljeni. Ti pojavi so pogosto povezani z nezakonitim izkoriščanjem in plenjenjem surovin bodisi s strani uporniških sil bodisi s strani rednih vojaških enot in njihovih vodij. Tudi če ti pojavi izvirajo iz procesa odpravljanja evropskega kolonializma in tega, kako so bile začrtane meje, to afriških voditeljev in nosilcev odločanja ne more odvezati odgovornosti ali tega, da bi civilno družbo v teh državah pozvali, naj prevzame odločen nadzor nad lastno usodo.

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za resolucijo, ki obsoja resno etnično nasilje, ki ga je nedavno doživel Kongo in zaradi katerega je bilo razseljenih skoraj 44 000 zapuščenih in popolnoma nebogljenih ljudi. Zaskrbljena sem predvsem zaradi vprašanja spolnega nasilja, ki se uporablja kot orožje v vojni. To je nesprejemljiv zločin, ki ne sme ostati nekaznovan in proti kateremu mora nastopiti Evropska unija. Zagotoviti moramo, da se pripadniki kongovske vojske, ki so odgovorni za te kršitve človekovih pravic, dejansko privedejo pred sodišče.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Evropska unija ne sme stati ob strani pri različnih oboroženih spopadih, ki se do neke mere pojavljajo po vsem svetu. Nasilje v Demokratični republiki Kongo je spor, ki traja že več let in zaradi katerega je umrlo, bilo razseljenih ali izgubilo svoje domove več milijonov ljudi. Zato je zelo pomembno, da se vse strani v tem sporu pozovejo k prekinitvi sovražnosti, tako da bodo ljudje iz teh regij lahko ponovno živeli v miru. Nujno moramo še naprej podpirati misije Združenih narodov na terenu, da se ublaži trpljenje celotnega prebivalstva, zlasti starejših, žensk in otrok.

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. – (ES) Oboroženi spopad na območju je mogoče rešiti le s politično rešitvijo. Zato je treba končati vsa posredovanja sosednjih in drugih držav. Za končanje spopada v Demokratični republiki Kongo je potrebna diplomatska rešitev, dosežena na pogajanjih med stranmi. Taka rešitev mora biti popolnoma v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov in Splošno deklaracijo o človekovih pravicah.

Varnostni svet Združenih narodov mora pregledati mandat misije MONUC. Mandat v skladu s poglavjem VII je treba odpraviti, da se prepreči krepitev kongovskih oboroženih sil, kar ogroža mirovno misijo Združenih narodov. Pozivamo h končanju misij EUPOL in EUSEC v Demokratični republiki Kongo. Ti misiji sta negativno prispevali k stopnjevanju nasilja in poslabšanju razmer v državi, ker sta usposabljali varnostne sile, ki so potem zakrivile zločine nad lastnim civilnim prebivalstvom.

Treba je izvajati resolucije Združenih narodov o embargu na orožje za Demokratično republiko Kongo. Želimo sporočiti, da več držav članic Evropske unije krši ta embargo. Skupna resolucija, ki so jo vložile druge politične skupine, ne omenja teh temeljnih točk, zato sem glasoval proti njej.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Ta skupni predlog resolucije o Demokratični republiki Kongo odseva zapletene razmere v tej afriški državi. Kljub obsežnim človeškim virom in sredstvom, ki jih zagotavlja mednarodna skupnost, do zdaj na območju še ni bilo mogoče vzpostaviti miru in stabilnosti. Nasprotno, vojaki Združenih narodov so obtoženi, da se opredeljujejo za eno od strani in da pomagajo stopnjevati razmere. Pomembno je, da se ta zadeva reši.

Visoke stroške za misijo Združenih narodov, vključno s človekoljubno pomočjo, ki presegajo 7 milijard EUR, je mogoče upravičiti le, če je jasno, kako natanko so bila ta sredstva porabljena. Ker resolucija izrecno ne poziva k pojasnitvi tega, sem se vzdržal glasovanja.

  Bart Staes (Verts/ALE), v pisni obliki. – (NL) Ob pokolih, zločinih proti človeštvu, novačenju otrok vojakov in spolnem nasilju nad ženskami in dekleti, ki se nadaljujejo v Demokratični republiki Kongo, ne moremo ostati neprizadeti. Za prenehanje dejavnosti tujih oboroženih skupin na vzhodu Demokratične republike Kongo so potrebna nadaljnja prizadevanja. Mednarodna skupnost ne more nemočno opazovati. Zagotoviti mora, da se bodo sporazumi o prekinitvi ognja iz marca 2009 spoštovali učinkovito in v dobri veri. Dve nedavni poročili visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice kažeta, da se humanitarne razmere precej poslabšujejo.

Misija MONUC ima ključno vlogo, vendar je treba njen mandat in pravila delovanja izvajati odločno in trajno, tako da se učinkoviteje zagotovi varnost prebivalstva. Prisotnost misije MONUC je še naprej nujna. Narediti je treba vse, da se misiji omogoči popolno izvajanje njenega mandata, tako da se zaščitijo ogroženi prebivalci. Svet mora imeti vodilno vlogo in zagotoviti, da Varnostni svet Združenih narodov podpre misijo MONUC z okrepitvijo njenih operativnih zmogljivosti in boljšo opredelitvijo njenih prednostnih nalog, ki jih je zdaj 41.