Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2010/2512(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

B7-0039/2010

Razprave :

PV 21/01/2010 - 3.1
CRE 21/01/2010 - 3.1

Glasovanja :

PV 21/01/2010 - 7.1

Sprejeta besedila :

P7_TA(2010)0005

Razprave
Četrtek, 21. januar 2010 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

3.1. Nedavni napadi na verske manjšine v Egiptu in Maleziji
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 
 

  Predsednik. - Naslednja točka je razprava o predlogu resolucije o nedavnih napadih na verske manjšine v Egiptu in Maleziji(1).

 
  
MPphoto
 

  Marietje Schaake, avtorica. – Gospod predsednik, v tednu egiptovskega pravoslavnega božiča, se je zgodil napad, v katerem je bilo ubitih in ranjenih 20 koptskih Egipčanov. Čeprav je napad lahko videti kot kaznivo dejanje posameznikov, različni drugi težavni dogodki zahtevajo našo nenehno osredotočenost na spoštovanje vseh manjšin v Egiptu.

Nasilje in sovraštvo se ne moreta sprejemati v imenu vere. Ljudje imajo univerzalno pravico do svobode vere pa tudi do tega, da so brez vere. Etnična in verska raznolikost zahteva pozorno družbo, ki je sposobna usklajevati razlike v odprti razpravi, družbo, v kateri ljudje vedo, da je njihova svoboda zajamčena ne glede na poreklo ali prepričanje.

Odprta družba se lahko uresniči, ko je ločitev vere in države izvedena v ustavi in celotnem sistemu vladanja. Varnostni ukrepi ne morejo biti edino sredstvo za obvladovanje večstrankarske družbe. Kljub temu v Egiptu zadnjih 28 let veljajo zakoni izrednega stanja. Svobodna razprava je morda najmočnejše zdravilo proti ekstremizmu in nasilju. Zato se lahko svoboda izražanja, prek spleta ali lokalno, šteje za najboljše orodje egiptovske vlade pri reševanju napetosti v družbi.

Zato je zelo težko razumeti ali sprejeti, da so vladne sile prijele okrog 30 aktivistov, politikov in blogerjev, ki so potovali v mesto Nadž Hamadi na jugu Egipta, da bi izrazili svoje sožalje družinam tistih, ki so bili ubiti med sektaškim nasiljem. Prijetja so posebno očiten primer tistega, kar je postalo vzorec vmešavanja egiptovske vlade v državljansko pravico do svobode izražanja.

Nekaj je obupno narobe, če se ljudje obravnavajo kot zločinci zgolj zato, ker skušajo pokazati sožalje in solidarnost s sodržavljani. V preveč primerih je bil zlorabljen argument, da se vzdržuje javni red. Od leta 2008 Egipčani ne morejo dobiti neregistrirane telefonske linije, vendar nadzor ni popoln. Zdaj veljajo nova pravila, po katerih morajo uporabniki Wi-Fi plačati za zvezo, za katero morajo dati e-poštni naslov, na katerega dobijo geslo in uporabniško ime. To omogoča dejavni nadzor vlade nad uporabniki. Poleg tega je v parlamentu razprava o osnutku zakona o ureditvi za omrežje, ki predvideva zaporne kazni za „objavo multimedijske vsebine brez dovoljenja vlade“.

Pa vendar egiptovska ustava pravi: „Svoboda izražanja ali svoboda mnenja je zajamčena. Vsak posameznik ima pravico, da izrazi svoje mnenje in ga objavi ustno ali pisno ali s fotografijo ali drugim sredstvom v mejah zakona“. Samokritika in konstruktivna kritika sta jamstvo za varnost nacionalne strukture.

Pozivam egiptovsko vlado, naj se vzdrži uvajanja izrednih zakonov, ki omejujejo temeljne pravice v smislu navzočnosti sektaških napetosti. Edino primeren je ustrezen odziv na zločine, zagrešene v imenu vere. Vendar se tega ne sme uporabljati kot vzrok za zatiranje celotnega prebivalstva z zakoni, ki omejujejo svobodo govora in izražanja. Samo, če so z ustavo zavarovane temeljne svoboščine in so vse ravni zakonodaje svobodne, bo v Egiptu možna odprta družba. Egiptovska vlada bi morala voditi svoje državljane po tej poti v svobodo in Evropa bi morala biti njena najmočnejša partnerica pri tem.

 
  
MPphoto
 

  Fiorello Provera, avtor. (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, resolucija, ki sem jo vložil, je odgovor na nekatere tragične dogodke, ki so se nedavno zgodili v Egiptu in drugih državah po svetu (prav včeraj v Nigeriji), in njen namen je, da bi pritegnila pozornost tega Parlamenta na vedno resnejše in neznosno stanje, v katerem preganjajo in pobijajo krščansko skupnost.

To ni resolucija proti egiptovski vladi, ki je ukrepala, da bi zagotovila, da bodo tisti, ki so odgovorni, privedeni pred sodišče, je bolj čas za premislek o obširnem in zaskrbljujočem vprašanju. Vsako leto je po svetu, v Vietnamu, Severni Koreji, na Kitajskem, v Nigeriji, Maleziji, ubitih na tisoče kristjanov in na milijone drugih se vsak dan na najrazličnejše načine preganja zaradi njihove vere. Ti napadi naraščajo po številu in moči sredi tišine ali brezbrižnosti in si zaslužijo nujno ukrepanje.

Predvsem se morajo vsi zavezati, da bodo spremenili vzdušje verskega sovraštva, ki se širi, in spodbudili strpnost in sprejemanje drugačnosti. Evropa je dobro seznanjena s tragedijo vojn, v katerih so se katoliki in protestanti stoletja bojevali drug proti drugemu, da ne omenjamo judovskega holokavsta. Prav zaradi svoje zgodovine mora Evropa sprejeti zaveze na tej fronti.

Druga pobuda bi bila lahko, da se vsebinsko preučijo nacionalni zakoni, v katerih najdemo pravila, ki preganjajo kristjane ali druge verske manjšine. Sodelovanje nevladnih organizacij bi bilo lahko v tem projektu zelo koristno, pozornost pa je potrebna tudi za zagotavljanje, da se tam, kjer obstaja verska svoboda, ta tudi dejansko izvaja.

Ta razprava bi bila lahko priložnost za uvedbo predloga, da se pripravi poročilo Evropskega parlamenta o verski svobodi po svetu.

 
  
MPphoto
 

  Mario Mauro, avtor.(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, predmet te resolucije je dejansko verska svoboda. Zato to ni križarska vojna na identiteto ali poskus ustvarjanja problemov za to ali ono vlado, temveč obsodba dejstva, da ljudje v današnjem svetu umirajo zato, ker verujejo v Kristusa, ali so diskriminirani zaradi tega, ker je njihova vera drugačna od vere nekoga drugega.

Vse politične skupine se torej strinjajo, da obstaja problem glede verske svobode in da se je treba tega resno in trdno lotiti v okviru mednarodne skupnosti.

Zato prosimo Svet in Komisijo, predvsem pa visoko predstavnico za zunanje zadeve, da posvetijo posebno pozornost razmeram manjšin, vključno s krščansko manjšino, da bodo pobude, namenjene spodbujanju dialoga in spoštovanju med skupnostmi, dobile podporo in pozivamo vse verske oblasti, naj spodbujajo strpnost in preprečujejo pojavljanje primerov sovraštva in nasilja.

 
  
MPphoto
 

  Véronique De Keyser, avtorica.(FR) Gospod predsednik, dogodek, ki se je zgodil v Egiptu, bi se lahko nedvomno zgodil drugje. Mimo vhoda v koptsko cerkev se pelje avto, nekdo strelja v množico. Rezultat: sedem mrtvih (šest Koptov in en policist). Egiptovske oblasti so se hitro odzvale. Javno tožilstvo je odločilo, citiram, da bodo trije obtoženi za dogodke v Nadž Hamadiju obravnavani pred sodiščem za nujno državno varnost z obtožbo naklepnega umora.

V Maleziji se krščanske in muslimanske skupnosti prepirajo o imenu Alaha, posledice prepira pa so v ropanju in plenjenju cerkva.

Zgodbe v novicah, ki bi jih lahko opisali kot vsakdanje, imajo vpliv drugje, po vsem svetu, tudi v Evropi. To povečanje verske nestrpnosti in fanatizma ogroža temeljno svobodo, svobodo prepričanja vseh, ne glede na to, ali so verni ali agnostiki. Po vsem svetu se izvajajo zločini proti manjšinam, pa naj bodo krščanske, judovske ali muslimanske. Po vsem svetu pobijajo ali zapirajo tudi neverujoče moške in ženske, ker ne spoštujejo obredov, dogem ali verskih praks, iz katerih so se osvobodili.

Kot neverujoča oseba čvrsto podpiram to resolucijo, ki je poziv k strpnosti in ne stigmatizacija Egipta ali Malezije. Vendar, če pustimo ob strani primere, ki so bili omenjeni, bi rada poudarila odgovornost države, ki upošteva pravico svojih državljanov do svobode izražanja. Prepričana sem, da je posvetna država že po svoji strukturi največje jamstvo svobode, ki je potrebna za različnost prepričanj. To je oblika, v kateri lahko država najbolje zavaruje državljane in spodbuja dialog med skupnostmi.

 
  
  

PREDSEDSTVO: GOSPOD VIDAL-QUADRAS
podpredsednik

 
  
MPphoto
 

  Ryszard Antoni Legutko, avtor – Gospod predsednik, informacije o nasilju proti kristjanom v Egiptu in Maleziji so zgolj vrh ledene gore. Rad bi načel samo tri točke.

Prvič, kristjani so postali žrtve brutalnega nasilja v številnih državah po svetu, ne samo v teh dveh. Drugič, kristjani so postali najbolj preganjana verska skupina na svetu. Številke so osupljive – ne gre za tisoče ali več sto tisoč, gre za milijone. Tretjič, dosedanji odziv evropskih družb, evropskih vlad in EU ni bil zadovoljiv: mlačen, plašen, boječ, politično primeren ali pa ga sploh ni bilo.

Ukrepati moramo odločno ali pa bodo tisti, ki preganjajo kristjane, mislili, da imajo naš tihi blagoslov. Ali si to res želimo?

 
  
MPphoto
 

  Heidi Hautala , avtorica. – (FI) Gospod predsednik, obžalovanja vredno je, da je na svetu toliko različnih sporov, ki nastopajo pod krinko vere. V tej zvezi je treba reči, da obstajajo na svetu številni različni fundamentalistični trendi v zvezi s krščansko, islamsko in drugimi verami. Osebno sem naletela na najmanj fundamentalističnih teženj pri budizmu. Kakor koli, pomembno je, da Evropski parlament takrat, ko se pojavijo tovrstni nasilni dogodki med verskimi skupinami, zavzame stališče.

Rada bi povedala, da je bil Parlament včeraj opozorjen na samovoljno prijetje 33 borcev za človekove pravice, ki so hoteli podpreti koptske kristjane, omenjene v tej resoluciji, ki so doživeli nasilje. Zdaj bi rada rekla egiptovskim oblastem, da moramo zagotoviti, da se na tak način ne bo več preprečevalo, da bi šli ljudje pomagat drugim. Vztrajati moramo, da se ne sme zapirati ali nepravično obravnavati zagovornikov človekovih pravic. V tem primeru je nesporno dejstvo, da je šlo pri teh 33 zagovornikih koptov v zaporu za nehumano obravnavo. Zadrževani so bili v nehumanih razmerah.

Upam, da bo Parlament v prihodnje namenil pozornost vsem primerom nasilja proti verski skupini in se ne bo osredotočal samo na zatiranje kristjanov.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Bernd Posselt, v imenu skupine PPE. – (DE) Gospod predsednik, Tunizija, Egipt in Malezija imajo veliko tradicijo strpnosti. Dokazi za to so imena kot Tunku Abdul Rahman, ustanovitelj neodvisne države Malezije, predsednik Sadat, čigar govor tukaj v Evropskem parlamentu je bil kot Velika listina svoboščin za krščansko-islamsko sobivanje.

Prav zato moramo podpirati vlade teh držav v njihovem boju proti islamskim skrajnežem in protikrščanskim napadom. Seveda imamo mi v Evropi, ki je v glavnem krščanska celina, posebno obveznost, da zagovarjamo krščanstvo po vsem svetu, kajti, kdo ga pa bo, če ne mi?

Vendar gre tu očitno za svobodo vere same in rad bi se, na primer, zahvalil malezijski vladi za dejstvo, da sta njegovo veličanstvo Yang di-Pertuan Agong in ministrski predsednik 9. januarja podala svoje jasno stališče o tej zadevi. Želimo jima uspešen boj za versko strpnost, v čemer je ta država bila in je še vedno svetleč primer in to je nekaj, kar moramo partnerji, ki se lahko odkrito pogovorimo o stvareh, ki se nanašajo na človekove pravice, obdržati v Egiptu, Tuniziji in Maleziji.

 
  
MPphoto
 

  Peter van Dalen, v imenu skupine ECR. – (NL) Gospod predsednik, svoboda vere je bistvena sestavina človekovih pravic. Na žalost vidimo, da imajo kristjani še posebno težke čase v številnih državah, kjer prevladuje islamska vera. To je med drugim primer v Egiptu. Koptski pravoslavni kristjani, pa tudi rimski katoliki in protestantski kristjani ter judje so v Egiptu uradno postavljeni v slabši položaj. Muslimane, ki se spreobrnejo v krščanstvo, na primer zatirajo. To se lahko vidi iz njihovih osebnih dokumentov, v katerih je še naprej navedeno, da so muslimani, saj je izstop iz vere zakonsko prepovedan.

V zadnjih 10 do 20 letih je nasilje proti Koptom strahotno naraslo. Prijavljenih je bilo že več kot 100 napadov s tisočimi žrtev. Stališče egiptovske vlade je po mojem mnenju brez hrbtenice. Tri moške so zaprli, a na splošno rečeno, se nasilje proti kristjanom dopušča. Pozivam Svet in Komisijo naj pritegneta Egipt v neposredni dialog, da bosta zagotovila drugačen pristop vlade. Če bo Kairo to zavrnil, mislim, da mora to imeti posledice za naše dvostranske odnose z Egiptom.

 
  
MPphoto
 

  Joe Higgins, v imenu skupine GUE/NGL. Gospod predsednik, vsi, ki so zavezani demokratičnim pravicam ali svobodi izražanja vere, bodo odkrito obsodili uboj kristjanov v Egiptu in bombne napade na krščanske cerkve v Maleziji. Ne smemo pozabiti tudi na naraščajoče število napadov na verske manjšine v Evropi sami in to enako obsoditi.

V Maleziji so gospodarske in vladajoče elite pri rasnih in verskih zadevah dolgo uporabljale taktiko deli in vladaj. Sedanja vlada nacionalne fronte je kriva za hinavščino v tem pogledu, saj medtem ko javno razglaša politiko „ene Malezije“ in trdi, da zajema vse vere in manjšine, za kulisami izvaja manevre, uporablja versko in rasno ločevanje, s katerim preskuša in utrjuje svoj položaj med večinskim muslimanskim malajskim prebivalstvom, kot je storila v zvezi z razsodbo „Alah“.

V Maleziji obstaja tudi ogromna gospodarska delitev. To je najbolj neenaka družba v jugovzhodni Aziji. Sedanja oblast vlada na podlagi pajdaškega kapitalizma. To je rezultat, prežet z izkoriščanjem na delovnem mestu in močno omejenimi sindikalnimi pravicami. Najboljše ozadje za versko svobodo in demokracijo v Egiptu in Maleziji ter drugje bi bila res gospodarska pravica in demokracija, kjer bi bila bogastvo in moč v rokah velike večine delovnih ljudi in revežev in odvzeta glavnim korporacijam in kronskim kapitalistom.

 
  
MPphoto
 

  Daniël van der Stoep (NI).(NL) Gospod predsednik, včeraj se je na Nizozemskam začel strašen političen proces proti vodji naše stranke, Geertu Wildersu. Gospoda Wildersa, nizozemskega parlamentarca in vodjo Stranke za svobodo v nizozemskem parlamentu, preganjajo zaradi izražanja mnenja. Gospoda Wildersa preganja levičarska elita, ker je opozoril Nizozemsko, Evropo in svet o fašistični ideologiji, ki deluje v imenu islama. To je nezaslišana sramota.

Gospod predsednik, islamizacija Nizozemske in Evrope ogroža evropsko judovsko-krščansko in humanistično kulturo in tam, kjer se mnogi, vključno s tem Parlamentom, uklanjajo in dovoljujejo, da jih bo odplaknil islamski cunami, se Stranka za svobodo bojuje za evropsko kulturo. Gospod predsednik, barbarska dejanja, ki so se zgodila v Maleziji, Egiptu in številnih drugih mestih po svetu, prav ta teden recimo v Nigeriji, so rezultat nestrpne in fašistične ideologije, znane kot islam. V islamskih državah sistematično ponižujejo in pobijajo nemuslimane. Dogodki v Maleziji in Egiptu ne morejo veljati za osamljen primer in njihovo poreklo je v ideologiji, ki zahteva spoštovanje, vendar ga ne daje. Ta Parlament lahko zagotovi, da se ti strašni dogodki ne bodo nikoli dogajali v Evropi, tako da se začne skupaj s Stranko za svobodo bojevati proti islamizaciji Evrope. Prosimo vas vse, da to storite.

 
  
MPphoto
 

  Filip Kaczmarek (PPE).(PL) Gospod predsednik, v Parlamentu precej pogosto govorimo o različnih fobijah in njihovih škodljivih družbenih učinkih. Mislim na ksenofobijo in homofobijo. Na žalost pa ta dva primera ne izčrpata seznama fobij. Obstaja tudi pojav, imenovan „kristjanofobija“, fobija pred krščanstvom. Prav tako kot pri drugih fobijah, so tudi tu družbeni učinki škodljivi in včasih tragični in prav zato bi se morali posvetiti primerom kršitev pravic kristjanov na različnih mestih po svetu.

Obravnavamo primere, ki vključujejo pripadnike številnih ver in celo ljudi, ki se niso izrekli za nobeno vero. Tudi kristjanom ne smemo odreči naše pozornosti. To počnemo, ker je verska svoboda ena od temeljnih vrednot Evropske unije. Prav zato obsojamo in bomo obsojali vsako obliko nasilja, diskriminacije in nestrpnosti do voditeljev in pripadnikov vsake vere. Nasilje se izvaja zato, ker je prepričanje žrtve nesprejemljivo in ker ni dvoma, da si zasluži našo kritiko.

 
  
MPphoto
 

  Konrad Szymański (ECR).(PL) Gospod predsednik, verska svoboda je pravica, ki jo že več kot 50 let priznavajo mednarodne in evropske konvencije o človekovih pravicah. Hkrati se že precej let spopadamo z naraščanjem vala verskega sovraštva, ki je najpogosteje prizadelo kristjane po vsem svetu. Mesto protikrščanskega komunizma je danes načeloma zavzel militantni islam. Egipt in Malezija imata ustavna jamstva za versko svobodo, vendar pod pritiskom radikalnih islamskih krogov verska svoboda kristjanov s strani tamkajšnjih vlad ni dovolj zavarovana.

Evropska unija, ki ima na voljo nove instrumente za zunanjo politiko, se mora v večji meri vključiti pri nasprotovanju kristofobiji, ki je vir pretepov, plenitev in umorov. Gre samo za ideološki predsodek, ki povzroča, da Evropska unija to danes počne z obotavljanjem. Na kocki je naša verodostojnost.

 
  
MPphoto
 

  Bogusław Sonik (PPE).(PL) Gospod predsednik, rad bi podprl zamisel kolega poslanca, gospoda Provere, ki je rekel, da bi bilo treba pripraviti poročilo o verski svobodi. Rad bi vse spomnil, da sva v prejšnjem parlamentarnem mandatu z gospodom Maurom predložila predlog, da se pripravi poročilo o položaju kristjanov v državah, kjer so v manjšini, v državah, kjer je islam prevladujoča vera. Na žalost predsedstvo ni sprejelo predloga, a morda bi bilo tako poročilo vredno napisati. Zdaj dajem enak predlog.

Resolucija, ki jo sprejemamo danes, bi morala dati jasno sporočilo. Koptska manjšina pomeni 10 % egiptovskega prebivalstva, a tudi če bi bila samo 0,5 %, ima Evropski parlament nalogo, da se odzove, zlasti v primeru, ko so človekove pravice tako drastično kršene.

Pozorno sem prebral pismo, ki ga je gospodu Buzeku poslal predstavnik ljudske skupščine. V pismu daje zagotovilo, da so bili dogodki, o katerih sem govoril, osamljeni primeri. Težko to verjamem. V Egiptu že dolga leta preganjajo Kopte. Poskusimo tokrat zagotoviti, da se naša pomoč tej zatirani manjšini ne bo končala s praznimi izjavami.

 
  
MPphoto
 

  Ryszard Czarnecki (ECR).(PL) Gospod predsednik, ne samo Egipt in ne samo Malezija, ampak tudi Sudan, Nigerija in številne druge države v Afriki, številne v Aziji in številne družbe obravnavajo kristjane kot nujno zlo in včasih kot sovražnika. Ne skrivajmo teh dejstev, ne obnašajmo se kot noj, ki tišči glavo v pesek. To je resničen problem in Parlament krščanske Evrope, krščanske tradicije in krščanske dediščine mora o tem spregovoriti.

Pa vendar se moramo tudi mi posuti s pepelom. Še trenutek nazaj je poslanec, ki je govoril pred menoj, z vso pravico povedal za grehe Parlamenta z opustitvami v prejšnjem mandatu. Spominjam se razprave, ki smo jo imeli pred nekaj tedni, ko smo po pravici obsodili napade in zatiranje, ki jih je doživljala ujgurska muslimanska manjšina na Kitajskem. Vendar so takrat nekatere politične skupine zavrnile spremembe, s katerimi naj bi poudarili, da na Kitajskem trpijo tudi kristjani in so žrtve diskriminacije. Ne moremo dovoliti položaja, v katerem bomo nekatere verske manjšine branili, druge pa malo manj ali pa sploh ne

 
  
MPphoto
 

  Eija-Riitta Korhola (PPE). - (FI) Gospod predsednik, slišali smo zaskrbljujoče novice iz številnih virov o zločinih proti kristjanom v Egiptu in Maleziji. Glede Malezije bi rada povedala predvsem, da smo globoko zaskrbljeni nad napadi na cerkve v državi, ki je bila tradicionalno strpna in zmerna.

Drugič, želim omeniti vzorno delo islamskih nevladnih organizacij na račun verske strpnosti. Izjave malezijskega predsednika vlade o uporabi imena Alah so sprožile izražanje javnega nasprotovanja, usmerjenega v krščanske skupnosti. Vzorno stališče islamskih nevladnih organizacij in nekompromisni javni pogledi na izjave predsednika vlade so nedvomno umirili razmere. Na žalost tega nismo zabeležili v naši končni resoluciji, ker po mojem mnenju tukaj pozornost vse preredko posvečamo pozitivnim razmeram. Ali ne bi bilo treba muslimanov pohvaliti, kadar je za to vzrok?

Versko strpnost je treba spodbujati pri tistih, ki imajo politično moč in na ravni navadnih ljudi. Enako pomembno je spoznati napake, kot priznati napredek in ponuditi temu podporo.

 
  
MPphoto
 

  Dominique Baudis (PPE).(FR) Gospod predsednik, dejanja fanatičnih zločincev, ki so ubili nekaj kristjanov v Egiptu, se ne morejo pripisati celotnemu prebivalstvu in njegovi vladi. Ne bi bilo pošteno, da bi morali Egipt in Egipčani odgovarjati za ta strašni masaker, za katerega bodo storilci privedeni pred sodišče.

Ne smemo mešati dejanj enega zločinca s politiko celotne države! Ne mečimo v isti koš fanatikov in vsega prebivalstva. Navsezadnje s tem, ko skušamo poseči med koptske kristjane in njihove muslimanske sodržavljane, dodajamo olja na ogenj skrajnežem, ki bi radi vzhodne kristjane naslikali kot agente Zahoda.

 
  
MPphoto
 

  László Tőkés (PPE). - (HU) Obstajajo sveže novice, da je bilo pred nekaj dnevi v egiptovskem režimu prijetih nekaj borcev za koptske pravice, ki so potovali na mesto zločinov, ki so se zgodili v naselju Nadž Hamadi, da bi branili in podprli tamkajšnje skupnosti koptskih kristjanov, ki so videli, kako je bilo za božič pobitih nekaj njihovih članov. Egiptovske oblasti, ki so pristranske do muslimanske večine, skušajo zmanjšati pomen nasilnih dejanj, ki so bila zagrešena proti koptski manjšini, in zdaj blokirajo krščansko zakonito samoobrambo z diskriminatorno pristranskostjo do ene plati vprašanja. Administracija Združenih držav je nedvoumno povedala svoje mnenje, da temu nasprotuje. Ob tem ko Evropska unija ve, da je bila koptska krščanska skupnost, ki velja za avtohtone Egipčane, več kot 1 500 let pogosto deležna krutega zatiranja, mora svojo obrambo okrepiti še močneje in bolj nedvoumno, kot to počne zdaj.

 
  
MPphoto
 

  Anna Záborská (PPE). (SK) Hvala, da ste se spet posvetili kršitvam verske svobode v nekaterih državah, enako kot v letih 2007 in 2008. Sprašujem se, kaj je tisto, nemoč ali ravnodušnost, kar preprečuje EU, da ni bolj vztrajna pri spodbujanju človekovih pravic na tem območju. Ves čas poslušamo enake pritožbe in predlagamo enake ukrepe.

Egipt in Malezija sta med tistimi državami, kjer kristjani živijo v skrajno nevarnih razmerah, se spopadajo s preganjanjem, izgonom iz svojih domov, ugrabitvami in umori in zapiranjem njihovih cerkva. To se dogaja od Magreba do Irana, v Indiji, na Kitajskem, v Pakistanu in številnih drugih državah. Kristjane navadno preganjajo skupine skrajnežev. Vendar to pomeni nevarnost za vse kristjane, jude in muslimane. Prosim, da predstavniki EU in delegacije Evropskega parlamenta uporabijo vsako priložnost za izboljšanje dialoga, verske strpnosti in spoštovanja ter sobivanja različnih kultur.

 
  
MPphoto
 

  Mitro Repo (S&D). - (FI) Gospod predsednik, posebno sem zaskrbljen nad razmerami v Egiptu zaradi zgodovinskega, etničnega in političnega ozadja, ki je povezano z njimi. Dejansko so koptski kristjani še vedno številčna manjšina. V Egiptu je okrog 10 % prebivalcev, to je osem milijonov, ki so koptski kristjani in nekdanja večina. Ponosni so na to in na svojo orientalsko krščansko izročilo. Zato je bila provokacija, ki se je zgodila januarja lansko leto ob praznovanju božiča, še posebno očitna in premišljena. Poleg tega so številne Kopte prisilili, da so spremenili svojo vero, bili pa so tudi primeri posilstev in drugih zločinov.

Razmere v Egiptu so zelo slab primer za druge države, kjer obstaja možnost, da pride do neke vrste spiralnega maščevanja, in prav zato mora biti EU pozorna in poseči takoj, ko nastopijo težave, ter poudariti pomen mirnega dialoga med verskimi skupinami.

 
  
MPphoto
 

  Ivo Vajgl (ALDE). - (SL) Ko se zgodi umor in to umor na verski osnovi, je seveda vse drugo, kot to, da se zgrozimo in obsodimo, komajda primerno.

Mislim pa, da je to, da se je zgodil nov incident in nov zločin na Bližnjem vzhodu, pravzaprav odsev nekih splošnih razmer in večkratne nepozornosti do verske svobode in do spoštovanja drugačnih. Govorim o tem, da se te verske vrednosti ne spoštujejo na različnih straneh.

Razlog, zakaj je ALDE predlagal, da se ta razprava odloži oziroma, da se loči razprava o spoštovanju človekovih in verskih pravic v Egiptu in Maleziji, je bil ta, da je treba z določeno občutljivostjo obravnavati države posamično, in Egipt gotovo ni eden izmed najbolj vpijočih primerov verske nestrpnosti, prej nasprotno.

 
  
MPphoto
 

  Charles Tannock (ECR). - Gospod predsednik, na žalost v islamskem svetu na splošno narašča vzdušje militantnega džihada, usmerjenega v nemuslimanske skupnosti v njihovem okolju, zlasti in vedno pogosteje pa to pomeni kristjane.

Kopti, ki so ena najstarejših krščanskih cerkva na svetu, imajo v Londonu veliko diasporo, ki jo zastopam. Njihovi voditelji so prišli k meni in se pritoževali nad slabšanjem razmer, ki jih, na žalost, v Egiptu organizira Muslimanska bratovščina. Kljub najboljšim prizadevanjem predsednika vlade Mubaraka, da bi jih zavaroval, so se zadeve poslabšale.

Priča smo podobni zgodbi kot z asirskimi kristjani v Iraku, kristjani v Palestini in Pakistanu in zdaj prvič celo v Maleziji.

Ta Parlament se po mojem mnenju sicer predolgo ni zmenil za pravice krščanskih manjšin v preostalem svetu, vendar te računajo na varstvo Evropske unije in Združenih držav. Zato pozdravljam to resolucijo.

 
  
MPphoto
 

  Gerard Batten (EFD). - Gospod predsednik, v islamskih državah narašča preganjanje kristjanov in drugih verskih manjšin. Kristjane, ki živijo v državah, kot je Egipt, in v sredozemskem območju že skoraj 2 000 let, vedno bolj preganjajo in izganjajo iz domovine njihovih prednikov. To je zato, ker narašča moč skrajnih nestrpnežev in skrajne islamske ideologije, islamskega fašizma.

O preganjanju krščanskih in drugih manjšin v islamskem svetu se v zahodnih medijih občutno premalo poroča. Mediji ne bi smeli zgolj poročati o preganjanju, ko se zgodi, ampak bi morali tudi pojasniti splošni javnosti, zakaj se to dogaja. Morali bi razložiti, kdo to počne, in sicer muslimanski fanatiki, in zakaj to delajo – zaradi nestrpnih in nasilnih potez islamske ideologije.

Demokratične vlade po vsem svetu bi morale izvajati kar največji diplomatski pritisk na države, kot je Egipt, da bi ustavile to nevzdržno preganjanje.

 
  
MPphoto
 

  Neelie Kroes, članica Komisije. – Gospod predsednik, Komisija je globoko pretresena in užaloščena nad tem, kar se je zgodilo na večer koptskega božiča v Nadž Hamadiju na jugu Egipta, nad tragično smrtjo šestih Koptov in muslimanskega policista v streljanju iz mimovozečega avtomobila.

Prepričani smo, da so oblasti hitro ukrepale, da bodo našle in prijele tiste, ki so osumljeni, da so zagrešili ta strašen zločin in da bosta temeljita preiskava in kaznovanje odgovornih poslala jasen signal, da v egiptovski družbi ni sprejemljivo nasilje, ki temelji na verskem vplivu.

Egiptovska ustava zagotavlja svobodo prepričanja in svobodo veroizpovedi. Kljub temu slišimo pritožbe nad diskriminacijo Koptov in drugih verskih manjšin, kot so Bahaji, na delovnem mestu in v pravosodnem sistemu. Zavedamo se težav, na katere so naleteli na egiptovskih sodiščih nekateri krščanski spreobrnjenci, kot sta Maher El-Gohary in Mohammed Hegazy. Načeli smo ta vprašanja v našem rednem političnem dialogu z Egiptom.

Razumemo, da se skuša vlada lotiti nekaterih pritožb Koptov na primer s tem, da odstranjuje ovire, ki zadržujejo in omejujejo gradnjo in obnovo cerkva. Pozdravljamo in spodbujamo take ukrepe in pozivamo vlado, naj prepozna korenine vzrokov verskih napetosti v egiptovski družbi in naj se jih loti ter konča vse oblike diskriminacije proti tistim, ki pripadajo drugim veram.

Vandalska dejanja proti cerkvam v Maleziji po sodbi Visokega sodišča o uporabi besede Alah sprožajo resne skrbi. Vlada pa tudi opozicija, vključno s panmalajsko islamsko stranko in 130 muslimanskimi nevladnimi organizacijami, so ostro obsodili te napade. Vlada je povečala varnostne ukrepe, da bi zavarovala vse bogoslužne objekte in ponovno potrdila svojo zavezo, da bo zavarovala malezijsko družbo in versko skladnost ter kulturo verske in etnične raznolikosti.

Malezijska zvezna ustava navaja, da je islam vera Zveze, vendar se lahko tudi druge vere uresničujejo v miru in sožitju v katerem koli delu Zveze.

Spodbujamo oblasti, naj čimprej uvedejo vseobsegajoč medverski dialog z vsemi verskimi prepričanji, da bodo spodbudile vzajemno razumevanje, da se bo Malezija lahko naprej v miru razvijala v etnični in socialni ubranosti. V tem smislu ima malezijsko notranje ministrstvo posebno odgovornost, da temeljito in objektivno pojasni svojim državljanom to ključno vprašanje.

Ostro obsojamo vsa nestrpna dejanja proti vsakemu človeku zaradi njegove vere ali prepričanja, kjer koli se pojavijo. Na žalost ni nobena država pred tem imuna. Pozivamo javne organe, naj v celoti zavarujejo vse verske skupnosti, vključno s krščansko, pred diskriminacijo in zatiranjem.

Komisija daje veliko prednost svobodi vere in prepričanja kot glavnemu načelu politike EU na področju človekovih pravic s tem, da načenja to vprašanje v političnem dialogu s tistimi državami, kjer ta problem vztraja, s podporo lokalnih projektov na področju človekovih pravic in z dejavnim spodbujanjem svobode vere ali prepričanja na forumih ZN.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo ob 12.00.

Pisne izjave (člen 149)

 
  
MPphoto
 
 

  Carlo Casini (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, ob tem, ko glasujem za skupno resolucijo, poudarjam, da je nasilje, ki se je izvajalo v Maleziji v odgovor na izključno nominalistično vprašanje, nadvse resno.

Res je, da oboji, kristjani in muslimani, enako verujejo samo v enega boga, ki je bog vseh ljudi, vernikov in nevernikov. Dejstvo, da se Nanj sklicujejo z različnimi imeni, je povsem drugotno. Trditi, da je muslimanski bog samo muslimanski in da se lahko nanj sklicujejo samo muslimani s tradicionalnim muslimanskim imenom, pomeni vračanje k pogledom prednikov in plemen, da obstaja bog za vsako skupino ljudi. Z drugimi besedami, to pomeni nasprotovanje monoteistični zamisli, ki ustvarja univerzalne vere, kot sta krščanstvo in islam, ki nasprotujejo malikovanju in politeizmu, velikim veram, ki so blizu ljudem.

Nič manj resno ni preganjanje Koptov v Egiptu. Na obalah Sredozemlja so bile rojene monoteistične vere, ki pravijo, da so sile, ki spodbujajo bratstvo in mir. Zato je neverjetno, da so se prav na obalah Sredozemlja, v Jeruzalemu – svetem mestu za tiste, ki verujejo v boga, Alaha in Jehovo – našla plodna tla za spor.

Prav v Egiptu, ki je najmočnejša država v tem območju, morajo v miru sobivati kristjani in muslimani, da bodo odigrali mirovno vlogo v vsem južnosredozemskem območju.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki.(PT) Podpiram skupen predlog resolucije o nedavnih napadih proti krščanskim skupnostim, ki močno obsoja vse vrste nasilja, diskriminacije ali nestrpnosti na podlagi vere ali prepričanja. Mislim, da je bistveno, da se podprejo vse pobude, ki so namenjene spodbujanju dialoga in vzajemnega spoštovanja med skupnostmi in skušajo zavarovati temeljne pravice, kot so svoboda misli, vesti in vere.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki.(PT) Moški in ženske po vsem svetu še vedno trpijo zaradi najokrutnejših oblik preganjanja preprosto zato, ker verjamejo v boga na enak način, kot je bil On čaščen od Atlantika do Uralskega gorovja. Po izjavah, ki so jih, med drugim, dali Kitajska, Indija, Irak, Pakistan, Turčija in Vietnam, je danes tudi Parlament obsodil nadlegovanje kristjanov v Egiptu in Maleziji.

Evropa gleda na vse to razmeroma ravnodušno. Obstajajo celo taki, ki branijo to nezmožnost ukrepanja s sklicevanjem na spoštovanje kulture drugih ljudi in svobode čaščenja. Molk Evrope ob tem vprašanju, ki je resnično osupljiv v regiji s poreklom, kulturo in tradicijo, prežeto s krščansko vero, grozi, da bo postala gluha …

To spominja na pripombo kardinala bolognskega nadškofa v zvezi s prejšnjimi preganjanji, ko je posrečeno ponazoril duh naših časov s pripombo, da so ljudje hitreje zaskrbljeni za usodo polarnih medvedov kakor za življenje tisočev ogroženih kristjanov.

 
  
MPphoto
 
 

  Jacek Olgierd Kurski (ECR), v pisni obliki. – (PL) Še eno leto, 2010, se je začelo s krvavim preganjanjem kristjanov v številnih delih sveta. Mi, kot Evropski parlament, ne moremo biti pasivni ob teh zločinih in nasilnih dejanjih. Položaj kristjanov je enako dramatičen v državah, ki niso omenjene v današnji resoluciji, na primer v Severni Koreji, Iraku, Indiji in Sudanu. Napadi na katolike naraščajo v Vietnamu. Kot poslanec iz Poljske, države z globoko zakoreninjenim krščanskim izročilom in državo z dolgo tradicijo spoštovanja, v kateri sobivajo številne verske skupnosti, bi rad izrazil solidarnost z družinami žrtev. Egiptovske in malezijske oblasti morajo kristjanom in članom drugih skupnosti in verskih manjšin zajamčiti možnost, da uživajo vse človekove pravice in temeljne svoboščine ali pa se sprijazniti s sankcijami iz Evropske unije. Iz tega razloga bi podprli resolucijo o nedavnih napadih na krščanske skupnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Csaba Sógor (PPE), v pisni obliki.(HU) Na nedavne napade na krščanske skupnosti v Egiptu in Maleziji je mogoče gledati iz dveh različnih vidikov. Prvič, moramo poudariti, da Evropska unija, kot skupnost evropskih držav, ki so dosegle visoko raven demokracije in pravne države, ne sme v duhu verske strpnosti, človekovih pravic in pravic manjšin, molče pustiti ob strani takih dogodkov, ne glede na to, kje na svetu se zgodijo. Vladam, ki si prizadevajo za nadaljnje vzdrževanje dobrih odnosov z nami, moramo jasno povedati, da Evropa zahteva, da njene partnerice spoštujejo splošno sprejete norme univerzalnih človekovih pravic, in da lahko problemi, ki vključujejo človekove pravice vplivajo na prihodnji razvoj odnosov. Hkrati ne smemo pozabiti na kršitve človekovih pravic, ki se dogajajo na ozemlju Evropske unije.

V nekaterih primerih je treba versko strpnost, človekove pravice in pravice manjšin (vključno s pravicami pripadnikov manjšinskih cerkva) bolj razviti tudi v državah članicah EU. Če hoče biti Evropa zgled svetu, ne sme dovoliti nikomur, da bi na njenem ozemlju trpel diskriminacijo zaradi svojega verskega prepričanja, etničnega porekla ali pripadnosti narodni manjšini. Lahko vidimo, da zakonodaja, ki velja v Egiptu, jamči za podobno versko svobodo, vendar izkušnje kristjanov v praksi kažejo nasprotno. Na žalost lahko najdemo podobne primere razhajanja med zakonom in vsakdanjo prakso tudi v državah članicah EU.

 
  

(1)Glej zapisnik.

Zadnja posodobitev: 18. april 2010Pravno obvestilo