Ustne obrazložitve glasovanja

Predlog resolucije B7-0031/2010

  Filip Kaczmarek (PPE). – (PL) Gospod predsednik, glasoval sem za resolucijo o evropski strategiji za Podonavje, ker mislim, da Evropska unija potrebuje take regionalne strategije. Prepričan sem, da ima lahko izvajanje takih strategij zelo pozitiven vpliv na regionalni razvoj in lahko posledično vpliva na življenja prebivalcev v regiji in izboljša kakovost njihovega življenja. Cilj našega ukrepa, ukrepa Parlamenta in Evropske unije, so prav gotovo prebivalci Evropske unije. Zato sem glasoval za sprejetje poročila.

  Bernd Posselt (PPE). – (DE) Gospod predsednik, pozdravljam strategijo za Podonavje kot nekaj, kar je globoko evropsko. Povezuje ustanovno članico EU, in sicer Nemčijo, z dvema najnovejšima članicama, Bolgarijo in Romunijo. Povezuje tudi naslednjo državo kandidatko, Hrvaško, z državo, ki si prizadeva za status kandidatke, in sicer Srbijo. Veseli me, da je namen vključiti Češko republiko, Črno goro in nekaj drugih, ki zgodovinsko in geografsko pripadajo tej skupini, čeprav ne ležijo neposredno ob Donavi.

Vendar bi prosil, da se Bavarska pri vsem tem ne zanemarja. Če bi bila neodvisna, bi bila Bavarska druga največja država ob Donavi za Romunijo. Bavarska ima poseben interes za strategijo za Podonavje. Zato sem hvaležen in vesel, da zdaj vztrajamo pri tej strategiji.

***

  Daniel Hannan (ECR). - Gospod predsednik, spet vidimo, kako Evropska unija povzdiguje videz nad vsebino, kako povzdiguje motiv nad rezultat. Pravkar smo glasovali za vrsto resolucij, ki obsojajo zlorabe človekovih pravic na Kitajskem. Kaj torej dela Evropska unija v resničnem svetu? Osamili smo Tajvan. Načeloma smo se strinjali, da prodamo orožje komunističnemu režimu v Pekingu in sodelujemo z njim, da bi ustvarili tekmeca ameriškemu sistemu GPS, ki ga predsednik Chirac imenuje „tehnološki imperializem“.

Poglejte, kako se je hinavščina dvignila v vladajoče načelo! Stokamo o človekovih pravicah in potem spravimo denar do Hamasa. Zavračamo, da bi imeli kaj opraviti s proti-Castrovimi oporečniki na Kubi, ne zmenimo se za demokracijo v okviru naših lastnih meja, kadar gre kaj narobe z referendumi, vendar se prepričujemo, da smo še vedno dobri ljudje, ker – poglejte besedilo naše resolucije o človekovih pravicah!

Zdaj bomo imeli izredno predstavo, ko bomo poslali baronico Ashton kot svojo zunanjo predstavnico v Iran in na Kubo in ta mesta, da jim bo povedala, da njihova demokracija ni ustrezna, pa čeprav se ona sama niti enkrat samkrat ni v vsej svoji karieri podredila volilni skrinjici ali povabila svojih sodržavljanov, da bi volili zanjo ali proti njej.

Končal bom, če smem, s čestitkami dobrim ljudem v Massachusettsu, ki so se uprli pretiranim davkom in pretirani vladi. Prav ljudje v Massachusettsu so bili tisti, ki so začeli revolucijo, da bi odpravili zamisel, kako je mogoče naložiti davke brez splošnega soglasja. Tukaj v Evropi spet potrebujemo takšno revolucijo.

  Mirosław Piotrowski (ECR). – (PL) Gospod predsednik, rad bi izrazil svoje zadovoljstvo, da je Evropski parlament sprejel resolucijo o napadih na krščanske manjšine. Poslanci Evropskega parlamenta ne smemo ostati tiho ob napadih na krščanske manjšine po svetu, ker se to nanaša na temelje in korenine narodov Evropske unije. Če hočemo, da bo naš glas verodostojen, moramo danes sprejeti dve spremembi, ki jih je predložila Skupina Evropskih konzervativcev in reformistov, da se bomo odmaknili od odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice o križih. Obžalujem, da se to ni zgodilo, ker ne smemo pozabiti na temeljno vlogo, ki jo je imelo krščanstvo pri oblikovanju zgodovinske in kulturne identitete Evrope, in spodbujati ter varovati teh vrednot v svetu pa tudi znotraj Evropske unije.

  Predsednik. – Gospod Piotrowski, dovolil sem vam, da ste govorili, čeprav do tega niste imeli pravice, saj so obrazložitve glasovanja dopustne le pri strategiji za Podonavje, ne pa pri nujnih resolucijah. Kakor koli, zdaj ste govorili, zato bom povedal za bodoče, da ne bo nobenih obrazložitev glasovanja o nujnih resolucijah. Torej bom to povedal tudi za govornike, ki so se registrirali, da se lahko obrazložitve glasovanja nanašajo samo na Evropsko strategijo za Podonavje.

***

Ustne obrazložitve glasovanja

Predlog resolucije B7-0031/2010

  Ryszard Czarnecki (ECR). – (PL) Gospod predsednik, tudi jaz bi rad govoril o diskriminaciji, ki so jo doživljali kristjani v Afriki in Aziji, vendar bom govoril seveda o naši strategiji, ki je izredno pomembna zadeva. Spomnimo se, da je Donava druga najdaljša reka v Evropi za Volgo. Donava teče skozi 10 evropskih držav in ob donavskem porečju leži kar 17 držav. To je seveda vprašanje določene odgovornosti in izziva za Evropsko unijo, ker je poleg tega zdaj nekatere od teh držav prizadela huda kriza. Govorim tudi o državah članicah Evropske unije. Evropska unija na ta način kaže določeno solidarnost. Upam, da bo tudi v drugih primerih tako.

  Bogusław Liberadzki (S&D). – (PL) Gospod predsednik, glasoval sem za resolucijo o strategiji za Podonavje. Zakaj? – Ker kaže, da je Evropska unija odprta do posebnih regij, regij, ki imajo neko skupno lastnost, na primer dolgo reko, ki teče skoznje. Rad bi izrazil tudi svoje zadovoljstvo, da niso bile sprejete spremembe, ki jih je predložila Skupina Evropskih konzervativcev in reformistov. S tem je naša resolucija jasnejša. Rad bi, da bi tej resoluciji sledila osredotočenost tudi na druge značilne regije, vključno na primer s koridorjem Odre.

Pisne obrazložitve glasovanja

Predlog resolucije B7-0031/2010

  Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pozdravljam sklepe Evropskega sveta z dne 18.–19. junija 2009, v katerih prosi Evropsko komisijo, da sestavi Evropsko strategijo za Podonavje do leta 2011. Glasujem za tukaj predstavljeni predlog resolucije. Podonavje se spopada z več izzivi in strategija za to regijo bo izboljšala povezave in komunikacijske sisteme, ohranila okolje in spodbudila rast, ustvarjanje delovnih mest in varnost. Pomembno je, da Komisija čim bolj izkoristi operativne izkušnje, ki jih je pridobila s strategijo za Baltsko morje, in da ta strategija temelji na odločenosti vlad in državljanov držav članic in regij, da presežejo bližnje skupne izzive. Pomembno je, da se ta strategija uskladi s strategijo EU 2020 in s poročilom Komisije z naslovom „Regije 2020“, da bi se spopadli z glavnimi izzivi, s katerimi se spopada zdaj Evropa, kot so globalizacija, demografski trendi, podnebne spremembe in uporaba ter dobava energije. Prav tako bi pozval Parlament, naj razvije proces razmišljanja o prihodnosti evropske kohezijske politike in oblikuje nove možne strategije za druge regije, da bi jih prilagodili spremembam in pritiskom globalnega sveta.

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D), v pisni obliki. – (RO) Mislim, da bo pomen okrepitve strategije Evropske unije za Podonavje olajšal zunanje ukrepanje EU v njeni neposredni soseščini in poudaril njeno potencialno vlogo pri tem, da pomaga vnesti stabilnost v regije jugovzhodne in vzhodne Evrope z izvajanjem posebnih projektov, ki podpirajo gospodarski in družbeni razvoj teh regij. Dejstvo, da so države članice, ki mejijo na Donavo, prevzele odgovornost za spodbujanje predloga za oblikovanje te strategije za Podonavje na ravni EU, potrjuje njihovo sposobnost, da dajo poseben prispevek k spodbujanju glavnih pobud, ki so sposobne zgotoviti nadaljevanje evropskega procesa povezovanja.

  Ioan Enciu (S&D), v pisni obliki. – (RO) Glasoval sem za skupno resolucijo Evropskega parlamenta o Donavi, ki predlaga, naj se skrajno prednostno sestavi evropska strategija za to regijo. Ta strategija bo znatno povečala medregionalno sodelovanje in bo imela naslednje cilje: razvoj in posodobitev rečnega prevoza po vodni poti Ren/Meuse-Main-Donava, pa tudi cestni in železniški prevoz v Podonavju; razvoj in učinkovito uporabo obnovljivih energetskih virov s ciljem zmanjšanja emisij ogljika in povečanja energetske varnosti; zaščito okolja z izvajanjem projektov, namenjenih obnovi in varovanju ekosistemov v regiji; učinkovito črpanje skladov EU in pritegnitev naložb, spodbujanje turizma, kar je vse značilno za strategijo EU 2020.

Ta strategija bo imela koristen vpliv na Romunijo, zlasti na povezavo države z evropskimi prometnimi omrežji, varovanjem nacionalne dediščine Delte, pa tudi na družbenogospodarski razvoj krajev v Podonavju in drugih območjih.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Čvrsto verjamem, da se lahko popoln razvoj Evropske unije uresniči samo, če obstajajo ustrezne razvojne politike za vse regije EU, ki spoštujejo njihove razlike, potrebe in posebne značilnosti.

Mislim, da pomeni teritorialna kohezija oblikovanje različnih strategij za različne regije, spodbujanje trajnostnega razvoja v smislu spoštovanja okolja in gospodarskega izkoriščanja njegovega potenciala.

Zavedam se makroregionalnih strategij, namenjenih spodbujanju uravnoteženega regionalnega razvoja znotraj EU z uporabo obstoječih virov.

Nenazadnje, priznavam strateški, teritorialni, okoljski in kulturni pomen Donave v srednji Evropi. Zaradi vsega tega glasujem za ta predlog resolucije za strategijo EU za Podonavje.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ta resolucija podpira strategijo za Podonavje s skladnim, ozemeljskim pristopom za to pomembno reko in omogoča trajnostni in povezan razvoj regije, ki se razteza čez 14 evropskih držav.

Predlagana strategija bo omogočila usklajeno in celovito politiko, ki lahko doseže sinergične učinke, pospešuje kohezijo in spodbuja gospodarsko rast in konkurenčnost, ob vsem tem pa varuje okolje.

Cilji, ki naj bi se dosegli in uskladili, vključujejo posodobitev pristanišč, izboljšanje plovnosti reke (s tovornimi koridorji, medsebojnimi povezavami in intermodalnostjo s Severnim morjem), izboljšanje kakovosti vode, zaščito celotnega Podonavja in vsekakor nenazadnje tudi zaščito ekosistemov, ki spadajo v omrežje Natura 2000.

Zato bi morala Komisija kmalu sprožiti širok posvetovalni proces z vsemi državami ob Donavi, da bi se zadevna strategija določila do konca tega leta in uskladila z naslednjim večletnim finančnim okvirom.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Strinjamo se z oblikovanjem strategije za Podonavje, ki temelji na prejšnjih posvetovanjih in sodelovanju med državami in regijami, ki ležijo ob njenem toku. Takšna strategija bo spodbudila gospodarsko in socialno kohezijo v teh regijah in spodbudila teritorialno kohezijo, ne da bi ogrozila katero koli od njih. Strategija kliče po izboljšavah ekološkega statusa Donave, skupaj z razvojem obsežnega načrta za ohranitev in obnovo naravnih staležev.

Poleg tega se je izkazala za pozitivno strategijo v predlogu za izboljšanje multikulturnega okolja Donave, kulturnega dialoga in varovanja njene kulturne in zgodovinske dediščine. Kot je navedeno v poročilu, smo prepričani, da izvedba te strategije ne sme zavreti odgovornosti regionalne in lokalne vlade, ker je namesto tega naslonjena na sodelovanje med državami in področji znotraj te regije.

  Jacek Olgierd Kurski (ECR), v pisni obliki. – (PL) Strategija za Podonavje, ki smo jo pripravili in o kateri smo danes glasovali, omogoča spodbujanje regionalnega in čezmejnega sodelovanja. Donavsko porečje združuje zdaj kar 10 evropskih držav – Nemčijo, Avstrijo, Slovaško, Madžarsko, Hrvaško, Srbijo, Bolgarijo, Romunijo, Moldavijo in Ukrajino, od katerih so večina države članice Evropske unije ali države, ki si želijo postati države članice. Zato je Podonavje pomemben dejavnik, ki združuje različne programe, ki so del kohezijske politike EU, pa tudi programe za države kandidatke in države, ki so vključene v evropsko sosedsko politiko. To, kar smo sprejeli danes, je določen okvirni načrt za podporo območju donavskega porečja, vendar je to, ali bo program ostal na papirju ali pa bo model, napolnjen s posebno vsebino, odvisno od tega, ali se bodo našla dodatna sredstva, ki ne bodo vplivala na sredstva, namenjena za kohezijsko politiko v posameznih državah, in jih ne bodo zmanjšala. Upam, da bo kohezijska strategija za Podonavje prispevala k dvigu blaginje in trajnostnega ter trajnega razvoja in bo ustvarila nova delovna mesta in varnost v regiji.

  Petru Constantin Luhan (PPE), v pisni obliki. – (RO) Glasoval sem za to, da se sestavi razvojna strategija za Donavo, ki nam bo omogočila, da bomo prosili Komisijo, naj čim prej pripravi ta dokument in pri tem upošteva posebna posvetovanja s strokovnjaki na področju in v ustreznih regijah, hkrati pa najde finančne vire, ki so na voljo tudi v državah zunaj EU. Ta strategija se mora osredotočiti na vidike, ki se nanašajo na varstvo okolja in kakovost vode, gospodarski potencial in vseevropska prometna omrežja. Resolucija o evropski strategiji za Podonavje poudarja vlogo in pomen širokega posvetovanja z lokalnimi akterji, ki jih mora Evropska komisija organizirati, tako da bodo interesi državljanov lahko čim bolj ustrezno zastopani.

Poleg tega resolucija navaja, da mora biti vsaka strategija, ki se nanaša na makroregije, vključena v kohezijsko politiko, ki je usklajevalna politika na ravni Evropske unije. Treba opraviti tudi analizo dodane vrednosti, ustvarjene s to strategijo v smislu evropske teritorialne kohezije. Mislim, da je treba primerjati strategijo TEN-T (vseevropskega prometnega omrežja), kjer je Donava navedena pod točko 18, z novo teritorialno in gospodarsko razvojno strategijo, da bo razvoj potekal kohezivno.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glede na strateški pomen Podonavja so zaradi njegove lokacije bistveni tesni stiki med vsemi državami v tej regiji, zlasti za tiste, ki še ne pripadajo EU. To bo pomagalo pri povezovanju v primeru prihodnjega povečanja EU. Zato je bistvena izvedba vseh priporočil, odobrenih v tem predlogu resolucije, če naj bo strategija EU za Podonavje predlagana do konca leta 2010.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Strategija za Podonavje pomeni razumen model za usklajevanje ukrepov EU za to sosedno regijo. Poleg vprašanj, ki se nanašajo na reko samo, kot je izboljšanje kakovosti vode in ekološko stanje, bi lahko imel program, ki naj bi ga sestavila Komisija, rezultat tudi v sinergijah, ki so povezane z gospodarstvom in upravljanjem. Poročilo, ki je bilo vloženo, podaja v tem pogledu nekaj dobrih predlogov, zato sem glasoval zanj.

  Wojciech Michał Olejniczak (S&D), v pisni obliki. – (PL) Podprl sem resolucijo o evropski strategiji za Podonavje. Teritorialna kohezija je navedena v Lizbonski pogodbi kot ena od prednostnih nalog Evropske unije. Delovanje strategije za Podonavje se nanaša na številna področja podpore, kot je socialna politika, kultura in izobraževanje, varstvo okolja, infrastruktura in trajni gospodarski razvoj. Že samo dejstvo o velikem vplivu strategije in njenih rešitev na ta področja dokazuje, da je treba uvesti in izpeljati regionalne strategije. Podonavje potrebuje strategijo in potrebuje podporo in naše ukrepanje, ker ima vpliv na številne evropske države. Šest od teh držav so države članice EU, druge pa potencialne kandidatke. Vpliv regije je pomemben tudi za druge države, ki niso neposredno povezane z njo.

Zamisel o ustanovitvi funkcionalnih regij, makroregij, se je začela s strategijo za regijo Baltskega morja. Donavska strategija, tako kot druge makroregionalne strategije, ki jih je načrtovala EU, ima glavni cilj, da okrepi povezovanje s sodelovanjem na regionalni in lokalni ravni. Zelo pomembno je, da vlade, lokalne vlade, nevladne organizacije in državljani sodelujejo z Evropsko unijo pri razvoju in uresničitvi rešitev, ki so sprejete, kajti te skupaj z nami sestavljajo Evropsko unijo.

  Artur Zasada (PPE), v pisni obliki. – (PL) Podporo je treba dati vsaki pobudi EU, ki ima cilj, da usklajuje in krepi regionalne pobude ter prispeva k večjemu gospodarskemu sodelovanju, boljši prometni infrastrukturi in boljšemu varstvu okolja. Strategija za Podonavje potrjuje rast pomembnosti makroregionalnega pristopa do regionalne politike Evropske unije. Zahvaljujoč dokumentu, ki je bil danes sprejet, bodo okrepljeni odnosi med starimi, novimi in možnimi bodočimi državami članicami EU na eni strani in srednjo Evropo in črnomorsko regijo na drugi strani. Prepričan sem, da bo v ne tako daljnji prihodnosti podobna odobritev dana za zamisel o koridorju, ki bo temeljil na toku Odre. Ta bi povezoval Baltsko morje z Jadranskim morjem in bi potekal od Švedske čez Poljsko, Češko republiko, Slovaško in Madžarsko na Hrvaško.

  Predsednik. To ni mogoče, gospod Zasada. Sem že pojasnil, da obrazložitve glasovanja o nujnih resolucijah niso mogoče. Obrazložitve glasovanja se lahko nanašajo samo na evropsko strategijo za Podonavje. Žal mi je, a to ni bila moja odločitev.