Predsednik. − Naslednja točka je razprava o šestih predlogih resolucij o Madagaskarju(1).

  Raül Romeva i Rueda, predlagatelj. − Gospod predsednik, zares gre za temo, o kateri je potrebno odločati. To je tema, o kateri moramo razpravljati. Na Madagaskarju je politična kriza in to nas pripelje k potrebi, da skladno s tem odgovorimo tudi na potrebe države.

Dogovor o delitvi moči je bil sklenjen pod okriljem Afriške unije med sedanjim predsednikom Rajoelino in njegovim predhodnikom predsednikom Ravalomanano.

Tukaj še je sporazum iz Maputa in dopolnilni akt iz Adis Abebe, ki ostajata edina politična in demokratična rešitev za sedanjo krizo. Tega ne smemo pozabiti. Sporazum iz Maputa predvideva ustanovitev nacionalne enotne vlade za prehodno obdobje 15 mesecev.

Naj tudi opozorim, da poleg tega obstajajo tudi nekatere posebne in lokalne razmere, ki so zaskrbljujoče v smislu tega, da je vlada izdala odlok, ki uzakonja izvoz nepredelanega in ogroženega lesa, s čimer je ogrožena biotska raznovrstnost v državi. To bi lahko povzročilo veliko težav v prihodnosti, ker je biotska raznovrstnost lahko za vedno izgubljena.

V tem kontekstu moramo spomniti Komisijo in države članice, da bi lahko bila misija za opazovanje volitev na Madagaskar napaka. Prosimo, da se delegacija v to državo v teh okoliščinah ne pošilja na volitve, ki jih vlada organizira za marec, saj te volitve ne upoštevajo sporazuma iz Maputa. Vztrajam: v tem okviru, v skladu s tem dogovorom in na podlagi sporazuma iz Maputa te misije za opazovanje volitev ne bi smeli poslati.

Volitve mora spremljati popolno spoštovanje človekovih pravic v državi in spoštovanje demokratičnih načel ter pravna država. Če bodo ti pogoji izpolnjeni, potem se lahko pogovarjamo o tem, toda v danih razmerah, v danem kontekstu, menim, da bi to bila napaka.

  Renate Weber, predlagateljica. – (FR) Gospod predsednik, težave z nestabilnostjo na Madagaskarju ostajajo kljub pobudam Afriške unije in ZN. Gospod Rajoelina ne želi deliti oblasti in izloča vsakogar, ki mu nasprotuje. Pred kratkim je potrdil svoj namen, da bo organiziral splošne volitve, ne da bi upošteval urnik, predviden v sporazumih iz Maputa in Adis Abebe.

Ne pretiravamo, če rečemo, da je protiustavni režim Andrya Rajeoline prevzel tri veje oblasti in dela vse, da bi prevzel še medije.

Na žalost Madagaskarja so se kršitve človekovih pravic s prejšnjega predsedniškega režima nadaljevale, potem ko se je Andry Rajeolina razglasil za visoko prehodno oblast. Varnostne sile, ki jim poveljuje, so pogosto nasilno posredovale, da bi razgnale demonstracije opozicije, in prišlo je do smrtih primerov in poškodb.

V poročilu z dne 4. februarja 2010 Amnesty International navaja, da so bili člani parlamenta, senatorji, pravniki, vodje opozicije in novinarji predmet aretacij in samovoljnih zadržanj in da so z nekaterimi med aretacijo grdo ravnali, medtem ko oblasti niso opravile nobenih preiskav.

Na žalost se je še enkrat izkazalo, da tisti, ki si vzamejo oblast s silo, tudi vladajo s silo.

  Véronique De Keyser, predlagateljica. – (FR) Gospod predsednik, o tem predlogu resolucije obstaja soglasje. Nezakonit prehodni režim, ki ga vodi Andry Rajoelina, je na tem, da bo potisnil Madagaskar v kaos. Pripravlja se, da bo izkoristil prihajajoče volitve, ki jih je napovedal za marec 2010, ob koncu procesa, ki nima veze z demokracijo in ki se odvija izven sporazuma iz Maputa in Adis Abebe.

Nezakonita imenovanja vprašljivih političnih osebnosti, obsežne kršitve človekovih pravic in nadlegovanje ter samovoljne aretacije članov parlamenta, verskih vodij in civilistov so razburile mednarodno skupnost in jo pripravile do tega, da je uvedla sankcije. Članstvo Madagaskarja v Skupnosti za južnoafriški razvoj in Afriški uniji je zamrznjeno. Združene države mu nočejo dodeliti ugodnosti iz zakona o rasti in potencialih Afrike. Donatorji Mednarodnega monetarnega sklada so znižali proračun za 50 %, ZN bodo preučili položaj te države 15. februarja in mislim, da je Evropska unija ukinila razvojno pomoč, obdržala pa je humanitarno pomoč.

Položaj je torej tragičen, katastrofalen, za prebivalstvo, ki živi z manj kot dolarjem na dan. Zelo smo zaskrbljeni zaradi položaja in ta skupni nujni predlog resolucije je dokaz naše zaskrbljenosti. Podpiramo mediacijska prizadevanja Joaquima Chissana, nekdanjega predsednika Republike Mozambik, in pozivamo štiri politične skupine, da se vrnejo k pogajanjem. Druga rešitev ne obstaja. Prav tako pozivamo Afriško unijo in Skupnost za južnoafriški razvoj, da obnovita stike in privedeta tranzicijski proces do pravilnih zaključkov, ter pozivamo Komisijo, da nam poroča o postopku posvetovanja, ki poteka z Madagaskarjem po členu 96 sporazuma iz Cotonouja.

  Bernd Posselt, predlagatelj. − (DE) Gospod predsednik, v nekaterih glavnih mestih po svetu obstaja zaskrbljenost, da lahko naš predlog resolucije vodi k poslabšanju razmer na Madagaskarju. Kljub temu je naš cilj prinesti mir v regijo. Zlasti se sklicujem na člen 14 in člen 15, ki se precej jasno osredotočata na dialog.

Afriška unija, Evropska unija, ZN, sosednje države, kontaktna skupina in, nenazadnje, Francija so bile vse pozvane, da odigrajo svojo vlogo pri zagotavljanju, da (vsaj) štiri različna politična gibanja, ki so na Madagaskarju, pridejo do skupnega stališča, da Madagaskar ne bo postal država, ki tone v prepad, da še ne zapluje bliže h katastrofi in da namesto tega najde mirno in sporazumno rešitev. Toda to bo mogoče le, dokler ne bo nihče poskušal uvesti diktature, dokler se ne bo nihče umaknil iz mirovnega procesa in se bodo vse stranke vrnile k pogajanjem, ali pa ta čudovita, toda opustošena država ne bo imela prihodnosti.

  Marie-Christine Vergiat, predlagateljica. – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, na Madagaskarju se dogaja enako kot številnim drugim državam po svetu, nasproti katerim je Evropska unija pokazala pomanjkanje politične moči. To je še zlasti res za Afriko.

Leto potem, ko je Andry Rajoelina nezakonito prevzel oblast, se zdi, da velik otok Madagaskar polzi vse globlje v družbeno, gospodarsko in finančno krizo, česar tamkajšnji ljudje ne potrebujejo.

V bistvu je ta država postala ena najrevnejših držav na svetu, z veliko večino ljudi, ki živijo z manj kot dolarjem na dan. Kršitve človekovih pravic se povečujejo. Verski vodje, člani parlamenta, novinarji in voditelji civilne družbe so predmet ustrahovanja in nadlegovanja, aretirajo jih in zapirajo.

Mednarodna skupnost varčuje s prizadevanji in noče priznati, da je to v bistvu državni udar in da je vlada, ki jo je vzpostavil na Madagaskarju Andry Rajoelina, dejansko vojaška vlada.

Madagaskar je bil izločen iz Afriške unije in Skupnosti za južnoafriški razvoj. Od februarja 2009 se je vršilo več poskusov reševanja, vključno s strani ZN in EU, kar je privedlo do sporazumov iz Maputa in Adis Abebe. Toda od novembra 2009 so ti sporazumi zastali zaradi razhajanj med različnimi protagonisti in ker nekateri izmed njih niso želeli sodelovati pri izvajanju teh sporazumov.

Mi, v Konfederalni skupini Evropske združene levice/Zelene nordijske levice, menimo, da je čas, da malgaško ljudstvo spregovori, in da je skrajni čas, da se demokratična pravila začnejo spoštovati.

Andry Rajoelina, mogočnež režima, želi organizirati volitve enostransko, brez posvetovanja malgaškega ljudstva in kljub zgoraj navedenim sporazumom. Enostransko je določil začetni datum tako imenovanih demokratičnih volitev marca 2010, toda sedaj se zdi, da govori o datumu nekje med koncem marca in koncem leta 2010.

Zato želimo okrepiti humanitarno pomoč, da se vzpostavijo sodni postopki in da Evropska unija pritisne z vso težo, da zagotovi, da se v sprejete ukrepe vključi civilna družba.

  Charles Tannock, predlagatelj. − Gospod predsednik, če si Afriška unija želi, da bi imela pooblastila in spoštovanje, kot jih ima EU v mednarodnih zadevah, potem je Madagaskar vsekakor primer, ko mora Afriška unija odločno ukrepati. Namesto tega smo bili priča kolebanju in mlačni diplomaciji po padcu predsednika Marca Ravalomanana, ki je žal spomin na razmere v Zimbabveju. Čas je, da Afriška unija sprejme odgovornosti v zvezi z Madagaskarjem, kjer so politične napetosti in kaos že nekaj časa stalnica. Če Afriška unija tega nereda ne zmore urediti, potem se je pošteno vprašati, zakaj bi morala to storiti EU.

Toda še naprej se moramo zavzemati za Madagaskar, da omogočimo gladek povratek k demokratičnemu vladanju in spodbujanju sprave. Bistveno je, da se tistim politikom in vojaškim oficirjem, ki so bili pozvani na sodišče in ki so zlorabljali človekove pravice, sodi. Ciljne sankcije proti nezakonitemu režimu Andrya Rajoeline prav tako ponujajo učinkovit način za kaznovanje tistih, ki zakrivljajo nestabilnost, ne da bi pri tem škodovali veliki večini malgaškega ljudstva, ki je sito napetosti in primerov nasilja v njihovi lepi državi.

  Cristian Dan Preda, v imenu skupine PPE. – (RO) Kot je že bilo poudarjeno, vlada stanje negotovosti in politične nestabilnosti na Madagaskarju že več kot leto. Medtem ko so se med pogajalskim procesom že včasih utrnile iskrice upanja, pa ukrepi Andrya Rajoeline služijo le oviranju procesa, kar zapleta ponovno vzpostavitev ustavnega reda.

Tukaj mislim na odstavitev predsedniškega ministra, imenovanega po dogovorih iz Maputa, umik iz pogajalskega procesa s političnimi grupacijami in nedavna odločitev, da se z naglico organizirajo volitve, ne da bi se upoštevali predhodni sporazumi.

Menim, da je to poskus oblikovanja lažne legalnosti in uzakonjenosti režima, ki je prišel do oblasti z državnim udarom, kar Rajoelina ne more zanikati. Očitno je, da je edini način, da se zagotovi obnova ustavnega reda, popolna uveljavitev sporazumov iz Maputa in Adis Abebe.

  Martin Kastler (PPE). – (DE) Gospod predsednik, opozoril bi vas rad, da so vse skupine potrdile ta predlog resolucije. Tako tudi mora biti, saj je tema zelo pomembna. Za razliko od prejšnjih govornikov bi rad rekel, da moramo zagotoviti, da ne bomo zgolj spodbujali svobode izražanja in svobode tiska v tej državi, ampak da ju tudi aktivno zahtevamo, sedaj ko preučujemo načine, kako bi lahko pomagali, da bi stvari, upajmo, napredovale k mirnim volitvam. Kot Evropejci moramo zagotoviti, da uvedemo svobodo tiska na vseh področjih, z vso finančno pomočjo, ki je za to potrebna. Prav tako moramo zagotoviti celovito podporo in si prizadevati, da bomo skupaj ukrepali za zagotovitev finančne pomoči v obsegu sporazumov, ki jih imamo s to državo.

  Eija-Riitta Korhola (PPE). – (FI) Gospod predsednik, neznosno je spremljati razmere na Madagaskarju, kjer je oblast v rokah osebe, ki je prevzela državo z nasilnimi sredstvi in ji vlada na prav tak brutalen način, in čigar položaj mednarodna skupnost ni priznala. Iz tega razloga uporabljam besedo „oseba“ in ne „predsednik“.

Večina prebivalstva na Madagaskarju živi pod pragom revščine: 7 000 otrok trpi zaradi hude podhranjenosti in položaj se s politično krizo samo še poslabšuje. Iz tega razloga je pomembno, da skupaj z ostalo mednarodno skupnostjo povišamo znesek humanitarne pomoči za Madagaskar.

Nadalje je zelo pomembno, da raziščemo in rešimo politične umore, ki so se zgodili, in to je treba prepustiti neodvisni in nepristranski agenciji. Če se to ne bo zgodilo, bo težko graditi zaupanje in sprejeti korake nasproti demokraciji.

Prednostna naloga mora biti, da štiri politične struje Madagaskarja sedejo za pogajalsko mizo in se sporazumejo, kaj storiti, da se letos omogoči izvedba demokratičnih volitev. Prav tako je bistveno, da Madagaskar ne sklene sporazumov o naravnih virih, preden bo imel vlado, izvoljeno od ljudi.

  Michael Gahler (PPE). – (DE) Gospod predsednik, glede Madagaskarja je dobro, da lahko poročamo, da ni le Evropska unija tista, ki je zaskrbljena nad izvajanjem člena 96 Sporazuma iz Cotonouja s strani te države, ampak da sta Afriška unija in SADC, kot regionalni organizaciji, prav tako zavzeli stališče, da je še en državni udar v Afriki nesprejemljiv. Za Afriško unijo in za regionalne organizacije je relativno nova stvar, da sprejemajo take odločitve in jih celo izvajajo in sprejemajo ukrepe.

Upam, da ko se bo mednarodna kontaktna skupina čez en teden, to je 18. februarja, spet srečala v Adis Abebi, da bodo vse sodelujoče strani izpolnile svoje naloge in pooblastila ter zagotovile, da se sporazum, ki je bil sklenjen v Maputu, tudi izvede. To je moj poziv vsem sodelujočim.

  Viviane Reding, podpredsednica Komisije. – (FR) Gospod predsednik, dovolite, da najprej poudarim našo veliko zaskrbljenost zaradi ovir, ki preprečujejo izvajanje sporazumov iz Maputa.

Odkar se je začela kriza in so se začela posvetovanja z Madagaskarjem po členu 96 sporazuma iz Cotonouja, Komisija aktivno podpira prizadevanja mednarodne skupnosti za posredovanje, ki so pripeljala do precejšnjega napredka, toda ta žal še ni privedel do učinkovitega procesa prehoda. Zelo smo zaskrbljeni, ker namesto napredka nazadujemo in je očitno prisotno tveganje, da se bomo vrnili tja, kjer smo začeli marca 2009.

Strinjali se boste, da lahko to seveda povzroči poslabšanje političnih razmer na področju človekovih pravic ter spore med Malgaši. Ob številnih priložnostih smo jasno navedli, da zavračamo vse enostranske procese, ki vodijo v hitro organizirane volitve, ki ne bodo privedle do trajne rešitve krize.

Če torej odgovorim na vprašanje, ki ga je zadal poslanec, bi rekla, da nismo pripravljeni podpreti takega procesa ne politično ne finančno.

Pobuda, ki jo je trenutno prevzel predsednik komisije Afriške unije, je naše zadnje upanje. Pripravljeni smo oceniti, skupaj z mednarodno skupnostjo v okviru mednarodne kontaktne skupine, odziv malgaških gibanj in odvisno od razmer predstaviti predloge sklepov Svetu v skladu s členom 96 sporazuma iz Cotonouja.

V primeru negativne odločitve ta ne sme vplivati na projekte, ki imajo neposredno korist za prebivalce, in mi bomo nadaljevali ter, če bo povečali humanitarno pomoč za ranljivo prebivalstvo.

Ob koncu naj vam zagotovim, gospod predsednik, da se je Komisija aktivno, potrpežljivo in vztrajno zavezala, da bo našla sporazumno pot iz krize.

  Predsednik. − Razprava je zaključena. Glasovanje bo potekalo na koncu razprave.