Predsednik. – Naslednja točka sta izjavi Sveta in Komisije o prednostnih nalogah Parlamenta za svet OZN za človekove pravice (Ženeva, 1. do 26. marec 2010).

  Vittorio Prodi (S&D). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, 13. zasedanje Sveta OZN za človekove pravice je izjemno pomemben dogodek.

Omeniti želim le enega ali dva primera, ki nista prav pogosto obravnavana. V zvezi z zaporniki, vendar ne terorističnimi zaporniki, želim predvsem izpostaviti resnično nečloveške pogoje v zaporih Ruande in Libije, kjer so popolnoma nedolžni ljudje obsojeni na smrt.

Poleg tega bi rad omenil vprašanje Saharcev, ki ostaja nerešeno že toliko časa, prav tako pa želim omeniti pravice podnebnih beguncev, ki morajo zapustiti svoje države zaradi dramatičnih oblik podnebnih sprememb. Gre za dejavnike, ki jih je treba upoštevati ravno zaradi tega, ker predstavljajo temelje naše družbe.

  Alexander Graf Lambsdorff (ALDE) . – (DE) Gospod predsednik, leta 2005 je Organizacija združenih narodov ob 60 obletnici pridobila dve novi strukturi. Prva je bila Komisija za vzpostavljanje miru, druga pa Svet za človekove pravice. Medtem kot Komisija za vzpostavljanje miru opravlja svoje delo precej učinkovito in je v veliki meri izpolnila pričakovanja, tega pri najboljši volji ne moremo trditi za Svet za človekove pravice. Tu je že bilo omenjeno – in izraženo v resoluciji –, da je reforma nujno potrebna. Delo Sveta za človekove pravice je preveč enostransko – to so omenili že koleg poslanci – na primer Izrael je obravnavan samo iz enostranske perspektive. Če sem pošten, nisem nič kaj srečen, da je edino pomembno vprašanje, ki ga je izpostavilo predsedstvo, poročilo gospoda Goldstonea, o katerem je vsekakor treba razpravljati, vendar ne gre za glavno vprašanje.

Če gospod Howitt pravi, da bi izvolitev Irana – če bo uspešna – pomenila smrtni udarec za Svet za človekove pravice, potem želim vedeti, kaj to pomeni. Želim si, da bi naše države članice pa tudi Evropska služba za zunanje delovanje, zavzele enotnega stališče, saj sem prepričan, da če se bodo stvari nadaljevale po tej poti, bomo morali resno razmisliti o prenosu našega dela na področju človekovih pravic v Združenih narodih nazaj na tretji odbor, ki je vsaj univerzalno zastopan in ima večjo legitimnost.

  Daniël van der Stoep (NI). – (NL) Vi veste, mi vemo, da je Svet OZN za človekove pravice velika farsa. Ta svet izsiljuje Organizacija islamske konference, sestavljena iz držav, ki se medsebojno ščitijo in ki skušajo izzvati Državo Izrael in jo po krivem obtožiti.

Gospod predsednik, tako imenovan Svet za človekove pravice je v nasprotju z vsem, kar predstavljajo človekove pravice, predvsem svoboda izražanja. Nezaslišano in zaničevanja vredno je, da Parlament resno obravnava ta Svet. Gospod predsednik, če Parlament resnično verjame v človekove pravice, potem mora obsoditi nenehno sprejemanje resolucij, ki si prizadevajo zadušiti svobodo izražanja, kot tudi prikriti kršitev človekovih pravic, ki so jih zakrivile države, ki sestavljajo Svet za človekove pravice. Gospod predsednik, poleg Saudove Arabije, Pakistana, Indonezije in Egipta, ki spadajo med najhujše kršilce človekovih pravic v svetu, sedaj tudi Iran želi postati članica Sveta za človekove pravice. Samo še Severna Koreja se mora pridruži klubi, pa bomo imeli skoraj vse države, ki ogrožajo mir, srečno zbrane na kupu.

Gospod predsednik, moji stranki je povsem jasno naslednje: Svet OZN za človekove pravice je grozen organ, ki ga ni mogoče jemati resno. Parlament se mora nemudoma in neposredno odmakniti od Sveta za človekove pravice in odločno zavrniti kakršen koli dialog s to skupino podležev.

  Cristian Dan Preda (PPE). – (RO) Najprej vas želim spomniti, da je Svet za človekove pravice, ko je bil ustanovljen kot edinstven organ, posvečen človekovim pravicam, kot del sistema Združenih narodov, vzbujal upanje in sicer upanje v večjo varovanje temeljnih pravic na globalni ravni.

Uvedba mehanizma univerzalnega periodičnega pregleda, ki je najpomembnejša novost v primerjavi s sedaj že bivšo Komisijo OZN za človekove pravice, je bila namenjena reševanju ustreznih problemov, prekomerne politizacije in selektivnemu pristopu pri obravnavi primerov resnih kršitev človekovih pravic. Ta mehanizem je ključnega pomena za to, da lahko Svet za človekove pravice izpolnjuje svoj mandat na vse možne načine. Vendar pa je treba poudariti, da stari demoni niso popolnoma izginili in da prekomerna politizacija še vedno vpliva na delo tega organa. Po drugi strani pa moramo povedati, da le z mehanizmom univerzalnega periodičnega pregleda ni mogoče zagotoviti učinkovitega varstva človekovih pravic.

Če se Svet ne odzove dovolj hitro, kot se je zgodilo v primeru Gvineje, če naveden enostaven primer, ima to izjemno resne posledice. Zaradi tega lahko imajo kršilci človekovih pravic občutek, da se jim ni treba ničesar bati. Verodostojnost Sveta je zaradi tega odvisna od njegove sposobnosti za odločno, hitro ukrepanje v primerih resnih kršitev človekovih pravic.

V zvezi s tem je pomembno, da Evropska unija spodbuja vzpostavitev mehanizmov na ravni Sveta za človekove pravice, ki bodo namenjeni predvsem odzivanju v kriznih razmerah, kot so v Afganistanu, Gvineji Conakry, Iranu, Jemnu ali Iraku, če naštejemo trenutne primere. Verjamem, da je v interesu Evropskega parlamenta, da je ta organ, Svet za človekove pravice, kar se da učinkovit in močan, saj potrebujemo verodostojnega partnerja v dialogu o človekovih pravicah.

  Corina Creţu (S&D). – (RO) Spregovoriti želim o razmerah na območju Gaze, ki kot veste, nenehno vzbuja skrbi glede človekovih pravic, predvsem po poslabšanju okoliščin zaradi spopadov prejšnjo zimo. Ne verjamem, da lahko izmerimo, kdo je v tem konfliktu bolj trpel. Žal so zaradi vojaških akcij na obeh straneh trpeli predvsem civilisti. Glede na te razmere na terenu je pri Palestincih zelo težko razlikovati med vojaki in civilisti. Po drugi strani pa so raketni napadi, ki jih je izvedel Hamas, sejali grozo med izraelskimi civilisti.

Med konfliktom sem obiskala območje in bila priča problemom in strahovom, s katerimi se soočata obe strani. Kakršen koli poskus naprtitve krivde za dogodke, ki so se zgodili le eni strani, ne bo ustrezal realnosti. Krvavi spopadi na območju Gaze in tragične humanitarne posledice predstavljajo bolečo prošnjo za osredotočeno ukrepanje na vseh žariščih po svetu, predvsem proti vzrokom, zaradi katerih trpijo nebogljeni civilisti in za obsežnejše in učinkovitejše sodelovanje mednarodnih organizacij, da bi tako pripomogli k dialogu za mir. Gre za področje, kjer Evropska unija nima le potrebne verodostojnosti in zmožnosti, ampak je dolžna ostro ukrepati na globalni ravni.

  Tunne Kelam (PPE). – Gospod predsednik, ena izmed prednostnih nalog Parlamenta je tudi, da obravnava zaskrbljujoče razmere tam, kjer so aktivnosti Sveta za človekove pravice imele za posledico skrajno politizacijo. Zato je skrajno pomembno, da se člani delegacije EU zavzamejo za določitev meril, ki jih mora država izpolniti, preden postane članica Sveta za človekove pravice. To še posebej velja za minimalne zahteve glede upoštevanja posebnih postopkov in nasprotovanja uporabe predlogov „brez ukrepanja“, ki so preprečili sprejetje resolucije za nekatere države, ki bi se rade izognile kritikam na račun njihovih politik na področju človekovih pravic.

Rada bi se dotaknila dveh drugih parlamentarnih prednostnih nalog. Prvič, Belorusija. V nasprotju s pričakovanji se razmere na področju človekovih pravic niso izboljšale, ampak so se poslabšale. Danes želim izpostaviti sporočilo gospoda Milinkeviča. EU ima sedaj pravi vzvod, s katerim lahko pritisne na režim Lukašenka, da zagotovi resnične izboljšave kot pogoj za nadaljnjo gospodarsko pomoč in sodelovanje EU.

Drugič, želim pozvati k podpori javnega poziva 18 ruskih borcev za človekove pravice, vključno z dobitnikom nagrade Saharov Kovalev, ki so izjemno zaskrbljeni nad dodatnim omejevanjem neodvisnih informacij v ruskem jeziku prek satelita, kar je Kremlin dosegel z izvajanjem pritiska.

Poveličevanje zagovornikov človekovih pravic, kot je Kovalev in sočasno popuščanje trditvam gospoda Putina, da je oddajanje alternativnih informacij v ruskem jeziku nekaj sovražnega, resnično škoduje vrednotam EU.

  Elena Băsescu (PPE). – (RO) V današnji razpravi bi vas rada opozorila na primer izraelskega vojaka Ghilada Shalita, ki je bil junija 2006 ugrabljen v Kerem Shalom, star komaj 19 let. Prejšnji teden sem sodelovala v delegaciji Evropskega parlamenta v Izraelu in eno izmed srečanj je potekalo tudi z Noamom Shalitom, očetom Ghilada Shalita. Kljub členom 13, 23 in 126 Ženevske konvencije o pravicah vojnih ujetnikov, pravice Ghilada, ki je tudi francoski državljan, niso bile spoštovanje, saj ga družina in mednarodni rdeči križ niso mogli obiskati, ni bil deležen humanega ravnanja, prav tako pa ni bila razkrita lokacija mesta, kjer je zaprt. Poudariti moram, da celo člen 77 poročila Komisije, ki ga je pripravil gospod Goldstone, ki je drugače kritičen do Izraela, priporoča, da bi Ghiladu Shalitu morale biti zagotovljene pravice, ki izhajajo iz Ženevske konvencije. Na drugi strani Izrael spoštuje pravice ujetnikov.

  Csaba Sógor (PPE). – (HU) Evropska unija mora na marčevskem zasedanju Sveta OZN za človekove pravice jasno izraziti, da mednarodna skupnost ne more molčati o kršitvah človekovih pravic, ne samo o tistih, ki se dogajajo v državah v razvoju, ampak tudi o kršitvah, ki jih je mogoče opaziti v razvitih državah. Deklaracija o pravicah oseb, ki pripadajo narodnim ali etničnim, verskim in jezikovnim manjšinam, ki je bila sprejeta na Generalni skupščini ZN 18. decembra 1992 je enako zavezujoča za države v razvoju in razvite države, vključno z državami članicami EU. Prvi odstavek drugega člena deklaracije navaja, da imajo osebe, ki pripadajo narodnim manjšinam, pravico do uporabe svojega jezika, v zasebnem življenju in v javnosti, brez vmešavanja ali kakršne koli oblike diskriminacije. Trenutno je ta člen pogostokrat vključen tudi v kršitvah v državah članicah EU. EU je lahko verodostojna le, če bo našla rešitev, ki obravnava kršitve človekovih pravic na ozemlju Evropske unije na način, ki bo ostalemu svetu služil kot zgled.

  Georgios Papanikolaou (PPE). – (EL) Gospod predsednik, naslednji dve leti bosta ključni za izoblikovanje vloge ZN na področju človekovih pravic, saj kot vemo bo medvladni pregled Sveta za človekove pravice objavljen leta 2011.

V tem obdobju obstaja nevarnost, da bodo države, ki so jih omenjali moji kolegi poslanci in ki na tem določenem področju niso posebej močne, skušale omejiti vlogo ZN.

Temu, kar je že bilo povedano, želim dodati naslednje: prvič, ker je Evropska unija – in verjamem, da bo to tudi v prihodnje – ena izmed najpomembnejših dejavnikov z vidika varovanja človekovih pravic, mora biti ena izmed naših prednostnih nalog ta, da v mednarodnem prostoru nastopamo enotno in da se, kjer je to mogoče, izognemo neenotnosti.

Drugič, pri varstvu človekovih pravic moramo poglobiti sodelovanje z Združenimi državami Amerike.

Tretjič in zadnjič, Evropski parlament mora – in lahko – pozorno spremlja posebne postopke, ki bodo sledili v povezavi z univerzalnim periodičnim pregledom Sveta, da bomo tako resnično in znatno prispevali k zagovarjanju človekovih pravic v vseh državah članicah Združenih narodov.

  Mariya Nedelcheva (PPE). – (FR) Gospod predsednik, gospa Georgieva, gospod López Garrido, opozorila bi vas rada na točko 13 resolucije o kandidaturi Irana v Svetu OZN za človekove pravice.

15. februarja je bil Iran deležen univerzalnega periodičnega pregleda, ki je namenjen pregledu razmer na področju varstva in zagovarjanja človekovih pravic v državi. Iranski režim je trdil, da je tam spoštovanje človekovih pravic zajamčeno. Izpostaviti želim razna dejstva glede teh trditev trenutnega režima.

Gospa Radjavi nas je ravno včeraj v Parlamentu seznanila s samovoljnimi aretacijami in mučenjem Iračank in nasprotnikov režima. Prav tako obžalujemo politične razmere, ki jih morajo prenašati zaporniki, center Ashraf pa je postal simbol za nespoštovanje človekovih pravic. Moji parlamentarni kolegi so med januarskim delnim zasedanjem zagotovili številna pričevanja.

Danes ne moremo sprejeti, da bi Iran postal članica najvišje avtoritete na področju varovanja človekovih pravic. Sprašujem se, kakšno sporočilo bomo poslali drugim državam, ki resnično spoštujejo človekove pravice. Evropa se mora odzvati soglasno, pokazati svojo doslednost in kot je v svojih izjavah navedla baronica Ashton, povejmo, da je kandidatura Irana v tem trenutku nepredstavljiva.

  Alf Svensson (PPE). – (SV) Gospod predsednik, v zvezi s skupno resolucijo Sveta OZN za človekove pravice naše skupine sem še posebej vesel zaradi odstavkov 6 in 25, v katerih ponovno navajamo močno podporo EU resolucijam, namenjenim posameznim državam. V primerih, ko so človekove pravice sistematično kršene, so resolucije, namenjene posameznim državam izjemno pomemben instrument tako v Svetu za človekove pravice, kot tudi v Generalni skupščini ZN. V številnih primerih, ko vlada države dolgo noče sodelovati v dialogu ali programih za izboljšanje zadevnih razmer, resolucije, namenjene posamezni državi predstavljajo edini razpoložljivi ukrep, ki ga lahko mednarodna skupnost izvede proti tem zločinom.

Ne gre za izpostavljanje in blatenje, kot so prepričani nekateri kritiki; prav tako ne gre za to, da v Evropi radi vtikamo nos v notranje zadeve drugih držav. Gre enostavno za sporočilo, da ne bomo sprejeli sistematičnih zlorab in zatiranja ljudi s strani režima. S tem pokažemo, da smo na strani svobode in ne na strani zatiranja. Zato je pomembno, da tabor EU znotraj sistema ZN še naprej zagovarja obstoj resolucij, namenjenih posamezni državi.

  Andrew Henry William Brons (NI). – Gospod predsednik, države Evropske unije bi morale stvari najprej spraviti v red doma in šele nato kazati s prstom na druge. Številne članice Evropske unije sodno preganjajo in zapirajo ljudi zaradi nenasilne svobode govora. Predvsem si prizadevajo, da bi kakršno koli nasprotovanje priseljevanju postalo kaznivo dejanje. Zažiganje knjig je še kako živo. Politične stranke so prepovedane, kot v Belgiji, ali pa se jih skuša prepovedati s pomočjo izmišljenih dokazov, kot v Nemčiji, ali pa se jih skuša prepovedati pod pretvezo, kot v Združenem kraljestvu, kjer je bila moja stranka prepovedana s sodnim nalogom, ki ga je pridobila vlada s sprejemanjem novih članov za nedoločeno obdobje.

Ni dovolj, da se države označujejo za demokratične: spoštovati morajo tudi svobodo govora, spoštovati morajo svobodo združevanja in spoštovati morajo svobodne volitve.

  Diego López Garrido, predsedujoči Svetu. – (ES) Gospod predsednik, hvaležen sem za govore poslancev v zvezi s temeljnim in ključnim vprašanjem, ki je, kot sem povedal v mojem prvem govori, eden izmed ključnih elementov Evropske unije: varstvo človekovih pravic.

V zvezi s tem smo prepričani, da je sodelovanje v Svetu OZN za človekove pravice, vključno s podporo Svetu, stališče, ki ga mora Evropska unija podpreti. Kot sem že povedal, je Evropska unija vedno zagovarjala, da je treba nekdanjo Komisijo nadomestiti z ustanovitvijo Sveta za človekove pravice. Poleg tega je bila mnenja, da mora biti Svet instrument, ki bo lahko ustrezno obravnaval razmere na področju človekovih pravic v svetu, razmere, ki od Združenih narodov in njegovih članic zahtevajo, da ukrepajo, sprejmejo stališče ali pripravijo ustrezno deklaracijo.

Predsedstvo Evropske unije, predsedstvo Sveta je v imenu Evropske unije vedno sistematično sodelovalo v razpravah na številnih delnih zasedanjih Sveta za človekove pravice, to pa bo počelo tudi v prihodnje. Predsedstvo Sveta Evropske unije bo v imenu Sveta Evropske unije sodelovalo na naslednjem delnem zasedanju Sveta za človekove pravice. Seveda je to povsem skladno z deklaracijami in stališči vseh držav članic Unije in Evropske komisije, kot druge institucije Evropske unije.

Zato želim povedati, da smo naklonjeni obstoju tega organa in izkoriščanju vseh njegovih potencialov, kar je v nekaterih primerih doseženo v nekaterih pa ne: očitno obstajajo nekatere razmere, v katerih Evropska unija in njene države članice zaradi glasovanja, ki poteka, ne dosežejo svojih ciljev. Obstajajo resnično pozitivni primeri, na primer stališče glede Somalije: v regiji prihaja do kršitev človekovih pravic. So tudi drugi primer, kjer cilji niso bili doseženi, vendar pa pozitivni vedno prevladajo nad negativnimi.

Govorili bomo o nekaterih primerih držav, ki so bile omenjene v številnih govorih.

Želim govoriti o primeru Irana, saj je bilo veliko namigovanj glede njegove kandidature. Kot veste, so se v zvezi s tem nenehno pripravljale deklaracije. Pred sabo imam tri deklaracije, ki jih je letos pripravila visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Catherine Ashton v zvezi z razmerami v Iranu, s katerimi je obsodila in izrazila zaskrbljenost glede primerov kršitev človekovih pravic in usmrtitev, ki so bile izvedene v Iranu.

Glede vprašanja kandidature moramo najprej povedati, da gre za zadevo, ki je trenutno še vedno v nacionalni pristojnosti (stališče glede kandidature držav, ki se želijo pridružiti Svetu za človekove pravice). Zadevo glede razmer človekovih pravic v Iranu in kršitve človekovih pravic, s tem pa tudi vprašanje ali bo kandidatura Irana v Svet za človekove pravice sprejeta ali ne, je treba previdno obravnavati, da ne bi prišlo do negativnih učinkov. Zato razumemo, da mora Evropska unija poskušati doseči kar se da usklajeno stališče (kar se trenutno tudi dogaja), pri tem pa upoštevati nacionalno pristojnost in kot sem rekel, biti previdna.

Gospod predsednik, po našem mnenju je Svet za človekove pravice mesto, kjer moramo braniti stališče Evropske unije, prav tako pa menimo, da je to pravo mesto, da to počnemo. Poleg tega smo si vedno prizadevali za to, da univerzalno gibanje za varstvo človekovih pravic ne bi nazadovalo, predvsem z vidika dosežka človečnosti, ki obravnava človekove pravice, kot univerzalno vrednoto, univerzalno vrednoto, ki jo je treba zagovarjati tudi preko meja, običajev in raznolikosti, saj gre za nekaj, kar je povezano s samim bistvom človeških bitij.

  Kristalina Georgieva, članica Komisije. – Gospod predsednik, hvala vsem poslancem Parlamenta za priporočila, ki so jih podali. Poskrbeli bomo, da bomo z njimi seznanili visoko predstavnico.

Dovolite mi, da na posebna vprašanja in pripombe odgovorim v štirih točkah.

Prvič, glede Irana in njegove kandidature: Zelo podpiram stališče, ki ga je izrazilo špansko predsedstvo. Poudarim lahko le, da se od vsake izvoljene članice Sveta pričakuje, da bo v praksi prikazala najvišjo zavezanost varstvu in zagovarjanju človekovih pravic.

Glede zelo žalostnega primera izgube človeškega življenja na Kubi, smrti gospoda Orlanda Zapate, želim v imenu Komisije izreči sožalje njegovi družini in ostro obsojam nadaljnje ujetništvo več kot 200 političnih odpadnikov na Kubi, kot tudi druge primere nespoštovanja temeljnih človekovih pravic. Komisija poziva Kubo, da spremeni svojo politiko in izpolni svoje obveznosti v skladu z mednarodnim pravom. Še naprej bomo obravnavali vprašanje človekovih pravic v dialogu s Kubo, z njenimi organi oblasti in s tem dialogom bomo skušali doseči napredek pri vprašanju človekovih pravic.

Komisija močno podpira pozive številnih, da mora EU nastopati enotno pri vprašanjih človekovih pravic.

Četrta točka, glede Gaze: Menim, da bi bilo primernejše, če bi o tej točki govorili na naslednji razpravi o poročilu gospoda Goldstonea.

  Predsednik. – Prejel sem šest predlogov resolucije(1), s katerimi se v skladu s členom 110(4) Poslovnika zaključi razprava.

Razprava je zaključena.

Pisne izjave (člen 149)

  Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. – (IT) Veliko zadržkov imam glede celotne verodostojnosti UNHCR. Upam, da se bo ob prisotnost delegacije odbora za človekove pravice na naslednjem zasedanju Sveta evropskim institucijam ponudila priložnost in bodo izpostavile nujno vprašanje kristjanofobije. Dobro se zavedamo, da se nam ni treba vračati daleč nazaj v čas, da bi našli resne primere protikrščanske sodne pregone: ne govorimo o preteklosti, ampak o sedanjosti in žal zelo verjetno tudi o prihodnosti, saj vsak dan z vseh koncev sveta prejemamo zaskrbljujoče, tragične novice o tem, kako so bili krščanski verniki napadeni, diskriminirani in ubiti. Prav tako vemo, da gre za občutljivo vprašanje in čeprav do sedaj še ni bil ustrezno obravnavano, se to ni zgodilo le zaradi diplomatskega ravnovesja, ki ga morajo udeleženci ohranjati na zasedanjih, kot je UNHCR, ampak očitno tudi zaradi protikrščanske politike, ki jo izvajajo države, ki niso odkrite sovražnice krščanstva, kljub temu pa tradicionalno dopuščajo dejanja, uperjena proti krščanstvu.

Iz tega sledi, da morata EU in Parlament ob priložnostih, ki so deležne pozornosti svetovne politike, v mednarodni skupnosti zagovarjati nov pristop k vprašanju kristjanofobije, tako da bo univerzalno in nemudoma prepozna kot resna kršitev človekovih pravic in verske svobode, da bo skupnost lahko ukrepala in zaustavila zaskrbljujoče širjenje.

  Proinsias De Rossa (S&D), v pisni obliki. – Podpiram to resolucijo, ki poziva visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter države članice, naj si prizadevajo za trdno skupno stališče EU pri nadaljnjem ukrepanju po poročilu gospoda Goldstonea ter zahteva izvajanje priporočil in odgovornost za vse kršitve mednarodnega prava, vključno z domnevnimi vojnimi zločini, ter obe strani poziva, naj opravita preiskave, ki bodo ustrezale mednarodnim standardom glede neodvisnosti, nepristranskosti, preglednosti, hitrosti in učinkovitosti, v skladu z resolucijo generalne skupščine Združenih narodov A/64/L.11. Prav tako poudarja, da je spoštovanje mednarodnega prava o človekovih pravicah in mednarodnega humanitarnega prava vseh strani in v vseh okoliščinah temeljni pogoj za dosego pravičnega in trajnega miru na Bližnjem vzhodu. Resolucija poziva visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter države članice EU naj dejavno spremljajo izvajanje priporočil iz Goldstonovega poročila tako, da se posvetujejo z zunanjimi misijami EU in nevladnimi organizacijami na tem področju; poziva, naj se priporočila in povezane ugotovitve vključijo v dialoge EU z obema stranema, pa tudi v stališča EU v mednarodnih forumih.