Predsednik. – Naslednja točka je razprava o vprašanju za ustni odgovor Komisiji o preglednosti in stanju pogajanj o sporazumu ACTA (trgovinskem sporazumu proti ponarejanju), ki so ga vložili Carl Schlyter, v imenu skupine Verts/ALE, Daniel Caspary, v imenu skupine PPE, Kader Arif, v imenu skupine S&D, Helmut Scholz, v imenu skupine GUE/NGL, in Syed Kamall, v imenu skupine ECR (O-0026/2010 - B7-0020/2010).

  Carl Schlyter, vlagatelj. – (SV) Gospod predsednik, vsaka institucija mora braniti svojo vlogo. Parlament je glas ljudi EU in mora braniti interese državljanov. Komisija se ima za varuha pogodbe, a v tem primeru so načela preglednosti, človekovih pravic in parlamentarnih pravic tista, ki jih mora braniti. Če ne bomo imeli dostopa do dokumentov, nobena izmed institucij EU ne bo opravila svoje vloge ali izpolnila pričakovanj naših državljanov.

Nekateri komisarji so na zaslišanjih poudarili, da je treba Parlamentu zagotoviti dostop do dokumentov pod enakimi pogoji kot Svetu ministrov, Parlament pa pričakuje, da bo Komisija držala obljube. Številni državljani se bojijo, da jim nenehna poplava agresivne zakonodaje jemlje njihove svoboščine in pravice, kot so zakonodaja o hrambi podatkov, direktiva o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine IPRED I, IPRED 2, SWIFT in tako dalje. EU ne more nadaljevati s pogajanju o sporazumu ACTA, če njeni državljani ne bodo dobili priložnosti, da se vključijo v proces.

Glavno vprašanje danes je preglednost, čeprav je tudi vsebina občutljiva. EU mora jasno povedati, da sta pogoja za našo udeležbo v proces pogajanj o sporazumu ACTA preglednost in zagovarjanje človekovih pravic in svoboščin. Šele ko bomo določili neodtujljive pravice, ki obstajajo v svobodni in odprti družbi, se bomo lahko v okviru teh pravic borili proti kriminalu in razpravljali o obliki, ki jo bodo morali imeti različni sporazumi.

Popolnoma nesmiselno in nesprejemljivo je, da moramo Komisijo za zaprtimi vrati spraševati o vsebini sporazumov, o katerih naj bi odločali mi. Naši državljani želijo zagotovila, da njihove elektronske naprave ne bodo preiskovane na mejah, da imajo pravico biti povezani in da se kazenske sankcije ne bodo sprejemale brez njihove vednosti. Od vas danes pričakujemo, da nam obljubite polno udeležbo v sporazumu ACTA; če tega ne boste storili, bom moral zaključiti s klasičnim odgovorom: se vidimo na sodišču.

  Daniel Caspary, vlagatelj. – (DE) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, ponarejanje, tihotapljenje in kršenje pravic intelektualne lastnine so nedvomno velik problem, predvsem za nas kot Evropsko unijo v celoti, pa tudi za številne države članice. Problem za podjetnike, delavce in potrošnike je, da na evropski notranji trg prihaja tudi čedalje več ponarejenih izdelkov. Danes ocenjujemo, da vrednost ponarejenega blaga, ki poplavlja naš trg, dosega približno 250 milijard EUR. Če je zdravilo, kot je na primer kontracepcijska tableta, ponarejeno in ne deluje – o čemer je nedavno bilo govora na nekem dogodku – se v najboljšem primeru zgodi, da ženska preprosto zanosi. V najslabšem primeru pa gre lahko, če zdravilo ne deluje, za življenje in smrt, to pa ne more biti v našem interesu.

V zvezi s kršenjem pravic intelektualne lastnine, tihotapljenjem in ponarejanjem moramo nujno nekaj storiti. Nesprejemljivo je namreč, da smo leta 2008 na naših mejah zasegli 178 milijonov ponarejenih izdelkov, od katerih jih je 20 milijonov bilo nevarnih, 50 % teh izdelkov pa je prišlo s Kitajske. Zato moramo ukrepati na tem področju. Problem je jasen: Lizbonska pogodba je začela veljati 1. decembra. Pogajanja o sporazumu ACTA potekajo že tri leta, zato kot Evropski parlament nismo v preteklosti bili niti približno tako vključeni, kot bomo morali biti v prihodnosti.

Zato upam, da bomo v naslednjih nekaj tednih in mesecih na tem področju zares dosegli več preglednosti. Potrebujemo dostop do podatkov, ki nam bodo jasno povedali, kaj se v tem trenutku dogaja na pogajanjih in kakšno stališče zavzema Evropska komisija. Pogajanja se morajo nadaljevati. Potrebujemo uspešno sklenitev ustreznega sporazuma. Kritike iz različnih skupin so v tem parlamentu dovolj dobro znane. V interesu delavcev, delodajalcev, industrije in potrošnikov upam, da bomo dosegli koristen zaključek, vendar da bomo pri tem upoštevali pogajanja o obstoječem pravnem redu in da ne bomo presegli njegovega področja.

  Bernd Lange, namesto vlagatelja. – (DE) Gospod predsednik, gospod komisar, imam tri vprašanja. Prvo je, zakaj še vedno ni preglednosti glede na to, da je Lizbonska pogodba začela veljati že 1. decembra da smo 10. februarja s Komisijo sklenili medinstitucionalni sporazum? Ne morem razumeti, zakaj je Svet na pogajanjih še vedno prisoten kot opazovalec, Parlament pa ni vključen in dokumenti niso javno dostopni? Zakaj je torej to tako, gospod komisar?

Drugo vprašanje, ki me skrbi, je: kdo se dejansko pogaja o sporazumu ACTA? O tem se ne pogaja kot o nekakšnem naknadnem sporazumu po sporazumu TRIPS v okviru Svetovne trgovinske organizacije. O tem se pogajajo samo posamezne države in – kolikor slišimo od Združenih držav – tudi vplivni gospodarski interesi. Sprašujem se, ali standardi, ki bi na koncu veljali za vse, čeprav na pogajanjih niso prisotni vsi, dejansko niso oblikovani?

Tretje vprašanje, ki me muči, gospod komisar, je: kakšna je dejansko vsebina pogajanj? Na zaslišanju ste odgovorili na moje vprašanje in mi zagotovili, da je pravni red varen. A ko pogledam posamezne dokumente, ki so pricurljali na dan, sem žal v dvomih. Slišim, da pogajanja potekajo, da so blokade na internetu možne, da je treba ponudnike tako rekoč izkoristiti za pomoč pri nadzoru interneta zaradi gospodarskih interesov, da je možno včasih uvesti omejitve pri raziskavah in v znanosti in da nekateri celo poskušajo uvesti splošne sisteme nadzorovanja. Zato se sprašujem, kje v vsem tem je pravni red?

Tu je tudi vprašanje nadomestil. Dejstvo, da se pogaja tudi o vključitvi izgubljenega dobička v nadomestilo, ni ustrezno za našo politiko.

Moje tretje vprašanje, gospod komisar, seveda je, kakšen je dejanski odnos med povezanostjo in nepovezanostjo s spletom? Berem, da naj bi obe predstavljali digitalen svet, zato me zanima, ali to v bistvu pomeni, da se bodo uvedle tudi omejitve in preiskave notesnikov, iPod-ov in predvajalnikov MP3 na mejah? Prosim vas, da odgovorite na ta tri vprašanja?

  Niccolò Rinaldi, vlagatelj. – (IT) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, mislim, da se v temi, o kateri nocoj razpravljamo, skriva izvirni greh, to pa je tajnost, v kateri so do zdaj potekala pogajanja. To tajnost je verjetno stopnjevalo neravnovesje, če drži, da so industrije ZDA, v nasprotju od evropske javnosti in institucij, imele dostop do niza virov informacij na podlagi sporazuma o zaupnosti. Nepreglednost pogajanj je problem, s katerim se soočamo tudi v drugih primerih – o tem smo govorili v okviru sporazuma s Korejo –, in je nekaj, kar se mora zdaj, z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe, končati.

Zdi se mi, da je ta izvirni greh tudi posledica zlorabe: izkoriščanja boja proti ponarejanju za vodenje drugih bitk, kot da bi to bila nekakšna parola, v imenu katere je vse dovoljeno. Poleg tega je to zagotovo izredno pomembna bitka za trgovinsko silo, kot je Evropska unija. Gospod komisar, sem iz Benetk, mesta, ki ga dobro poznate in kjer so bili predpisi o ponarejenih izdelkih – mislim na primer na muransko steklo – nekoč zelo strogi (in so obsegali celo smrtno kazen). Zato je to nedvomno nekaj, kar moramo jemati zelo resno v čedalje bolj globalnem gospodarstvu, kakršno je naše.

Vendar pa ta sporazum povzroča resne grožnje, ki se jih ljudje bojijo, in Komisija se mora tega seveda zavedati. Dejstvi je, da bi to vprašanje moral v resnici reševati Odbor za mednarodno trgovino, kar čedalje manj drži, zato pa ta isti odbor čedalje bolj opravlja delo Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve.

Zaskrbljeni smo zaradi vprašanj, ki se nanašajo na svobodo obveščanja in izražanja prek interneta, na pravico do zasebnosti in možne kazenske in civilne posledice za ponudnike internetnih storitev. Obstaja nekakšna rdeča črta, ki se ne sme prekoračiti, zato bi prosil Komisijo, naj bo pri tej zadevi zelo previdna.

Z vidika trgovine pa bi želel gospoda komisarja še posebej prositi za zagotovilo, da se trgovinski sporazum proti ponarejanju (ACTA) ne bo smel uporabiti za oviranje prodaje zdravil, ki so na voljo po bolj konkurenčnih cenah; varnih, generičnih zdravil, ki ne kršijo zaščitenih pravic in katerih edini zločin je ta, da se proizvajajo v državah v vzponu, kot sta Indija in Brazilija, in da lahko skočijo v zelje zahodnim farmacevtskim industrijam.

  Helmut Scholz, vlagatelj. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, gospod komisar De Gucht, če se v zadnji sobi v majhni skupini sestajate s predstavniki desetih vlad, da bi se dogovorili o svetovni uredbi o nadzoru, ki vsebuje tako občutljivi poglavji, kot sta „kazenski pregon“ in „civilni kazenski ukrepi v zvezi z mejnim nadzorom in internetom“, potem vas skoraj ne more presenetiti, da prihaja do govoric in da se porajajo vprašanja, na katera državljani upravičeno pričakujejo odgovore.

V celoti se strinjam s kritiko mojih kolegov poslancev. Vendar pa morate biti seznanjeni s pomisleki, ki se skrivajo za vprašanji Odbora za mednarodno trgovino, ki ima podporo med skupinami, in sicer, da sporazum, katerega prvotni namen je bil zaščita dosežkov in patentov na področju inženiringa, zdaj posega globoko v področje državljanskih pravic, demokracije sporočanja, decentraliziranega potenciala za inovacije in kulturnega razvoja ter varstva osebnih podatkov. Člena 7 in 8 Listine o temeljnih pravicah pa urejata tudi vaša pogajanja in na to vas bomo nenehno opozarjali.

Takšen sporazum bo vplival na ves svet. Kljub temu pa iz pogajanj izključujete gospodarstva v vzponu in države v razvoju, kakor tudi organizacije civilne družbe, sindikate in nacionalne parlamente – preprosto rečeno, izključujete splošno javnost, za katero in pod nadzorom katere bi morali delati. Pogajate se brez mandata iz Evropskega parlamenta. Ves čas nas odpravljate s povzetki rezultatov o celotnih krogih pogajanj, ki nam jih ponujate na dveh straneh. Ne želite spoštovati novega prava in nam razkriti dokumentov, ki jih v zvezi s temi pogajanji prejemajo države članice. Če zdaj trdite, da so pomisleki moje skupine neutemeljeni, potem to dokažite. Takoj nam pokažite pogajalske dokumente. Če sanjate o tem, da vam bo nekega dne ta parlament potrdil rezultate vaših pogajanj, potem bi se morali nekaj naučiti iz izkušenj demokratične odločitve o zavrnitvi sporazuma SWIFT. Vse, kar vam lahko rečem, je dobrodošli v demokraciji. Ta parlament ne bo več dopuščal razprav in sprejemanja odločitev v zadnji sobi.

  Syed Kamall, vlagatelj. – Gospod predsednik, mislim, da gospod komisar lahko opazi silovitost čustev v Parlamentu, v vseh parlamentarnih skupinah, kjer jasno govorimo, da se ne glede na naša nestrinjanja o različnih vidikih sporazuma ACTA in trgovini s ponarejenimi izdelki ter tudi pravicah intelektualne lastnine, vsi strinjamo o potrebi po večji preglednosti. Upam, da je bilo to jasno.

Gospod komisar, vsi smo zaskrbljeni, da boste s pogajanji, pri katerih ni dovolj preglednosti – pri katerih nismo seznanjeni z načeli in naših pogajalskih stališčih v teh pogovorih – ustvarili vakuum, vsi pa vemo, kakšne govorice polnijo ta vakuum. Priča smo bili uhajanju tega, kar naj bi bili uradni dokumenti. Na noben način ne moremo izvedeti, ali so to res uradni dokumenti ali pa so mogoče ponarejeni, vendar pa to samo kaže, kaj se zgodi, če ni dovolj preglednosti in če ne posredujete informacij.

Mislim, da nekateri izmed nas resnično razumejo tudi občasno potrebo po določeni meri zaupnosti. Ko se pogajamo, seveda ne želimo razkriti vseh naših pogajalskih stališč; ne moremo povedati ravno vsega.

A to, za kar prosimo, je upravičena preglednost. Zakaj ne moremo imeti dostopa do teh dokumentov? Zakaj ne moremo imeti dostopa do besedil? In če se vam zdi, da nam zaradi preglednosti in pogajanj tega ne morete dati, potem nam vsaj dajte povzetek stališč in nam povejte, kakšna so naša temeljna načela v teh pogajanjih.

Na primer, ali bomo podprli predloge, ki so glede na blogosfero očitno podani, da naj bi bilo na mejah mogoče zaseči predvajalnike MP3 in notesnike? Ali bodo sprejete kazenske sankcije? Ali stališče EU to podpira? Mislim, da moramo vedeti, in mislim, da moč čustev v tem parlamentu kaže, da smo lahko, čeprav se pri tem ne strinjamo v celoti in imamo nekaj različnih pogledov, sprejeli nek širši kompromis, da bi se lahko dogovorili o skupnem besedilu.

Zato, gospod komisar, ste na vrsti vi, da pokažete preglednost in da pokažete, da priznavate demokratično odgovornost, ki jo vsi iščemo.

  Karel De Gucht, član Komisije. – Gospod predsednik, razumem pomisleke poslancev v zvezi s pogajanji o sporazumu ACTA.

Naj najprej spomnim, da se o tem sporazumu pogajamo zato, da bi izboljšali zaščito inovacij „izdelanih v Evropi“ na vseh področjih, kjer se lahko kršijo pravice intelektualne lastnine. Če želimo ostati konkurenčno gospodarstvo, se bomo morali zanesti na inovacije, ustvarjalnost in izključnost blagovne znamke. To je ena izmed naših glavnih konkurenčnih prednosti na svetovnem trgu. Potrebujemo torej orodja, da bi zagotovili, da bo ta konkurenčna prednost ustrezno zaščitena na naših glavnih izvoznih trgih.

Že več let poskušamo odpreti to vprašanje v večstranskih organizacijah, kot sta STO ali Svetovna organizacija za intelektualno lastnino. Te poskuse so sistematično blokirale druge države. Zato kljub naši naklonjenosti pravi svetovni rešitvi nismo imeli druge izbire, kot da se povežemo s koalicijo voljnih.

Končni sporazum bo zavezujoč samo za tiste države, ki ga bodo podpisale, čeprav bi seveda bili veseli, če bi se naknadno pridružilo še več držav, predvsem gospodarstva v vzponu.

Kot sem rekel na zaslišanju, so ta mednarodna pogajanja zaupna. To ni nenavadno. Pri pogajanjih gre za iskanje rezultata, s katerim se vsi strinjajo, in zahteva minimalno stopnjo zaupnosti, da bi se vsaki strani omogočilo brezskrbno izrekanje koncesij in/ali preizkušanje možnosti še pred samo privolitvijo v sporazum.

Na drugi strani pa se strinjam, da mora biti Parlament ustrezno obveščen o poteku pogajanj. Močno si prizadevamo na dveh področjih: obveščamo Parlament in prepričujemo naše pogajalske partnerje, da pristanejo na večjo preglednost. Prvič, kar zadeva informacije za Parlament, smo vam posredovali pogajalske smernice, celovita poročila o krogih pogajanj in na splošno vse ustrezne dokumente iz Generalnega direktorata za trgovino, ki smo jih poslali tudi državam članicam prek Odbora za trgovinsko politiko. To smo storili v skladu z okvirnim sporazumom. O sporazumu ACTA smo v zadnjih treh letih večkrat razpravljali tudi v Odboru za mednarodno trgovino.

Naj k temu dodam, da je Komisija junija 2008 in aprila 2009 za zainteresirane strani organizirala dve konferenci o sporazumu ACTA, ki sta bili odprti za vse državljane, industrijo, NVO in medije. Še ena javna konferenca bo potekala 22. marca v Bruslju.

Razumem, da se vam mogoče zdi, da to ni dovolj, da bi dobili jasno sliko o našem stališču na teh pogajanjih. Svojim službam sem naročil, naj zainteresiranim poslancem Evropskega parlamenta izročijo vse povzetke o vseh vidikih pogajanj. Ti vam bodo na voljo za razpravo pred in po vsakem nadaljnjem krogu pogajanj.

Drugič, da bi najboljši način, da se seznanite s tem, kaj se dogaja na teh pogajanjih bil, če bi prebrali osnutek pogajalskega besedila. Tako bi dobili zelo jasno sliko o tem, do kam natančno smo prišli pri teh pogajanjih. Kot verjetno veste, so se strani v pogajanjih o sporazumu ACTA dogovorile, da se pogajalsko besedilo lahko objavi samo, če se s tem strinjajo vse strani. Komisija podpira čim prejšnjo objavo pogajalskih dokumentov. Vendar pa nekaj pogajalskih strani o sporazumu ACTA še vedno nasprotuje zgodnji objavi. Močno nasprotujem njihovemu pristopu, vendar ne morem enostransko prekršiti zaveze zaupnosti. Kot pogajalec bi ogrozil svojo verodostojnost.

Kljub temu bom poskrbel, da bo Komisija v naslednjem krogu pogajanj, ki bo potekal aprila, svoje pogajalske partnerje prepričal v objavo besedila, o pomislekih Parlamenta pa bom dvostransko razpravljal s pogajalskimi stranmi o sporazumu ACTA, kot so ZDA, s katerimi se bom srečal že prej. V interesu vseh je, da se vsem jasno predstavi, o čem natančno tečejo pogajanja, in kar je še pomembneje, o čem se na pogajanjih ne govori.

Kar zadeva vaše pomisleke glede vsebine, bi želel spomniti na glavna načela, ki vodijo Komisijo v pogajanjih o tem sporazumu.

Prvič, cilj je obravnavati velike kršitve pravic intelektualne lastnine, ki imajo velik komercialni vpliv. To ne bo pripeljalo do omejitve državljanskih svoboščin ali nadlegovanja potrošnikov.

Drugič, pri sporazumu ACTA gre samo za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine. Zato ne bo vključeval določb, ki bi spreminjale neodvisen zakon o intelektualni lastnini, kot so oblikovanje novih pravic, obseg zaščite ali trajanje. Vendar pa bi moral opredeliti minimalna pravila o tem, kako lahko inovatorji uveljavljajo svoje pravice na sodiščih, na mejah ali na internetu. Na primer, kadar se evropski modni oblikovalec sooči s ponarejanjem njegovih kreacij zunaj Evrope, lahko zagotovi, da bodo njegove pravice ustrezno zaščitene v tujini.

Tretjič, sporazum ACTA mora biti in bo ostal skladen s pravnim redom, vključno s trenutno ravnjo uskladitve uveljavljanja pravic intelektualne lastnine, Direktive o e-poslovanju, regulativnega okvira za telekomunikacije in nenazadnje veljavne zakonodaje EU o varstvu podatkov in piratstvu. Nikakršne uskladitve ali sprememb zakonodaje EU ne bomo uvajali skozi zadnja vrata.

Zato sporazum ACTA ne bo imel nikakršnega vpliva na državljane EU, saj ne bo ustvaril novih obveznosti za EU niti potrebe po izvajanju zakonodaje. Bo pa našim inovatorjem ponudil večjo zaščito na čezmejnih trgih.

Zavedam se pomislekov nekaterih od vas glede uvedbe obveznega pravila „treh udarcev“ ali stopnjujočega se odziva na boj proti kršenju avtorskih pravic in internetnem piratstvu. Naj zelo jasno povem, da ne bi bilo več dvoma. Pravilo treh udarcev ali stopnjujoči odzivni sistemi v Evropi niso obvezni. Različne države EU imajo različne pristope in to prožnost želimo ohraniti, pri tem pa v celoti spoštovati temeljne pravice, svoboščine in državljanske svoboščine. EU ne bo podprla in ne bo sprejela, da bi sporazum ACTA ustvaril obveznost odklapljanja ljudi z interneta zaradi nezakonitega nalaganja vsebin.

Podobno bomo tudi zagotovili, da sporazum ACTA ne bo omejil dostopa do generičnih zdravil. Vem, da je bilo nekaj polemik o vplivu carinske zakonodaje EU na trgovino z generičnimi zdravili. Kot sem vam že povedal na zaslišanju, bomo ta problem obravnavali v okviru bližajoče se spremembe naše carinske zakonodaje.

Vprašali ste tudi o oceni vpliva v zvezi s sporazumom ACTA. Glede na to, da Komisija ne bo presegla področje pravnega reda, smo za podlago vzeli študije, opravljene za direktivo o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine iz leta 2004 in predlog direktive o kaznivem uveljavljanju pravic intelektualne lastnine iz leta 2005 (ki ni bil sprejet).

Upoštevali smo tudi sklepe študije OECD iz leta 2008 o vplivu ponarejanja in piratstva na gospodarstvo. Ta študija ocenjuje, da gospodarstvo dejanskih ponaredkov v mednarodni trgovini dosega vrednost 250 milijard EUR, kar je več od posameznega BDP 150 držav. Vsebuje tudi izčrpno analizo piratstva digitalne vsebine.

Slišim torej vaše pomisleke in jih bom zagovarjal, kolikor bo to v moji moči. Vaše zaupanje in podpora mi bosta pomagala, da bom to pomembno nalogo peljal naprej.

  Tokia Saïfi, v imenu skupine PPE. – (FR) Gospod predsednik, gospod komisar, ko je Lizbonska pogodba začela veljati, smo dobili nove pristojnosti, za katere si želimo, da bi bile spoštovane. Prisluhnili smo vam in vas prosimo, da sprejmete tekoč, pregleden posvetovalni postopek o trgovinskem sporazumu proti ponarejanju (ACTA), pri tem pa zagotovite, da bodo Evropski parlament in državljani, ki jih predstavljamo v tej dvorani, v celoti obveščeni o napredku pogajanj, seveda ob spoštovanju klavzul o zaupnosti, ki se, kot ste nam pravkar povedali, nanašajo na sporazum. Danes želimo dostop do besedila in povzetka pogajanj, da bi se lahko v celoti vključili v zakonodajni proces.

Poleg tega vas želim skupaj s svojo skupino spodbuditi, da vztrajate pri pogajanjih, da bi dosegli večstranski sporazum, ki bo izboljšal standarde uporabe in spoštovanja pravice intelektualne lastnine, h kateremu bi se nekega dne lahko pridružile tudi države v vzponu, kot je Kitajska. Ponarejanje je nadloga, podzemna dejavnost in en vidik nepoštene konkurence, ki poleg tega, da predstavlja nevarnost za telo, družbo in gospodarstvo, predstavlja tudi nevarnost za um.

Če oropamo avtorje in tudi podjetja, ki so veliko let vložila v raziskave in razvoj sadov njihovega dela, bo to nespodbudno za druge, ki bi želeli vztrajati pri inovacijah in oblikovanju. Vemo pa tudi, da se prav tu nahaja osrednja točka konkurenčnosti Evropske unije.

Na koncu naj povem, da menim, da z razvojem novega digitalnega okolja ne moremo zanikati, da je ponarejanje postalo nedotakljivo. Zato sem prepričana, da je internetnim uporabnikom, predvsem tistim, ki se polaščajo avtorske pravice, mogoče naložiti odgovornost, ne da bi se s tem ogrozilo spoštovanje temeljnih pravic in civilnih svoboščin. Zato sodelujmo, da bi poiskali to ravnovesje med pravicami in odgovornostmi.

  David Martin, v imenu skupine S&D. – Gospod predsednik, zahvaljujem se komisarju za njegov prispevek. Gospod komisar, na koncu svojega prispevka ste rekli, da ste slišali naše pomisleke in da nanje odgovarjate. No, mislim, da to drži do neke mere, kot pravijo. Nisem namreč prepričan, da ste v celoti razumeli vseh naših pomislekov o pogajanjih v zvezi s sporazumom ACTA. Res je, da se vsi strinjamo v zvezi z dejstvom, da imetnik pravic intelektualne lastnine zasluži pošten donos od teh pravic, vendar pa ponarejeno blago lahko ogrozi in včasih tudi dejansko ogrozi človekovo zdravje.

Zato tako kot vi mednarodnemu sodelovanju pri obravnavanju piratstva, ponarejanja in drugih zlorab pravic intelektualne lastnine ne nasprotujemo. Vendar pa ponavljamo, da mora to temeljiti na obstoječem pravnem redu. Če nam boste to popolnoma zagotovili, potem to sprejemam, toda rekli ste, da tega ne boste počeli skozi zadnja vrata – kar pa vam, kolikor se mi je zdelo, še vedno daje možnost, da to naredite skozi glavna vrata –, toda če boste zatrdili, da ne bo nobenih sprememb pravnega reda, potem sem vesel, da to slišim, in vam verjamem na besedo.

Rekli ste tudi, da ne boste kazensko preganjali oseb, ki nalagajo vsebine z interneta, potem pa ste nadaljevali o zunanjih mejah Skupnosti in o tem, kaj bi se lahko zgodilo z ljudmi, ki izstopajo iz EU in ne s tistimi, ki vanjo vstopajo, zato naj še enkrat povem, da si ne želimo, da bi sporazum ACTA vseboval kar koli, na podlagi česar bi se lahko kazensko preganjal kdor koli zaradi zasebne uporabe. Čeprav mogoče tega ne odobravamo, pa vendar se ne bi smelo kazensko preganjati nikogar, ki zasebno uporablja avtorsko zaščiten material.

Seveda mora vsako ukrepanje na podlagi sporazuma ACTA biti sorazmerno ciljem. To ni bianko ček za imetnike avtorske pravice. Kot so dejali drugi poslanci, je problem v tem, da ne poznamo situacije zaradi tajnosti, v katero je ovita.

Pozdravljam dejstvo, da ste se močno zavzeli za to, da bi dobili osnutek pogajalskega besedila, in da boste pritisnili na druge strani. Vendar pa mislim, da morate drugim stranem reči, da se zaradi tega ne bo okrepila vaša vloga pogajalca: če ne boste objavili osnutka besedila, bo vaša vloga pogajalca oslabela, saj ne boste dobili – kar je bilo nocoj zelo očitno – podpore parlamenta, če ne bomo smeli videti osnutka besedila, na katerem delate.

Na koncu pa še nekaj pozitivnega: pozdravljam vaše besede o generičnih zdravilih in pričakujem spremembo carinske uredbe.

  Sophia in 't Veld, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, ko sem se pripravljala na to razpravo o avtorski pravici, pravicah intelektualne lastnine in o tem, kako želimo zaščititi kreativna in intelektualna prizadevanja naših sodržavljanov, sem se morala v mislih vrniti na krajo tovornjaka z novimi knjigami o Harryju Potterju, ki se je zgodila pred nekaj leti, samo nekaj dni pred izidom knjige. Danes tatovom ne bi bilo več treba ukrasti tovornjaka; knjigo bi preprosto nezakonito naložila na svoj notesnik ali predvajalnik MP3 in jo odnesel prek meje.

Pozdravljam zavzemanje Komisije za preglednost, a v skladu s povzetkom, ki so nam ga prijazno posredovale vaše službe, trditev, da se od pogajalcev zahteva, da podpišejo sporazum o nerazkrivanju, ne drži. Pravkar ste rekli, da ste podpisali, ali da je prejšnja Komisija podpisala takšen sporazum in da je torej za vas zavezujoč. Zanima me, katera izmed trditev je resnična. Če takšne klavzule o nerazkrivanju ni, potem morajo biti vsi ustrezni dokumenti nemudoma dostopni javnosti.

Če pa takšna klavzula obstaja, nam mora gospod komisar pojasniti, kaj bo storil, da bo zagotovil popolno preglednost in informacije za javnost, ne samo za ta parlament, saj dostop, ki bi bil omejen samo za poslance Parlamenta na podlagi zaupnosti, ni dovolj. Evropski državljani imajo pravico, da so seznanjeni z odločitvami, ki močno vplivajo na njihove pravice in svoboščine. V vsakem primeru morajo takšni sporazumi o nerazkrivanju postati preteklost. EU bi morala v prihodnosti vztrajati pri uporabi evropskih standardov preglednosti.

Demokratična legitimnost teh pogajanj je šibka. Nobene razprave ni bilo o opredelitvi ciljev in načel EU. Mandat ni prejel parlamentarne odobritve. Lahko trdite, da za to ni nikakršne pravne zahteve, vendar je to popolnoma nepomembno, kajti če 27 posameznikov – državnih ministrov – meni, da lahko sami sebi podelijo mandat za tajna pogajanja o temeljnih pravicah in svoboščinah evropskih državljanov, lahko samo sklenem, da se njihovo razumevanje demokracije v samem temelju razlikuje od mojega.

Parlament pomeni delo. nobenih „trojnih udarcev“, nobenih preiskav brez zagotovil in zaseganja notesnikov ali mobilnih telefonov. Parlament potrebuje neprepustna zagotovila, da takšne klavzule ne bodo vpeljane skozi zadnja vrata mednarodnega sporazuma.

Na koncu bi vam zaželela srečno pot v Novo Zelandijo naslednji mesec in, prosim, pazite, da vaš iPod ne bo vseboval kakšne nezakonito naložene vsebine!

  Christian Engström, v imenu skupine Verts/ALE. – Gospod predsednik, najprej bi želel čestitati Komisiji, ker je končno dosegla to, o čemer se voditelji EU pogovarjajo že desetletja. Dejansko so uspeli zbuditi zanimanje navadnih državljanov za politiko EU.

Sporazum ACTA je nekaj, kar je ljudem na internetu zares pomembno. A kljub temu menim, da moram Komisiji očitati metode, ki jih je uporabila. Državljani spremljajo vprašanje sporazuma ACTA zato, ker so besni. Besni so zaradi predlogov za omejitev njihove svobode in vdor v njihovo zasebnost samo zato, ker tako hočejo nekatera velika podjetja.

Besni so, ker vidijo, da se njihove temeljne državljanske svoboščine merijo z interesi industrije in da bodo potegnile kratko. Besni so zaradi popolnega pomanjkanja preglednosti. V demokraciji ne bi smelo biti tako.

Jutri bomo glasovali o resoluciji, ki Komisijo poziva, naj izpolni pričakovanja pogodbe in predloži vse dokumente o sporazumu ACTA. Upam, da bo resolucija sprejeta z veliko večino. Pravica do zasebnosti, svoboda obveščanja in pošteno in primerno sojenje so temelj svobodne in odprte družbe.

Jutri bomo pokazali, da je to parlament, ki je pripravljen zagovarjati te pravice v informacijski dobi. Zahtevali bomo informacije, ki so bodisi naša pravica in dolžnost nas, izvoljenih predstavnikov, Komisijo pa želimo vljudno opozoriti, da je to Parlament, ne predpražnik.

  Edvard Kožušník, v imenu skupine ECR. – (CS) Gospod predsednik, najprej se želim zahvaliti komisarju Karlu De Guchtu, ker je prekinil pristop njegovega predhodnika, ki je šel mimo Evropskega parlamenta kot edine neposredno izvoljene evropske institucije in ni zagotavljal informacij o procesu pogajanj o tem sporazumu, vendar pa me je kar malo sram, ker sem bil vzgojen, da moram kazati spoštovanje do pomembnih osebnosti, zato me je dejstvo, da je gospod De Gucht tako očitno čistil svoja očala, ko je tu zgoraj stal gospod Kamall, popolnoma zmedlo. Vendar pa se bom zdaj vrnil k sami zadevi.

Osebno pozdravljam dejstvo, da se bo ta sporazum uresničil, saj si intelektualna lastnina zasluži boljšo zaščito, kot jo ima danes. Kljub temu me skrbi, da med podpisniki sporazuma ni Rusije in Kitajske, ki sta glavni vir kršitev avtorske pravice. Zaskrbljen sem tudi zaradi dejanske učinkovitosti tega sporazuma. Ker je vsebina sporazuma vedno zavita v nekakšno kopreno, kot so tukaj omenili številni poslanci, bi želel Komisijo, ki se pogaja o sporazumu v imenu držav članic, pozvati, da zagotovi, da ta sporazum ne bo samo instrument za izvoz francoske digitalne giljotine v druge države in da obenem ne bo postal uvoznik patentov programske opreme v Evropsko unijo.

  Eva-Britt Svensson, v imenu skupine GUE/NGL. – (SV) Gospod predsednik, gospod komisar, presenečena in globoko zaskrbljena sem nad tem, da Komisija zagovarja zaupna pogajanja, ko gre za zakonodajo o svoboščinah naših državljanov, njihovih temeljnih pravicah, zasebnosti in tako dalje. Zadrževanja informacij o takšnih pogajanjih pred našimi državljani se ne sme nikdar zagovarjati.

Zahtevam, da se pogajanja takoj prekinejo. Nadaljevali bomo, ko se bodo podpisnice sporazuma ACTA strinjale, da bodo pogajanja potekala pregledno in demokratično. Hočem vse dokumente takoj zdaj in za vse državljane. Preglednost in informacije spadajo med najpomembnejša temeljna načela demokracije, predvsem v zvezi s temeljnimi svoboščinami in pravicami državljanov. Zato takoj zdaj in za vse državljane zahtevamo vse dokumente, kajti to je edino, kar se seveda pričakuje od demokracije.

  Laurence J.A.J. Stassen (NI) . – (NL) Gospod predsednik, ko se dokumenti pripravljajo za zaprtimi vrati, se v moji skupini sproži alarmni zvonec. Eden izmed takšnih dokumentov je trgovinski sporazum proti ponarejanju (ACTA). Mnogi ljudje v moji državi so se čudili, zakaj je morala biti nizozemska Stranka za svobodo (PVV) izvoljena v Evropski parlament, in povedal vam bom, zakaj. To je bilo zato, da bi lahko nasprotovali kuhinji EU, ki je pripravljena in čaka na to, da bo za zaprtimi vrati lahko pripravila vse mogoče odvratne zvarke, ne da bi pri tem javnost imela kakšno besedo.

Tokrat niti ne vemo, kaj bo prišlo iz te kuhinje EU; Evropski parlament naj bi podal mnenje o nečem, kar se tukaj še vedno drži v tajnosti. Ali lahko obstaja še kaj bolj trapastega? To kaže na skrajno neupoštevanje Parlamenta in javnosti. Informacije, ki so do zdaj prišle na dan o tej igrici ACTA, so zelo moreče. Potrošnik bi bil žrtev in državljane bi bilo mogoče izključiti z interneta: to je zelo resna stvar.

Evropa je bila vedno celina, ki je bila najbolj ponosna na svobod ljudi pri kopičenju znanja. Ta svoboda bo zdaj resno ogrožena, kar se ne more in ne sme zgoditi. Poleg tega je pred nami tudi kršenje načela subsidiarnosti. Države članice pri tem dokumentu nimajo več nobene besede. Moja skupina se zavzema za popolno preglednost in odločno nasprotuje kriminalizaciji državljanov. Sporazum ACTA goji kulturo zadušljivega nadzora in obtožb; država vas opazuje. Sporazum ACTA gre mimo vse obstoječih mednarodnih organov, kot je Svetovna trgovinska organizacija (STO).

Kaj Komisija načrtuje v tej tajni kuhinji? Zakaj so v pogajanja skoraj izključno vključena ameriška podjetja; kaj počnejo tam? So tam, da bi ščitili svoje komercialne interese? Kaj pa interesi evropskih državljanov? Je možno, da so manj pomembni? Tu postane jasen pomen stranke PVV. Borimo se za interese državljanov, kjer koli lahko naletimo na skrito politiko, ki se odvija v zadnji sobi.

Želim samo še poudariti, da stranka PVV nasprotuje ponarejanju zdravil in izdelkov. Vendar o tem tukaj ne govorimo; govorimo o dejstvu, da poslanci tega parlamenta ne morejo izraziti svojega pravega mnenja o tem dokumentu zgolj zato, ker je bil ta ves čas v tajnosti in ker ne poznamo njegove vsebine. Ne moremo si zamisliti bolj očitnega kršenja parlamentarnega mandata. Po našem mnenju bi bilo treba to smrdljivo, skrivnostno kuhinjo zapreti in na njena vrata obesiti velik napis „Zaprto zaradi kršenja pravil“.

  Zuzana Roithová (PPE). – (CS) Gospod komisar, gospe in gospodje, vemo, da sta globalizacija in predvsem vstop Kitajske v STO ustvarila ogromen problem. Evropa je preplavljena s ponarejenimi izdelki, ki so čedalje nevarnejši za zdravje ljudi in predstavljajo ogromno gospodarsko izgubo za podjetja. Državljani in podjetja ne sprejemajo z veseljem dejstva, da so nadzorni mehanizmi držav članic popolnoma nezadostni, in upravičeno pozivajo k učinkovitejšim ukrepom na evropski ravni, vključno z velikimi denarnimi kaznimi za ponarejevalce. Ta sporazum bi moral v osnovi izboljšati mednarodno sodelovanje pri odkrivanju ponarejevalcev, vendar se ne strinjam, da bi naš cilj moral biti preganjanje srednješolcev, ki nalagajo igre z interneta. Vsebina sporazuma, o katerem se pogajate dve leti, je tajna, zato informacije o spornih členih, ki bi lahko vplivali na trenutne pravice Evropejcev, njihovo zasebnost in osebne podatke, zgolj kapljajo. Komisiji nismo podelili mandata za to.

Zato se bojim, da bo ratifikacija tega izredno potrebnega sporazuma v Evropskem parlamentu zavrnjena na podoben način, kot je bil zavrnjen sporazum SWIFT, če Komisija ne bo redno obveščala Parlamenta o sestavi in omejitvah sporazuma, o katerem se pogaja. Ne želim, da bi bili še enkrat soočeni s končnim izdelkom, torej z zakonom, ki ga moramo ali odobriti ali zavrniti, ne da bi imeli priložnost o njegovi vsebini podrobno razpravljati in pregnati skrbi naših državljanov.

Menim tudi, da je strateška napaka, da Kitajska, ki je največji vir ponaredkov, ni bila povabljena na pogajanja o tem sporazumu. Zato bi vas, gospod komisar, prosila, da nam pojasnite taktiko, ki je v to vključena, in ali se s Kitajci pogovarjate o tem, da bi Kitajska kasneje podpisala sporazum. Ali verjamete, da se bo to zgodilo?

  Gianluca Susta (S&D). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, ambicija Evrope, da ostane največje gospodarstvo sveta, je treba še bolj povezati z oživitvijo njene konkurenčnosti, kakovostjo njenega proizvodnega sistema in njeno zmožnostjo, da osvoji nove trge.

Boj proti ponarejanju in poslovnim kršitvam igra temeljno vlogo v tem okviru. Vendar pa zaščita blagovnih znamk, patentov in intelektualne lastnine ni samo nefinančni instrument, zaradi katerega je sistem konkurenčnejši, ampak je tudi otipljiv primer uporabe načel industrijskega gospodarstva, povezanih z demokratično pravno kulturo, ki temelji na spoštovanju pravil, tistih pravil, ki so bile v preteklosti pod vplivom mednarodnih finančnih špekulacij kršene.

Trgovinski sporazum proti ponarejanju (ACTA) je temeljni instrument za boj proti ponarejanju, torej pojavu, ki vsako leto ustvarja neverjeten prihodek v višini 500 milijard USD in ki je povezan z organiziranim kriminalom ter vpliva na – pravzaprav ogroža – temeljne človekove pravice, kot je zdravje, če vzamemo samo ponarejanje zdravil. Če želimo oceniti potrebo po sporazumu ACTA, moramo upoštevati ta mednarodni okvir.

Na drugi strani moramo zahtevati, da bo ta pogodba spoštovala nekatera osnovna načela soobstoja, ki izhaja iz spoštovanja pravil. Ne moremo skriti dejstva, da nas skrbi pravna podlaga pogodbe, pogajalski mandat in njegova preglednost. Tisti ki, tako kot Parlament, predstavljajo 500 milijonov državljanov, morajo biti obveščeni uradno, ne zaupno. Pogajalci iz Komisije morajo poročati v tem parlamentu o tem, kako napreduje delo, obenem pa je treba zagotoviti dostop do dokumentov in informacij, da bi lahko oblikovali natančno mnenje.

Težavno, vendar plodno sodelovanje med Parlamentom in Komisijo lahko pomaga Evropski uniji, da na najboljši možen način uresniči svoj potencial. Resolucija gre v isto smer in zato si zasluži naš glas.

  Alexander Alvaro (ALDE) . – (DE) Gospod predsednik, gospod komisar De Gucht, podedovali ste zahtevno dediščino in če ta tema ne bi bila tako resna, bi se lahko skoraj nasmejal nad špekulacijami, ki jih odpira sporazum ACTA. Vendar pa obstajata dva razloga, zaradi katerih se temu nikakor ne morem smejati. Prvič, ponarejanje in kršitve zakona o avtorski pravici in blagovni znamki so stvari, ki ogrožajo tako celovitost gospodarstva kot zdravja ljudi.

Svetovne gospodarske izgube zaradi ponarejanja in kršitev zakona o avtorski pravici in blagovni znamki naj bi po ocenah samo v letu 2007 znašale 185 milijard EUR. To je precej več, kolikor znaša proračun Evropske unije. To ogroža naša podjetja, spodbuja kriminal in uničuje delovna mesta. To pa zagotovo ne more biti v našem interesu.

Poleg tega imajo lahko ponarejena zdravila smrtno nevarne posledice za ljudi, ki ta zdravila jemljejo ne vedoč, da so ponarejena. Tudi to je nesprejemljivo tveganje.

Samoumevno je tudi, da je zagotovo v našem interesu, da v zvezi s tem ukrepamo. Drugič, nedvomno mora biti jasno, da bi se moral pogajalski mandat Komisije strogo omejiti na okvir pravnega reda, da bi zagotovila, da sporazum ACTA v prihodnosti ne bo „še en nor sprejeti sporazum“.

Z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe to vključuje zagotavljanje izčrpnih in ad hoc informacij Evropskemu parlamentu o trenutnem stanju pogajanj o sporazumu. Po tem se bo od nas zahtevalo, da zadevo odobrimo. Z drugimi besedami, Evropski parlament pričakuje popolno preglednost in objavo pogajalskih dokumentov skupaj z vsemi drugimi ustreznimi dokumenti. Če se Komisija želi izogniti nadaljnjim govoricam in domnevam o sporazumu ACTA, se mi zdi edina možnost, da zainteresirani javnosti zagotovi izčrpne informacije.

V zvezi s tem imam tri pomembna vprašanja. Prvič – čeprav ste o tem že govorili – ali lahko Komisija zagotovi, da se ne bo sprejelo pravilo „treh udarcev“, po katerih sledi izključitev? To bi seveda bilo v nasprotju z okvirno direktivo o elektronskih komunikacijah.

Drugič, ali lahko Komisija zagotovi, da se ne bo uvedla odgovornost tretje osebe na strani ponudnikov internetnih storitev za vsebino, ki jo prenašajo? To bi seveda bilo v nasprotju z Direktivo o e-poslovanju.

Tretjič, ali lahko Komisija da zagotovila, da v okviru sporazuma ACTA ne bo uvedenih nikakršnih kazenskih ukrepov, ki so izven pristojnosti Evropske unije, in zelo dobro se zavedam, da bodo države članice tiste, ki bodo v tem smislu prevzele odgovornost. Vendar pa predvidevam, da boste kot varuh pogodb storili, kar se od vas pričakuje.

  Jan Philipp Albrecht (Verts/ALE). – (DE) Gospod predsednik, gospod De Gucht, pred več kot enim letom je Evropski parlament od vas, od Komisije, zelo jasno zahteval, da v prihodnosti poskrbite za preglednost pogajanj o sporazumu ACTA in da vanje vključite javnost in parlamente. Pozvali smo vas tudi, da ohranite ozko usmerjenost v boj proti ponarejanju, kot je navedeno tudi v besedilu sporazuma. Kaj ste storili od takrat? Nič, popolnoma nič. Ravno nasprotno, skupaj s tako imenovano brezbožno koalicijo voljnih, predvsem z bogatimi industrializiranimi državami, se pogajate o sporazumu z izredno nedemokratično, celo nezakonito, tajno diplomacijo, na mnogih področjih pa ta sporazum jasno sega precej dlje od veljavnih predpisov za izvrševanje zakona o intelektualni lastnini v Evropi. Seveda o tem ne moremo biti prepričani, ker od vas nismo prejeli nobenih informacij.

A dejanski škandal se bo še zgodil. Od 1. decembra lani nas na številnih področjih ne morete več ignorirati in ne morete več s Svetom izvajati politike za zaprtimi vrati, ker so državljani – ki jih predstavlja njihov Parlament – popolnoma upravičeno naredili konec temu vedenju z Lizbonsko pogodbo. Zato se sprašujem, kaj dejansko počnete v tem smislu? Kot Komisija imate funkcijo varuha pogodb. Zato je vaša odgovornost, da zagotovite, da bo jasno oblikovana Pogodba o EU tudi upoštevana. Če polnega spoštovanja pogodbe ne boste mogli zagotoviti, potem boste od tega Parlamenta še enkrat dobili „ne“. Če mislite, da v teh pogajanjih ne morete zagotoviti, da bodo pogodbe spoštovane, potem takoj prekinite pogajanja, dokler tega ne boste lahko storili. Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze zato pravi: ukrepajte zdaj. Ukrepajte pri sporazumu ACTA!

  Patrick Le Hyaric (GUE/NGL) . – (FR) Gospod predsednik, gospod komisar, vsi tukaj smo proti ponarejanju in piratstvu. Vendar pa ste nam, gospod komisar, pravkar povedali pravljico, da bi upravičili dejstvo, da o mednarodnem sporazumu razpravljate za hrbtom narodov in za hrbtom njihovih predstavnikov.

Gospod komisar, rad bi vas spomnil na člen 218 Lizbonske pogodbe, v katerem piše, citiram: „Evropski parlament bo nemudoma in v celoti obveščen na vseh stopnjah pogajanj“ ali pri sklenitvi mednarodnih sporazum. Trgovinski sporazum proti ponarejanju (ACTA) je prav tak primer, zato držite svojo besedo in ravnajte v skladu z lastno pogodbo! Mora nas skrbeti za temeljne svoboščine. Razlaga ene kršitve – piratstva – in kazni zanjo v prihodnosti očitno ne bo več stvar pravosodnih organov temveč ponudnikov internetnih storitev.

Še več, v prihodnosti bodo carinske službe v teh državah, ki so podpisnice sporazuma, očitno pod pretvezo boja proti piratstvu dobile dovoljenje za preiskavo telefonov, notesnikov in osebnih stereo naprav v skladu s sporazumom Združenja za svetovno medbančno telekomunikacijsko izmenjavo finančnih podatkov (SWIFT), ki je bil namenjen boju proti terorizmu. Vendar, gospod komisar, ne pozabite: Parlament vas je pri sporazumu SWIFT premagal in vas bo premagal tudi pri sporazumu ACTA, če bo to potrebno.

Želimo torej združiti boj proti ponarejanju in piratstvu, vdore v zasebnost, kršitve intelektualne lastnine in tudi, v primeru zdravil, kršenje pravice do zdravja. Gospod komisar, takoj nam predstavite ta sporazum.

  Cristiana Muscardini (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, Trgovinski sporazum proti ponarejanju (ACTA) je temeljnega pomena za doseganje polne uskladitve ukrepov za zaščito evropske trgovine pred ponarejanjem in piratstvom. Pogajanja o sporazumu ACTA se nanašajo na občutljiva evropska zakonodajna vprašanja, kot so zagotavljanje uveljavljanja pravic intelektualne lastnine, prenos podatkov in varstvo podatkov, in to je razlog, zakaj ponovno zahtevamo večjo preglednost.

Komisija se mora popolnoma zavezati v skladu s stopnjo zaupnosti. Obstoječa pogajalska besedila morajo biti na voljo Parlamentu, ki bo lahko nadziral sporazume in po možnosti podal predloge udeležencem pogajanj o sporazumu ACTA. To, kar je nocoj povedal gospod komisar, nam vliva upanje, vendar si želimo, da bi se to tudi uresničilo.

Parlament si je vedno prizadeval za zaščito evropskih potrošnikov in proizvajalcev pred ponarejanjem in ukrepi, ki kršijo zasebnost na internetu. Zato je ključnega pomena, da Komisija še naprej igra aktivno vlogo v trenutnih pogajanjih in pritegne večje število udeležencev; trenutno jih je žal samo dvanajst. Upamo, da se bo pogajanj želelo udeležiti večje število držav – tako držav v razvoju kot držav v vzponu – in da bodo hotele podpisati končni sporazum, da bi omogočile širši pogled na zadevo.

Države morajo ravnati v skladu s skupnimi obveznostmi, da bi se učinkoviteje borile proti ponarejanju in piratstvu. Ta gospodarska nadloga uničuje številne proizvodne sektorje, ki ta pravila upoštevajo. Zato je treba potrošnike, katerih zdravje je tudi precej ogroženo, seznaniti z jasnimi pravili, kajti, gospod komisar, brez jasnih in uveljavljenih pravil, vključno v zvezi z uporabo interneta, internet ne bo več predstavljal priložnosti, temveč bo imel učinek bumeranga. Vsi se moramo zavzeti, da se to ne bo več dogajalo, saj pri tem ne gre samo za vprašanje zasebnosti posameznika, temveč tudi za vprašanje varnosti naših držav.

  Emine Bozkurt (S&D). – (NL) Gospod predsednik, gospod komisar, sporazum za zaprtimi vrati ni nekaj, kar bi si evropska javnost zaslužila ali želela. Evropska unija se trenutno pogaja o zelo pomembnem trgovinskem sporazumu proti ponarejanju (ACTA) in to se ponovno dogaja v zadnji sobi. Nacionalni parlamenti in Evropski parlament niso imele niti ene možnosti za demokratičen nadzor vsebine ali obsega pogajanj, saj so se pogajalske strani dogovorile o klavzuli o zaupnosti.

Parlament in evropska javnost sta spet izključena, kar spet ogroža zaupanje javnosti v Evropi. Tokrat gre bolj za interese trgovine kot za boj proti terorizmu. Ne razumite me napak; evropsko gospodarstvo je treba spodbujati in pomemben vidik tega je intelektualna lastnina. Vendar pa je trenutna negotovost zaradi zaupne narave pogajalskih dokumentov sprožila veliko govoric.

Želela bi vprašati, kako v tej zvezi poteka komunikacija med komisarjem za trgovino in komisarko za temeljne pravice. Ali komisar De Gucht namerava svoje kolege seznaniti z vsebino sporazuma na kateri koli ravni? Ali komisarka Reding namerava na kateri koli ravni od svojega kolega, komisarja za trgovino, zahtevati preglednost? Evropski parlament zahteva takšno preglednost in čas je, da jo zagotovite, še preden bo naša institucija morala ta trgovinski sporazum potrditi.

  Eva Lichtenberger (Verts/ALE). – (DE) Gospod predsednik, gospod komisar, na zaslišanjih novih komisarjev je bila beseda preglednost ena izmed besed, ki so se največkrat omenjale. Danes ste ponovili, da je vse že pregledno in odprto. Moram vam iskreno povedati, da se s takšno opredelitvijo preglednosti na žalost ne morem strinjati. To očitno velja tudi za veliko število mojih kolegov poslancev v tem parlamentu. Preglednost je več kot zgolj metanje nekaj delčkov informacij, pri čemer potem še rečete „No, na žalost ostalih informacij ne moremo razkriti, ker smo nekomu obljubili, da bodo ostale zaupne“.

Vstopili smo v novo obdobje. Ni več mogoče uporabljati mednarodnih pogodb, da bi se na slepo sklepali sporazumi s trgovinskimi partnerji, ki bodo potem nekje vplivali na evropsko zakonodajo. Z Lizbonsko pogodbo to ni več mogoče. To pomeni, da se morajo sklepanje sporazumov na slepo in skrivnostnost ter pomanjkanje preglednosti ustaviti pred vrati Evropskega parlamenta. Potrebujemo verodostojnost, da bi zaščitili inovacije, ki jih tukaj predstavljate kot glavni argument. Vendar pa verodostojnosti ne boste ustvarili, če se boste o vsem pogajali za zaprtimi vrati in nato skušali potolažiti ljudi z besedami, da to nazadnje ne bo tako slabo. To, gospod komisar, je napačna pot.

  Catherine Trautmann (S&D). - (FR) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, povejmo jasno: način, kako potekajo pogajanja o trgovinskem sporazumu proti ponarejanje, je za Evropski parlament nesprejemljiv.

Kot novemu sozakonodajalcu pri tem vprašanju nam Lizbonska pogodba zdaj zagotavlja pravico do vseh informacij v istem času, v katerem jih sprejme tudi Svet. Dokumenti, ki so do zdaj „pricurljali“ na dan, so nam dokazali, da kar zadeva obliko, ta razsežnost nikakor ni bila spoštovana.

Kaj torej lahko rečemo o vsebini? Nesmiselna kupčija, ki je bila očitno ponujena ponudnikom internetnih storitev, je: če se odločijo za sodelovanje v sistematičnem spremljanju vsebine na njihovih omrežjih, za to vsebino tudi naprej ne bodo odgovarjali. V nasprotnem primeru jim lahko grozijo tožbe imetnikov pravi in sistematično kaznovanje.

Takšen obrat se mi zdi skrajno nevaren, saj bi s tem postavil pod vprašaj pravni red, ne samo pri načelu izključnega prenosa podatkov – ki se v francoščini glasi preprost prenos – v Direktivi o e-poslovanju, temveč tudi v zvezi s spoštovanjem temeljnih pravic državljanov, o čemer je nedavno bilo govora na naši razpravi o telekomunikacijskem paketu.

Na koncu vas želim spomniti, da smo že pokazali zavzemanje Parlamenta za ta načela, in sicer z zavrnitvijo Združenja za svetovno medbančno telekomunikacijsko izmenjavo finančnih podatkov (SWIFT). Prav nič ne dvomim v njegovo sposobnost, da začne znova. Zato želim predvsem poudariti pomen resolucije, o kateri razpravljamo nocoj. Pozdravljam delo našega koordinatorja, gospoda Arifa, in vseh pogajalcev iz Odbora za mednarodno trgovino, ki so zagotovili, da bo signal, ki ga bo jutri poslal Evropski parlament, skrajno simboličen, ker bo poslan soglasno.

  Georgios Papastamkos (PPE). – (EL) Gospod predsednik, ponarejeno blago ne škodi samo konkurenčnosti evropskih podjetij, temveč ogroža tudi zdravje ljudi. Zato je treba povečati uveljavljanje pravic intelektualne lastnine na svetovni ravni.

K večstranskemu sporazumu, o katerem razpravljamo, se mora pridružiti čim več trgovinskih partnerjev. Sporazum, o katerem potekajo pogajanja, mora v celoti spoštovati pravi red Skupnosti in temeljne svoboščine ter varovati osebne podatke, zagotavljati prost pretok informacij in nikakor ne sme neupravičeno obremenjevati zakonite trgovine.

Parlament bi moral imeti na voljo vse pomembne informacije na vseh ravneh pogajanj ob ustreznem upoštevanju utemeljene zaupnosti.

  João Ferreira (GUE/NGL). – (PT) Gospod predsednik, gospod komisar, nekaj zelo jasnega se je pokazalo iz tega težko razumljivega procesa, ki ga vodi Evropska komisija, to pa je namera za povečanje obsega in stroškov pravic intelektualne lastnine, kar bo velikim korporacijam prineslo še več dobička.

Kjer je bilo to potrebno za izpolnitev tega cilja, so bila temeljna pravila o demokratičnih in preglednih postopkih spregledana, informacije pa skrite, da so lahko ušle demokratičnemu nadzoru. Kjer je bilo to potrebno za izpolnitev tega cilja, je bil omejen globalen dostop do osnovnega blaga, kot so varna zdravila, vključno z generičnimi različicami, pravica do zasebnosti in zaupnost korespondence ter varstvo osebni podatkov pa so bili kršeni.

Vseprisotnost trga in obramba gospodarskih interesov, ki želijo doseči lastne cilje znotraj svojih sektorjev, niso združljivi z obrambo in zagotavljanjem skupnega dobra. Rezultati te politike so zdaj zelo jasni.

  Karel De Gucht, član Komisije. – Gospod predsednik, moram povedati, da se mi zdaj, ko sem slišal vse nastope, ki so sledili mojemu, dozdeva, da vsi niste prav razumeli, kar sem povedal, saj sem zelo jasno poudaril, da bomo spoštovali pravni red, da bom poskusil zagotoviti, da bodo tudi druge strani v sporazumu dale svoje soglasje za razkritje besedila, o katerem se trenutno pogajamo; jasno sem povedal, da se to besedilo nanaša samo na poslovno kršenje pravic intelektualne lastnine in to lahko znova in znova ponavljam. Zato ne bom odgovoril na vsa vprašanja, ki so bila postavljena, ker iskreno mislim, da sem nanje odgovoril že v uvodnem nastopu.

David Martin je vprašal, kaj se zgodi, če nekdo ne zapušča samo Evropske unije, temveč zapušča tudi državo, ki je podpisnica sporazuma ACTA? To je zanimivo vprašanje, kajti seveda je to odvisno od tega, kam je ta človek namenjen. Če je namenjen v državo, ki ni podpisnica sporazuma ACTA, potem bo to odvisno od carinskih organov in policije zadevne države, na kar pa mi nimamo vpliva. Tam, kjer lahko vplivamo, bomo poskrbeli, da se to ne bo dogajalo, vendar za druge seveda ne moremo govoriti.

Ne strinjam se v celoti z razmišljanjem gospe in ’t Veld o parlamentarni odobritvi in parlamentarnem nadzoru, a dovolite mi, da samo jasno povem, o čem po mojem mnenju govori Lizbonska pogodba. Stvar je v tem, da Svet podeli mandat Komisiji in da se Komisija pogaja in da Svet sprejme odločitev o mandatu v skladu s svojim poslovnikom. Ali minister v Svetu ministrov potrebuje vnaprejšnjo potrditev s strani nacionalnega parlamenta ali ne, ni stvar evropskega prava, temveč nacionalnega, to pa se razlikuje od ene države do druge. Vem, da na primer v vaši državi ministri za veliko tovrstnih položajev potrebujejo vnaprejšnjo potrditev s strani parlamenta – prav, vendar obstajajo tudi države, kjer to ni tako. Mislim, da ne bi smeli presojati o tem, kako Svet sprejema odločitve. Dokler Svet spoštuje pogodbo in svoj poslovnik, potem je to po mojem mnenju njihova stvar in ne neposredno naša.

Do določene mere ste me ščitili, ko ste rekli, da ne bi smeli pregledati mojega iPoda. iPoda nimam, zato tu še ni težav. Pravzaprav sem ga dobil šele včeraj in ga še nisem uporabil, pa tudi v Novo Zelandijo ne grem. Je nekoliko predaleč. Za to potrebujete uradnike, ki imajo nekoliko več časa, da bi šli tja.

(NL) Razpravo o kuhinji bom prepustil gospe Stassen ...

Zanimivo vprašanje, kaj pa Kitajska? No, kot veste, gospa Roithová, Kitajska ni udeležena v teh pogajanjih, Kitajska je resen problem, saj predstavlja, kot ste pravilno rekli, vir ponarejanja številka ena.

Med njo in nami poteka več pogajanj in razprav, vključno z gospodarskim dialogom na visoki ravni. Nenehno poudarjamo pravice intelektualne lastnine, ki so eden izmed glavnih problemov ne samo v internetnem trgovanju, temveč tudi pri številnih drugih dejavnostih. Ko bo sporazum ACTA dokončan, ga bodo lahko podpisale vse države, in upam, da bo tudi Kitajska prišla do zaključka, da bi tudi za njeno lastno industrijo bilo koristno, če bi imela boljšo zaščito pravic intelektualne lastnine, do tega pa bo prej ali slej prišlo. Poglejte si druge države, kjer se je to zgodilo v preteklosti: zdaj kažejo veliko več interesa za pravice intelektualne lastnine.

Ne strinjam se v celoti z razlago gospoda Le Hyarica in gospe Trautmann v zvezi s členom 218. Kar pravi člen 218, je, da mora biti Parlament obveščen na vseh stopnjah pogajanj; vi pa ste obveščeni in celo več kot to. Kar počnemo v zvezi z obveščanjem daleč presega tisto, kar je navedeno v členu 218; zelo daleč, vendar s tem nimam nobenih težav. V uvodni izjavi sem jasno povedal, da bomo vztrajali pri tem, da se bodo tudi druge strani strinjale o razkritju trenutnega osnutka besedila, vendar pa ne drži, da ne bomo spoštovali člena 218.

Mimogrede, naj gospe in ’t Veld povem, da smo vam poslali Prilogo 16 k izjavi, ki so jo sprejeli vsi udeleženci pogajanja o sporazumu ACTA in ki govori o ohranitvi zaupnosti dokumentov. To vam je 21. oktobra 2009 poslal generalni direktor gospod David O’Sullivan. Seveda je to poslal prejšnjemu Parlamentu, a pošiljatelj je še vedno isti. Gospod O’Sullivan je isti in gospa in ’t Veld je tudi ista, torej je stvar rešena. Torej me ne morete ravno spraševati, za kaj gre.

Na koncu mi dovolite, da jasno povem, da je treba resno jemati vse, kar sem povedal tukaj in kar sem rekel na zaslišanju. Storil bom vse, kar je v moji moči, da se bodo pogodbene stranke strinjale o tem, da vas lahko v celoti obveščamo. Dokler se to ne zgodi, vam osnutka sporazuma ne morem razkriti, ker bi s tem kršil sporazum o zaupnosti, takšno kršenje pa ne bi imelo vpliva samo na pogajanja o sporazumu ACTA, temveč tudi na številna druga pogajanja, ki jih imamo s temi državami. Kršila bi se zaupnost kot takšna, zaradi česar bi vsa pogajanja postala zelo težavna, če ne celo nemogoča, vendar bom naredil vse, da boste to reč dobili.

  Predsednik. – Prejel sem pet predlogov resolucije⁽¹⁾, predloženih v skladu s členom 115(5) Poslovnika.

Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo v sredo, 10. marca 2010.

Pisne izjave (člen 149)

  Françoise Castex (S&D), v pisni obliki. – (FR) Medtem ko Parlament že več mesecev zahteva dostop do besedil, pogajanja o trgovinskem sporazumu proti ponarejanju (ACTA) potekajo v največji možni tajnosti, za hrbtom državljanov in njihovih predstavnikov, kar je nesprejemljivo. V tem ne najde smisla niti sama Komisija. Pravijo nam, da so nam dokumente že poslali, obenem pa, da bodo Svet prosili, naj objavijo vse: koga želijo pretentati?

Razen na preglednost želimo Komisijo in Svet opozoriti tudi na to, da bosta na koncu pogajanj morala pridobiti soglasje Parlamenta. Ker so do nas pricurljali neki dokumenti, se zdi, da imamo trojanskega konja: pod pretvezo popolnoma legitimnega boja proti ponarejanju, želijo države članice na čelu s francosko vlado glasovati za besedilo, ki bi lahko omajalo dostop do zdravil, svobodo izražanja, nevtralnost interneta in pravno odgovornost njegovih posrednikov.

Dejstvo je, da bo Parlament nasprotoval vsakršnemu rušenju pravnega reda. Če Komisija in Svet ne spremenita strategije, bomo posamezne svoboščine naših sodržavljanov zaščitili z zavrnitvijo sporazuma ACTA, kot smo zavrnili tudi sporazum Združenja za svetovno medbančno telekomunikacijsko izmenjavo finančnih podatkov (SWIFT).

  Ioan Enciu (S&D), v pisni obliki. – (RO) Pozdravljam vprašanje, ki je bilo Komisiji predloženo v zvezi s preglednostjo in stanjem pogajanj o trgovinskem sporazumu proti ponarejanju (ACTA). Mislim, da je treba nujno sprejeti ukrepe, da bi se rešil položaj, v katerem smo se znašli. Nesprejemljivo je, da Komisija izključuje Evropski parlament iz pogajanj o sestavi sporazuma ACTA, glede na to da moramo prav mi odobriti določbe tega sporazuma. Kot je bilo že povedano, mora Komisija čim prej javnost seznaniti z vsemi pogajanji, ki so potekala v zvezi s sporazumom ACTA, kakor tudi z obeti v zvezi s sestankom v aprilu. Vprašanja, kot je zahtevanje od internetnih ponudnikov, da spremljajo pretok in nalagajo omejitve v svojih omrežjih, bi lahko imela negativen vpliv na prebivalce, tako z vidika spoštovanja njihove pravice do zasebnosti kot zaradi dodatnih stroškov, ki bi jih lahko imeli uporabniki. O takšnem vprašanju je treba odprto razpravljati in se posvetovati z javnostjo. Treba se je seznaniti s stališčem evropskih državljanov in industrije o teh ukrepih in ga tudi spoštovati, da bi se lahko izognili kakršnemu koli nezakonitemu in protidemokratičnemu vedenju.

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (S&D), v pisni obliki. – (PL) Gospe in gospodje, trgovinski sporazum proti ponarejanju, o katerem se trenutno pogaja Evropska komisija, presega načelo sorazmernosti, ki ga določa pravo EU. To načelo pravi, da morajo ukrepi Unije segati samo toliko daleč, kolikor je to potrebno, da bi se izpolnili cilji pogodbe. Poglavje o internetu vzbuja posebno zaskrbljenost. Govori se, da sporazum vsebuje predpise, ki bi lahko na eni strani omejili svobodo govora na internetu, na drugi strani pa poslovno dejavnost. To bo posledica predloga, v skladu s katerim naj bi internetni ponudniki postali odgovorni za vsebino poslanih informacij, pa tudi za kazenske sankcije za nalaganje vsebin za zasebno uporabo. Pravim, da se o tem govori, ker informacije o vsebini sporazuma ne prihajajo iz uradnih virov, temveč slonijo samo na govoricah in uhajanjih, saj Komisija ne obvešča Parlamenta o napredku v pogajanjih. Vendar pa Lizbonska pogodba zdaj predvideva prav tak postopek. Poleg tega je soglasje Parlamenta, ki se izraža z večino glasov, zdaj potrebno za vsak sporazum, ki naj bi ga sklenil Svet. Nova pogodba uvaja tudi pristojnost, ki omogoča ukrepanje na področju intelektualne lastnine, ta pa je v enaki meri podeljena tako Parlamentu kot Svetu. Zato se tudi jaz strinjam z drugimi kolegi poslanci, ki zahtevajo večjo preglednost v zvezi s trenutnimi pogajanji, in mislim, da bi medinstitucionalno sodelovanje pri sporazumu ACTA moralo pokazati, da vse institucije resno jemljejo novo pogodbo, ki je zdaj že veljavna. To namreč trenutno ne drži.

  Alan Kelly (S&D), v pisni obliki. – Trgovinski sporazum proti ponarejanju ima nalogo, ki je ključnega pomena za zaščito pravic intelektualne lastnine. V času po krizi je treba intelektualce in umetnike spodbuditi, da izkoristijo svojo ustvarjalnost in na spletu brez strahu objavijo svoj material. To pravico je treba uravnati s pravico posameznikov do dostopa do informacij, sankcije pa bi morale veljati samo v primeru večjega komercialnega izkoriščanja avtorsko zaščitenega materiala. Vendar pa je to vprašanje za kak drug čas. Danes imam največ pomislekov v zvezi s tem, v kolikšni meri je ta parlament seznanjen s pogajanji. Na podlagi Lizbonske pogodbe je za ta sporazum potrebna odobritev tega parlamenta, glede na besede mojih kolegov pa lahko uganem, da bo način, kako se ta sporazum razvija, naletel na hladen sprejem. Pogajanja o sporazumu ACTA morajo biti bolj odprta, Komisija in Svet pa morata za to pokazati pripravljenost tako, da bosta Parlamentu zagotovila širok dostop do dokumentov, ki so s tem povezani.

  Stavros Lambrinidis (S&D), v pisni obliki. – Upam, da bosta pisna izjava o sporazumu ACTA, ki sem jo pred dvema tednoma predložil skupaj s kolegi, gospo Castex, gospodom Alvarom in gospo Roithovo, ter današnja razprava poslužili kot zapoznelo opozorilo Svetu in Komisiji. Ta parlament ne bo tiho sedel, medtem ko za zaprtimi vrati potekajo pogajanja o temeljnih pravicah milijonov državljanov. Nasprotujemo vsakršnemu „pranju zakonodaje“ na mednarodni ravni, kar bi večina zakonodajnih teles zelo težko odobrila – kaj šele Evropski parlament. S tem seveda mislim na zloglasne zakone o „treh udarcih“. Ta parlament je trdno prepričan, da je treba zaščititi pravice intelektualne lastnine, vendar ne s podeljevanjem vseobsegajočih pravic zasebnim podjetjem, da vsevprek spremljajo vse aktivnosti državljanov na internetu – česar ne želimo dovoliti niti policiji v boju proti terorizmu –, zagotovo pa tudi ne z nesorazmerno kaznijo odklapljanja celotnih gospodinjstev z interneta. Dostop do interneta je sam po sebi temeljna pravica. Kot takšnega ga je treba obravnavati in ščititi.

  Michael Theurer (ALDE), v pisni obliki. – (DE) V zvezi s pogajanji Evropske komisije o trgovinskem sporazumu proti ponarejanju (ACTA) so je porodilo nekaj vprašanj. Čeprav sporazum obravnava upravičena vprašanja, torej boj proti ponarejanju in tihotapljenju izdelkov in blagovnih znamk, mora bolj trdno temeljiti na naših evropskih načelih. Ne sme pripeljati do uskladitve avtorskega prava, patentnega prava ali prava znamk v EU - ravno nasprotno, načelo subsidiarnosti mora ostati naše najpomembnejše načelo. Trgovinskih sporazumov se ne sme zlorabljati, da bi se zmanjšale temeljne pravice in svoboščine posameznikov. Preden lahko Parlament da svojo potrditev, ki je potrebna za ratifikacijo tega sporazuma, bo treba opraviti še pomembne izboljšave, in sicer ne samo v smislu vsebine. Parlament mora biti v večji meri vključen v pogajanja, pogajalske dokumente pa mora imeti v celoti na voljo.