Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2010/2594(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

B7-0182/2010

Razprave :

PV 09/03/2010 - 16
CRE 09/03/2010 - 16

Glasovanja :

PV 10/03/2010 - 7.8
CRE 10/03/2010 - 7.8

Sprejeta besedila :

P7_TA(2010)0059

Razprave
Torek, 9. marec 2010 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

16. Uredba o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov (razprava)
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 

  Predsednik. – Naslednja točka je razprava o vprašanju za ustni odgovor Komisiji o Uredbi o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov, ki so ga vložili Daniel Caspary v imenu skupine PPE, Kader Arif v imenu skupine S&D, Niccolò Rinaldi, v imenu skupine ALDE, Yannick Jadot v imenu skupine Verts/ALE, Joe Higgins, v imenu skupine GUE/NGL, in Robert Sturdy, v imenu skupine ECR (O-0022/2010 - B7-0018/2010).

 
  
MPphoto
 

  Daniel Caspary, vlagatelj.(DE) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, splošni sistem preferencialov (SSP) Evropske unije z zmanjšanimi uvoznimi dajatvami trenutno omogoča dostop do trga 176 državam v razvoju. To so ugodnosti, ki jih kot Evropska unija nudimo, ne da bi od naših partnerjev pričakovali kaj v zameno. Obstaja pa tudi SSP+ za nekatere države, ki se soočajo s posebnimi izzivi, kakor tudi za tiste, ki izpolnjujejo posebne pogoje.

Kakšno je naše izhodišče? Od 1. januarja 2012 naprej bomo potrebovali novo uredbo, ker bo stara že nehala veljati. Potrebujemo čas za ustrezen postopek, da bi lahko imeli dve obravnavi. Zato v imenu svoje skupine pričakujem, da bo Komisija čim prej podala nov predlog. Kot sem rekel, potrebujemo dovolj časa za postopek z dvema obravnavama, saj bi bilo nesprejemljivo, če bi moral Evropski parlament sprejemati negotove odločitve pod pritiskom. Potrebujemo tudi oceno obstoječega sistema. Upam, da bomo kmalu prejeli dejstva, številke in podatke, ki bodo razkrivali, kako uspešen je bil obstoječi sistem v praksi. Ali je obstoječi sistem res olajšal trgovino državam, ki so od njega imeli koristi? Ali so se povečale tudi izvozne številke? Ali ta sistem prinaša koristi pravim državam? Tole vprašanje bom namenil vsem: ali je z obstoječim sistemom vse v redu? Na primer, če so države, kot je Katar, v katerih je dohodek na prebivalca višji od dohodka v 25 državah članicah Evropske unije, vključene v shemo SSP, potem moramo zagotovo temu pristopiti zelo kritično, ko bomo spreminjali celoten sistem.

Svoje kolege poslance iz vseh skupin bi želel v zvezi z jutrišnjim glasovanjem prositi še tole: resolucija mora ostati zelo splošna, kot je bilo dogovorjeno v prvotnem osnutku. Kolegom poslancem bi bil zelo hvaležen, če v resoluciji ne bi omenjali posebnih primerov, o katerih smo razpravljali.

 
  
MPphoto
 

  David Martin, namestnik vlagatelja. – Gospod predsednik, tako kot gospod Caspary tudi jaz pozdravljam tri preferencialne režime v okviru SSP – Vse razen orožja, SSP in SSP+.

Prav je, da 49 najrevnejših držav na svetu dobi odprt dostop do naših trgov za vse, razen za njihovo orožje. Prav je, kot je dejal gospod Caspary, da 176 držav v razvoju dobi prednostni dostop do našega trga. Prav je tudi, da se 16 državam s shemo SSP+ omogoči boljši dostop do našega trga v zameno za določitev in izvajanje 27 posebnih mednarodnih konvencij o človekovih pravicah, delovnih standardih, trajnostnem razvoju in dobrem upravljanju.

Prav pa je tudi, da od 16 držav upravičenk pričakujemo, da bodo izpolnile in spoštovale svoje zaveze, ki jih bodo dale v okviru teh konvencij.

Če bomo državam omogočili, da se izognejo izpolnjevanju svojih zavez ali upoštevanju predpisov iz teh konvencij, potem bomo izgubili motivacijo, ki bi jo SSP+ moral dati. To pa ni vse, saj posledično kaznujemo še druge države s shemo SSP z zmanjšanjem njihovih preferencialov in dajanjem preferencialov 16 državam, ki ne spoštujejo njihovih pravic.

Zato pozdravljam dejstvo, da je Komisija preiskovala Šri Lanko in tudi predlagala tožbo proti njej. Tudi zaradi tega sem trdno prepričan, da bi Komisija morala sprožiti preiskavo o tem, kako Kolumbija spoštuje ali ne spoštuje 27 konvencij. To ne pomeni, da bomo ukrepali proti Kolumbiji. To samo pomeni, da jo bomo preiskali, kar smo naredili tudi v primeru Salvadorja, nakar smo se odločili, da ni nobene potrebe za ukrepanje.

Za gospoda komisarja imam tri vprašanja.

Ali se Komisija strinja, da bi Parlament v prihodnosti moral imeti pravico, da zahteva preiskave v okviru SSP+?

Drugič, ali bo Komisija medtem Parlamentu predstavila zahtevano poročilo o stanju ratifikacije in izvajanja konvencij v državah, ki so upravičenke do SSP+?

In na koncu, kdaj Komisija namerava predložiti Parlamentu spremenjeno uredbo za naslednjo fazo SSP? Obljubili ste nam, da se bo to zgodilo do junija, zato jo junija tudi želimo dobiti.

 
  
MPphoto
 

  Niccolò Rinaldi, vlagatelj. – (IT) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, kmalu po izvolitvi tega parlamenta smo se takoj soočili z vprašanjem prekinitve splošnega sistema preferencialov (SSP+), predvsem v zvezi z uporabo oziroma neuporabo tega mehanizma pri Šri Lanki in Kolumbiji.

V prvem primeru smo naleteli na vrsto napak, tudi nekaterih resnih, ki jih je zagrešila Šri Lanka, država, ki ima to olajševalno okoliščino, da je za njo zelo dolga državljanska vojna proti strahotni teroristični organizaciji. Komisija je po mojem mnenju v tem primeru ravnala dokaj prenagljeno, zato je hitro prišlo do predloga, da se SSP+ prekine. Ker Šri Lanka v Svetu nima nobenih „varuhov“, če lahko tako rečemo, je bila odločitev sprejeta. Evropski parlament pa pri tem ni imel nobene vloge: nihče ga ni vprašal za mnenje.

V drugem primeru gre za državo, ki je v strašni notranji gverilski vojno in kjer prihaja do resnih kršitev človekovih pravic, vključno s pogostimi uboji sindikalistov. Komisija do zdaj še ni izrazila mnenja o tem, kdaj bi bil pravi čas za začetek preiskave, in je dejansko šla naprej po poti sporazuma o prosti trgovini, s čimer se osebno strinjam. Kot vemo, so v Svetu prisotne vlade, ki zelo aktivno ščitijo interese kolumbijskih organov, vloga Evropskega parlamenta pa je ponovno manjkala: nihče nas ni prosil za mnenje kljub dejstvu, da moramo skoraj vsak dan poslušati mnenja drugih.

V obeh primerih nismo imeli nobenih študij vplivov, ki bi preučevale poklicne in gospodarske posledice možne prekinitve. Pri vseh teh nedoslednostih pa obstaja en skupen element: obrobna vloga Evropskega parlamenta. Te odločitve pa so očitno politične in ne tehnične, zato je to nesprejemljivo. Zato potrebujemo novo uredbo, pri čemer lahko izkoristimo rok veljavnosti, ki se izteče konec leta 2011, in mislim, da ta dva konkretna primera to dokazujeta. Medtem pa bi bilo dobro, če bi spregovorili o tem, kaj se je v teh državah dogajalo v zadnjih mesecih.

Na primer, zanimivo bi bilo vedeti, kakšen prag kršitev človekovih pravic bi po mnenju Komisije moral biti presežen, preden bi sprožila preiskavo v Kolumbiji ali v kakšni drugi državi, in kakšne konkretne ukrepe bi morala na primer sprejeti šrilanška vlada, kot je odprava vojaškega prava, da bi preprečila prekinitev.

Gospod komisar, prosimo za naslednje: nov predlog, po možnosti do junija; jasna merila v zvezi z upravičenostjo držav upravičenk ob upoštevanju, da je SSP razvojni instrument in da imamo na seznami nekatere države, ki, roko na srce, niso ravno države v razvoju; podpis in uporaba 27 konvencij Mednarodne organizacije dela v državah upravičenkah; preglednost pravil o njihovem ravnanju; sistem, ki bo ocenil vpliv SSP in sporočilo Parlamentu. Kot je rekel tudi gospod Martin, mora Parlament imeti polnopravno vlogo v primeru prekinitve, saj gre pri tem, ponavljam, za očitno politično odločitev.

 
  
MPphoto
 

  Nicole Kiil-Nielsen, namestnica vlagatelja. (FR) Gospod predsednik, motiv za našo današnjo razpravo so trije vidiki, ki se nanašajo na splošni sistem tarifnih preferencialov.

Prvič, veljavna uredba bo potekla 31. decembra 2011. Da bi Evropski parlament lahko izvajal pristojnosti, ki mu jih podeljuje Lizbonska pogodba, nam mora Komisija predstaviti nov osnutek uredbe najpozneje do junija 2010.

Drugič, delovanje splošnega sistema preferencialov+ (SSP+) je daleč od tega, da bi bilo popolno. Kdo se odloča o seznamu držav upravičenk in na podlagi katerih meril? Neverjetno! Kdo dejansko spremlja izvajanje 27 mednarodnih konvencij o socialnih in okoljskih vprašanjih, kar se zahteva, da bi država lahko sploh postala upravičenka za SSP+? Ne vemo.

Kakšne rezultate je pokazal SSP+? Ali so to trajnostni razvoj, diverzifikacija proizvodnje in ustvarjanje dostojnih delovnih mest, ali bolj množica pogodb za določen čas, povečanje števila zapuščenih kmetij in koncentracija velikih holdinških družb, ki se ukvarjajo z izvozom? Nimamo pojma.

Zato je potrebna temeljita sprememba uredbe, da bi se zagotovil demokratičen nadzor in da bodo sprejeti ukrepi dejansko izpolnili zastavljene cilje.

Toda pravi razlog za nocojšnjo razpravo je obžalovanja vreden primer Kolumbije. Komisija do danes ni hotela sprožiti preiskave o zelo resnih kršitvah človekovih pravic v tej državi. Takšno preiskavo pa ta uredba določa.

Glede na vrednote, ki jih Evropska unija zagovarja, je nepojmljivo, da se je EU pri iskanju dobička za naše lastne multinacionalke v sektorju mleka in mlečnih izdelkov, avtomobilskem, farmacevtskem, telekomunikacijskem in bančnem sektorju, bila pripravljena odreči pogojem SSP in da je v zadnjih nekaj dneh v naglici sklenila sporazum o prosti trgovini s Kolumbijo. To je smrtonosni udarec sindikatom, malim kmetovalcem in potrošnikom Kolumbije ter njeni nacionalni industrijski proizvodnji.

 
  
MPphoto
 

  Joe Higgins, vlagatelj. – Gospod predsednik, sistem, s katerim EU nekaterim državam nudi preferencialno obravnavo v trgovini, je bil sprejet leta 1971. To naj bi bil mehanizem za reševanje trgovinskih neravnovesij med razvitimi kapitalističnimi državami in revnejšimi državami sveta, ki naj bi prispeval k trajnostnemu razvoju.

Gospod komisar, ali se strinjate, da je bil to v tem smislu zares žalosten neuspeh in da so trgovinski sporazumi EU v glavnem prinesli koristi nadnacionalnim korporacijam s sedežem v EU, ki svoja visoka sredstva uporabljajo za to, da bi uničila male lokalne proizvajalce v številnih revnejših državah, kar povzroča resne motnje, vključno z izgubo lokalnih delovnih mest in uničenjem okolja? Mar ni to pravi smisel strateškega dokumenta Komisije EU z naslovom „Globalna Evropa: konkurenca v svetu“, ki je bil objavljen šele pred tremi leti?

In, gospod komisar, kaj lahko še pričakujejo delovni ljudje Afrike, Azije in Južne Amerike, ko pa se je vaša Komisija v zadnjih nekaj tednih strahopetno uklonila kriminalnemu špekuliranju plenilskim trgovcem v hedge skladih, ki iščejo ogromne hitre dobičke z nezaslišanim špekuliranjem proti evru in predvsem Grčiji?Vi pa ste delavski razred Grčije in revne ljudi Grčije izročili na milost in nemilost tem parazitom – pravzaprav kriminalcem. Kaj lahko glede na vse skupaj pričakujejo ljudje in delavci zunaj meja Evrope?

Vprašanje se glasi, kako Komisija EU ocenjuje, ali države, ki koristijo ugodnosti preferencialnih trgovinskih sporazumov z EU, ščitijo pravice delavcev in človekove pravice. Prosim, povejte nam to.

In kako lahko še naprej ohranjate odnose z vlado Kolumbije, kjer organi pod nadzorom vlade, predvsem vojska, povsem očitno nenehno izvajajo najostudnejše zločine, kar je še pred kratkim pokazalo grozljivo odkritje masovnega grobišča nedolžnih žrtev umorov v La Macareni.

In na koncu, kakšno je najnovejše stališče Komisije v zvezi z nadaljevanjem izvajanja SSP+ na Šri Lanki glede na to, da je politika vlade gospoda Rajapaksa po volitvah še naprej uperjena proti človekovim pravicam in pravicam delavcev v tej državi?

 
  
MPphoto
 

  Syed Kamall, namestnik vlagatelja. – Gospod predsednik, mislim, da vsi razumemo, da je bil eden izmed ciljev sistema SSP vključiti revnejše države v globalen trgovinski sistem. Preferencialna obravnava je veljala za pozitiven način reševanja nekaterih trgovinskih neravnovesij med bogatejšimi in revnejšimi državami.

Kot človek, ki imam veliko prijateljev in sorodnikov v več takšnih revnih državah, mislim, da nam ni treba iti dlje od vlad mnogih izmed teh držav: problemi slabega upravljanja, državni monopoli in podkupljive vlade, ki podjetnikom v teh državah onemogočajo ustvarjanje bogastva, dejstvo, da se podjetniki soočajo s težavami pri uvozu materialov, ki jih potrebujejo za namen dodajanja vrednosti in ustvarjanja bogastva, in tudi dejstvo, da številni državljani teh držav nimajo dostopa do blaga in storitev, ki so za nas v EU in v mnogih bogatejših državah samoumevni.

Treba je tudi priznati, da lahko ljudem pri premagovanju revščine najbolje pomagamo tako, da pomagamo podjetnikom. Podjetniki bodo ustvarjali delovna mesta, ustvarjali bodo bogastvo in revne ljudi rešili iz revščine.

V teku zadnjih pogajanj o sporazumih o gospodarskem partnerstvu so mnoge države članice iz vseh političnih krogov izrazile zaskrbljenost zaradi pristopa Komisije k tem sporazumom, ki temelji na eni rešitvi za vse.

V enem primeru, v katerega sem bil vključen tudi sam, je uradnik Komisije na zaslišanju v odboru rekel, da pri sporazumih o gospodarskem partnerstvu ne gre samo za trgovino; gre tudi za regionalno vključevanje in izvoz modela EU. A ko smo vprašali, ali bi lahko nekatere države AKP, ki so imele določene pomisleke, rajši dobile SSP+, nam je bilo rečeno, da to ni mogoče, ker te države kršijo nekatere konvencije in zato niso upravičene do SSP+.

Seveda bi si lahko prizadevali, da bi bili bolj prilagodljivi pri naši uporabi SSP+, ki bi mogoče lahko bil druga možnost za sporazume o gospodarskem partnerstvu. To lahko rešujemo na veliko načinov. Državam, ki ne izpolnjujejo standardov, lahko naložimo sankcije, ali pa pričnemo trajen dialog, da bi zagotovili izboljšanje razmer v teh državah, pri čemer moramo razumeti, da Rim ni bil zgrajen v enem dnevu in da to velja tudi za nadpovprečno visoke standarde Evrope. Čas je, da se lotimo dela in pomagamo podjetnikom v državah v razvoju, namesto da preveč politiziramo o tem vprašanju.

 
  
MPphoto
 

  Karel De Gucht, član Komisije. – Gospod predsednik, trenutna shema SSP se bo iztekla 31. decembra 2011. Komisija že dela na temeljitem posodabljanju in spremembi obstoječe sheme. Kasneje tega meseca bom odprl široko javno posvetovanje o možnih izboljšavah in spremembah, ki mu bo sledila temeljita ponovna ocena vpliva. Lahko torej pričakujete, da bo predlog Komisije za naslednjo uredbo pripravljen v prvem četrtletju 2011. Ta predlog bo seveda predmet rednega zakonodajnega postopka, ki bi se lahko raztegnil tudi v čas po izteku veljavne sheme, torej po 31. decembru 2011.

Gotovo se boste vsi strinjali, da se moramo izogniti temu, da bi upravičenke do SSP 1. januarja 2012 izgubile vse svoje preferenciale. Zato bomo vzporedno z začetkom tega temeljnega pripravljalnega dela na novi shemi SSP podali predlog za podaljšanje veljavne uredbe, da bi ohranili kontinuiteto, dokler ne bo sprejeta nova shema. To bi vam moralo dati dovolj časa, da se boste lahko lotili dela na naslednji shemi, ob tem pa zagotovili, da upravičenke do SSP ne bodo zapostavljene. Ta dokument bi morali dobiti aprila.

Zabeležil sem vaše vprašanje o vseh pomislekih v zvezi s tem, kako Komisija spremlja skladnost držav upravičenk z veljavnimi merili za obravnavo SSP+. Temeljno merilo za SSP+ je ratifikacija in učinkovito izvajanje 27 mednarodnih konvencij na področju človekovih pravic, osrednjih delovnih standardov, trajnostnega razvoja in dobrega upravljanja. Naloga Komisije je, da pozorno spremlja skladnost vseh držav upravičenk s temi merili.

Komisija je dolžna upravljati SSP na pravičen in objektiven način in je tudi odločena, da bo to storila. Zato pri našem spremljanju in ocenjevanju učinkovitega izvajanja režimov SSP+, kolikor je mogoče, izhajamo iz ugotovitev in poročil mednarodnih organizacij, kot so Združeni narodi, MOD in drugi ustrezni organi, kakor tudi iz mehanizmov spremljanja, ki so opredeljeni v samih konvencijah.

To zagotavlja jasen in nepristranski proces pregledovanja. Spremljanje podpira tudi dvostranski dialog Komisije z državami s shemo SSP+ o vprašanjih glede izvajanja. Če takšna poročila vsebujejo informacije, da se merila SSP ne spoštujejo v celoti, uredba o SSP predvideva možnost, v skladu s katero lahko Komisija opravi preiskavo, da bi pojasnila dejansko stanje in predlagala ustrezne ukrepe.

Preiskava je resen instrument, ki ga je treba izkoristiti, kadar stanje stvari to upravičuje, vendar pa sprožitev preiskave ni ukrep, ki bi ga kar tako zlahka sprejeli, saj lahko vpliva na naše širše odnose z državami partnerkami. Spomnite se na primer na zadnji primer s Šri Lanko.

Ker je cilj sheme SSP+ spodbuditi države, da spoštujejo mednarodne standarde dobrega upravljanja, bi bilo treba državam s shemo SSP+ najprej dati priložnost, da dokažejo svoje zavzemanje za cilje SSP+ in svojo pripravljenost za sodelovanje z mednarodnimi nadzornimi organi ter odpravljanje ugotovljenih pomanjkljivosti.

Ta pristop priznava korake, ki so jih te države že opravile, in je v skladu s splošnim pristopom, ki temelji na spodbudah in ki podpira SSP+.

Komaj čakam, da bomo skupaj imeli razpravo o prihodnosti sheme SSP in predvsem SSP+. Med pripravo spremembe trenutne sheme, ki se bo nanašala tudi na merila SSP+ in spremljanje spoštovanja, bomo pozorno preučili tudi teme, ki jih omenja Evropski parlament.

Ker bo ta sprememba zdaj sledila rednemu zakonodajnemu postopki, bo Evropski parlament pri opredelitvi končne oblike nove sheme SSP v enakem položaju kot Svet.

 
  
MPphoto
 

  Laima Liucija Andrikienė, v imenu skupine PPE. – Gospod predsednik, na podlagi tega, kar je rekel naš kolega Daniel Caspary, ki ga popolnoma podpiram, bi želela poudariti nekaj točk. Prvič, z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe se je na mnogo načinov preoblikovala vloga Parlamenta pri oblikovanju trgovinske politike EU. SSP je eno izmed teh področij, kjer bo Parlament imel več besede in večji vpliv.

Gospod komisar, želim vas tudi pozvati, da izrazite naklonjenost večji vlogi Parlamenta na področju, za katerega ste pristojni. Zato vas pozivam, da se posvetujete s Parlamentom, ko bo prišel čas za zaključek ali spremembo seznama upravičenk do SSP in SSP+.

Tretjič, Parlament bi moral biti vključen tudi v proces spremljanja spoštovanja – ne samo ratifikacije, temveč tudi učinkovitega izvajanja – 27 konvencij MOD in Združenih narodov v državah upravičenkah do SSP. Komisija bi se morala s Parlamentom o tem vprašanju najmanj posvetovati, naša dolžnost v Parlamentu pa je seveda, da poskrbimo za oblikovanje mehanizmov v naših ustreznih telesih, torej v naših odborih, da bi pomagali pri takšnem spremljanju. Na koncu bi želela ponoviti poziv, ki je vsebovan v osnutku resolucije, o kateri bomo glasovali jutri. Komisija mora čim prej pripraviti osnutek nove uredbe o SSP.

Nenazadnje se tudi ne strinjam s tem, kar so nekateri kolegi povedali o Kolumbiji. Kolumbija je država, podobna mnogim državam v tej regiji, in ne moremo zanemariti pozitivnega razvoja in dosežkov na področju človekovih pravic in v položaju zagovornikov človekovih pravic v tej državi. Nobene potrebe ni, da javno ožigosamo prav to državo, saj naša resolucija govori o novi uredbi in potrebi po novi uredbi.

 
  
MPphoto
 

  Vital Moreira, v imenu skupine S&D.(PT) Gospod predsednik, gospod komisar, vesel sem, ko slišim, da komisar De Gucht zagotavlja, da bo Komisija kmalu poslala v Parlament zakonodajno pobudo, katere namen je sprememba sheme splošnih preferencialov, tako da bo v zakonodajnem postopku dovolj časa, da se prepreči iztek sedanje sheme splošnih preferencialov, ki naj bi se zaključila konec naslednjega leta.

Ta sistem je treba pregledati. Predvsem gre za instrument razvojne pomoči, ki državam nudi privilegiran dostop do evropskega trga brez vsake recipročnosti. Drugič, ta shema je tudi instrument za izboljšanje položaja človekovih pravic in dobrega upravljanja v teh istih državah, saj je njeno dodeljevanje odvisno od pogojev, ki jih morajo države upravičenke izpolniti.

Zaradi teh dveh razlogov mora Evropska unija prenoviti uporabo tega instrumenta, na podlagi katere trgovina služi razvoju in človekovim pravicam. Prenovitev mora izkoristiti tudi oceno rezultatov prejšnjega obdobja.

Na drugi strani pa mora nova uredba upoštevati naslednje zahteve, ki so do zdaj temeljile na praksi. Prvič, zagotavljanje sheme splošnih preferencialov mora ostati začasno, da bi jo bilo mogoče umakniti, ko ne bo več potrebna. Drugič, poglobiti in izboljšati je treba metode razlikovanja in izbiranja držav upravičenk, ki temeljijo na stopnji razvoja vsake izmed njih in njihovi zunanji konkurenčnosti. Tretjič in zadnjič, izboljšati je treba mehanizme za spremljanje skladnosti s pogoji, ki se nanašajo na shemo splošnih preferencialov, zlasti v zvezi s spoštovanjem človekovih pravic.

Na koncu, gospod komisar, naj povem še to, da je bilo zelo koristno, da se je mnenje Parlamenta upoštevalo vse od samega začetka zakonodajnega postopka.

 
  
MPphoto
 

  Georgios Papastamkos (PPE).(EL) Gospod predsednik, usmeriti se je treba v obravnavo, ki izhaja iz splošnega sistema preferencialov, kot izjemo načelu države z največjimi ugodnostmi Svetovne trgovinske organizacije; z drugimi besedami, sprejeti jo morajo države v razvoju, saj imajo te večje potrebe. Nov seznam držav upravičenk mora prikazovati dejanski gospodarski položaj in konkurenčnost držav v razvoju.

Poleg tega pomanjkanje razlikovanja med državami v razvoju na koncu dela na škodo najmanj razvitih držav. Samoumevno je, da mora je treba pred predlaganim pregledom opraviti oceno vpliva sistema na države upravičenke v prejšnjem obdobju uporabe.

Trgovinska politika, predvsem poslovni pogoji, lahko nedvomno prispevajo k učinkovitejšemu globalnemu upravljanju z uveljavljanjem blage moči. S spodbudami lahko prispevajo k spodbujanju socialne razsežnosti globalizacije v širšem smislu: k dostojnem delu, vzdržnem razvoju in demokratični odgovornosti.

Evropski parlament bi moral v okviru novega, spremenjenega sistema imeti možnost za plodno udeležbo in učinkovito spremljanje uporabe pogodb v državah upravičenkah.

 
  
MPphoto
 

  Bernd Lange (S&D).(DE) Gospod predsednik, gospod komisar, vsi vemo, da je SSP dober sistem in da je SSP+ zelo dober sistem. Zagotoviti moramo njuno podaljšanje, zato potrebujemo vaš predlog, da bi lahko imeli v Parlamentu ustrezno razpravo. Zato vas prosim, gospod komisar, da stvari pospešite.

Mogoče bi lahko nekaj izboljšav sprejeli tudi za SSP+. V tem smislu bi želel omeniti pet točk, ki se nanašajo na področja, kjer bi lahko opravili nekaj novih izboljšav. Prvič, kdo ugotavlja, kako se 27 standardov dejansko izvaja: ne samo kako se jih priznava v praksi, temveč kako se jih uradno izvaja? Je to samo naloga MOD ali pa mogoče potrebujemo ocenjevalni odbor, ki bi zagotovil posebno podporo v teku izvajanja?

Drugič, kako vključujemo civilno družbo? Želel bi, da bi se v zadevni državi civilna družba uskladila pri oceni izvajanja SSP+, prav tako kot smo se zdaj dogovorili v sporazumu z Južno Korejo.

Tretjič, kdo dejansko sproži preiskavo v primeru ugotovljenih problemov? Parlament mora biti v to vključen, kajti občutek imam, da so v Svetu v igri interesi, ki se ne nanašajo na samo izvajanje preiskave. Parlament bi zato v tej zvezi moral biti tudi tisti, ki bi sprožil preiskavo.

Zagotovo potrebujemo tudi jasne strukture za naslednje korake, ki jih bomo naredili, kakor tudi bolj jasne strukture za umik, a mogoče bomo o tem lahko podrobneje govorili kdaj drugič.

 
  
MPphoto
 

  Thomas Mann (PPE).(DE) Gospod predsednik, SSP v glavnem podeljuje trgovinske preferenciale državam v razvoju in gospodarstvom v vzponu. Ta sodobna oblika razvojne pomoči, ki sega od znižanja tarif do sprostitve tarif na trgih v industrializiranih državah, je dosegla že veliko. Namen posebnega režima SSP+ je zagotoviti izvajanje družbenih in okoljskih standardov. To je tudi razlog za porast pri podpisovanju konvencij ZN in MOD.

Toda, gospod komisar, kako Komisija nadzoruje izvajanje teh meril? Ali se umik privilegijev izvaja dosledno v primeru izvoza blaga, ki je bilo proizvedeno s prisilnim ali suženjskim delom, kadar pride do razkritja nepoštenih trgovinskih praks in kadar ni mogoče zagotoviti nadzora nad proizvodi s poreklom? Poleg tega, ali izboljšanje položaja človekovih pravic, ki naj bi bilo doseženo s SSP+, vključuje tudi večje države? Mislim na primer na Kitajsko. Vse naše resolucije, protesti in dvostranska pogajanja med EU in Kitajsko niso uspele izboljšati položaja človekovih pravic. Zaradi tega bo več sto tisoč ljudi jutri, na svetovni dan spomina na Tibet zasedlo ulice, v deset tisoč mestih in skupnostih v Evropski uniji pa bodo razobešene tibetanske zastave. Izrazili bomo solidarnost z ljudmi, ki se borijo za kulturno, jezikovno in versko avtonomijo.

Gospod komisar, ali se strinjate, da je treba standarde človekovih pravic, družbene in okoljske standarde odstraniti iz posebnih režimov in vključiti na seznam meril SSP? Sodelovanje z našimi trgovskimi partnerji se ne sme omejiti zgolj na gospodarska vprašanja.

 
  
MPphoto
 

  Gianluca Susta (S&D).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, to je pomembna priložnost, da predvsem ponovno potrdimo pomen splošnega sistema preferencialov. Tako osnovni sistem SSP kot sistem SSP+, ki sta oba povezana s pobudo „Vse, razen orožja“, prispevata k zmanjševanju revščine in pri tem strogo upoštevata temeljno obveznost zagotavljanja spoštovanja človekovih pravic. In prav zaradi kršenja teh osnovnih načel sobivanja je Evropska unija po temeljiti preiskavi, ki jo je opravila Komisija, Šri Lanki odvzela ugodnosti tarifnih preferencialov.

Vendar pa mora nov institucionalni okvir v celoti vključiti Parlament v zakonodajni postopek, katerega namen je spremeniti veljavno zakonodajo. Zato upamo, da bo ta vključeval popolno preučitev uredbe v skladu z rednimi postopki, saj je v njej več pomanjkljivosti, ena izmed njih pa so tudi same preiskave. Naslednji korak bo skupna resolucija.

Učinkovitost resolucije je odvisna od njene verodostojnosti, objektivnosti meril, na katerih temelji, in doslednosti njene uporabe. V Evropi, kjer se velika večina državljanov ne strinja s prisilnim izvažanjem demokracije, sta trgovina in z njo povezana pomoč temeljni orodji za širjenje načel sobivanja, ki temeljijo na spoštovanju temeljnih človekovih pravic. Naša dolžnost je, da ne postanemo ravnodušni – kar bi bilo narobe –, vendar pa se moramo tudi izogibati prenagljenim sodbam o nekaterih straneh, sodbam, ki zvenijo kot nepreklicne obsodbe, kot se na primer kaže pri Kolumbiji.

Zato ne morem podpreti teh skoraj enostranskih neprilagodljivih stališč do ene ali druge države, močno pa podpiram potrebo po okrepljenem spremljanju vseh problematičnih okoliščin, in sicer v duhu veljavne zakonodaje in v skladu z načeli pravil, na katerih želimo utemeljiti pregled zakonodaje, ki ga zahtevamo.

 
  
MPphoto
 

  Christofer Fjellner (PPE).(SV) Gospod predsednik, splošni sistem preferencialov, o katerem razpravljamo danes, je izredno dober in pomemben instrument, ker nekaterim državam, ki so mogoče najrevnejše države na svetu, pomaga pri izvažanju v Evropo in trgovanju z njo. Na ta način so svoje bogastvo ustvarile mnoge države Evrope, zato je tudi pomembno, da to poskusimo razširiti tudi na druge države.

V razpravi, kot je ta, in pri prihodnjem delu na pregledu splošnega sistema preferencialov, moramo misliti in se osredotočiti na osnovno nalogo in osnoven cilj splošnega sistema preferencialov, to pa je boj proti revščini. Trgovina je daleč najučinkovitejši način za premagovanje revščine in ustvarjanje gospodarske rasti in pomembno je, da tega ne pozabimo.

Splošni sistem preferencialov je seveda tudi dober način, da se od držav zahteva, da spoštujejo mednarodne sporazume in konvencije, pa tudi zaveze o človekovih pravicah in tako dalje. Ne smemo pa pozabiti, da je cilj sistema razvoj. EU mora seveda imeti možnost, da zavrne ali umakne preferencialno obravnavo pri tistih državah, ki ne izpolnjujejo svojih zavez, vendar ne smemo pozabiti, da stopamo po tanki niti. Država, ki ne bo imela večje svobode v trgovini in novih izvoznih priložnosti, bo imela težave pri izpolnjevanju obveznosti in zahtev, ki jih ji nalagamo mi.

Obstaja povezava: korupcija, slabi delovni pogoji in slabo spoštovanje človekovih pravic prispevajo k revščini, revščina pa prav tako onemogoča boj proti korupciji, problemom na področju človekovih pravic in slabim delovnim pogojem. Zanima me stališče Komisarja o odstavku 22; z drugimi besedami, kaj meni o tveganju, da bi z umikom trgovinskih preferencialov, države lahko imele težave pri premagovanju okoliščin, kot so slabi delovni pogoji.

Opozoriti bi želel tudi na to, da zdaj od več držav zahtevamo, da ratificirajo 27 konvencij MOD in ZN in da jih v celoti izvajajo. Zanima me dejanska analiza tega, ali so konvencije ZN in MOD ratificirane in ali se v celoti izvajajo tudi v vseh državah članicah EU. Mislim, da je to malo verjetno, in pomembno je, da se na to spomnimo, ko bomo začeli to zahtevati od drugih.

 
  
MPphoto
 

  Rareş-Lucian Niculescu (PPE).(RO) Za gospoda komisarja imam eno lahko vprašanje. V skladu z Uredbo (ES) št. 732/2008 države, ki želijo pridobiti preferencialne pogoje v okviru sistema SSP+, lahko zanje zaprosijo do konca aprila letos. Ker se ta rok bliža, želim vprašati komisarja, ali je ima podatek o tem, katere države so za to do zdaj zaprosile in ali bi preferencialne pogoje morali dodeliti tudi nekaterim novim državam, ko se pripravljamo na spremembo zahtevanih meril. Podpiram tudi moje kolege poslance, ki so poudarili, da se je pri uporabi splošnega sistema preferencialov treba posvetovati s Parlamentom.

Hvala.

 
  
MPphoto
 

  Karel De Gucht, član Komisije. – Gospod predsednik, postavljenih je bilo več vprašanj o Šri Lanki in o Kolumbiji in o tem, zakaj smo se v enem primeru odločili za preiskavo in sprejeli odločitev, ter zakaj nismo tega storili tudi v drugem primeru.

V primeru Komisije je Komisija upoštevala javno objavljena poročila in izjave Združenih narodov, kakor tudi drugih ustreznih virov, kot so nevladne organizacije, v katerih je navedeno, da Šri Lanka ni učinkovito izvajala različnih konvencij o človekovih pravicah, predvsem pa Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, Konvencijo proti mučenju in drugemu krutemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju ter Konvencijo o otrokovih pravicah.

A za razliko od Kolumbije, je Šri Lanka na splošno zanikala obstoj kakršnih koli problemov in ni hotela sodelovati s Komisijo v nobeni fazi preiskave.

V primeru Kolumbije rezultati spremljanja, ki so ga opravili Združeni narodi in MOD, kažejo, da je raven učinkovitega izvajanja nekaterih konvencij ZN in MOD še vedno vprašljiva, vendar pa je tudi jasno, da je Kolumbija sodelovala z organi MOD in Združenih narodov in da je svoj pravni sistem precej spremenila, te ukrepe pa je sprejela vlada, da bi spremenila zakonodajo in izboljšala njeno izvajanje v sami državi. Še vedno poteka tudi dialog v sodelovanju z Združenimi narodi in MOD.

Kar zadeva vprašanje gospoda Moreira, bi želel reči, da si pri pregledu uredbe o SSP prizadevamo za iskanje ravnovesja med različnimi zahtevami, ki so bile tukaj izražene. Prosili ste nas, da to storimo čim prej, in tako tudi bo. Prosili ste nas za oceno vpliva: podatke o SSP za leto 2009 bomo dobili šele julija letos, temu pa bo seveda sledilo posvetovanje s Parlamentom.

Želel bi spomniti tudi na zavezo, ki sem jo med mojim zaslišanjem in kasneje dal Odboru za mednarodno trgovino, in sicer da bom sestavil časovni okvir naših zakonodajnih predlogov, ki ga bom odboru predložil v prihodnjih mesecih. Kot veste, je jutri na urniku naše srečanje. Skupaj bomo poskusili poiskati rešitev, kar daje Parlamentu vse možnosti za odprto razpravo o različnih dokumentih, vključno z novo uredbo o SSP in sistemom prenosa, ki bi ga morali predstaviti že aprila.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Prejel sem dva predloga resolucije(1), predložena v skladu s členom 115(5) Poslovnika.

Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo v sredo, 10. marca 2010.

 
  

(1)Glej zapisnik

Zadnja posodobitev: 4. junij 2010Pravno obvestilo