Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2009/2057(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

A7-0023/2010

Razprave :

PV 10/03/2010 - 6
CRE 10/03/2010 - 6

Glasovanja :

PV 10/03/2010 - 7.9
CRE 10/03/2010 - 7.9
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2010)0060

Dobesedni zapisi razprav
Sreda, 10. marec 2010 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

6. Letno poročilo 2008 o skupni zunanji in varnostni politiki – Izvajanje evropske varnostne strategije in skupne varnostne in obrambne politike – Pogodba o neširjenju (razprava)
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 
 

  Predsednik. – Pozdravljam baronico Ashton in razglašam, da se je zasedanje začelo.

Naslednja točka je skupna razprava o:

– poročilu (A7-0023/2010) Gabriela Albertinija v imenu Odbora za zunanje zadeve o poročilu Sveta Evropskemu parlamentu o glavnih vidikih in osnovnih odločitvah skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) v letu 2008, predloženem Evropskemu parlamentu ob uporabi dela II, točke G, odstavka 43 medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006(2009/2057(INI)),

– poročilu (A7-0026/2010) Arnauda Danjeana v imenu Odbora za zunanje zadeve o izvajanju evropske varnostne strategije in skupne varnostne in obrambne politike(2009/2198(INI)),

– vprašanju za ustni odgovor, ki sta ga Svetu predložila Gabriele Albertini in Arnaud Danjean v imenu Odbora za zunanje zadeve o pogodbi o neširjenju jedrskega orožja (O-0169/2009 - B7-0009/2010) in

– vprašanju za ustni odgovor, ki sta ga Komisiji predložila Gabriele Albertini in Arnaud Danjean v imenu Odbora za zunanje zadeve o pogodbi o neširjenju jedrskega orožja (O-0170/2009 - B7-0010/2010).

 
  
MPphoto
 

  Gabriele Albertini, poročevalec. (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, Unija mora z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe sprejeti nov pristop in si skupaj prizadevati, ko se sooča z globalnimi izzivi. Pooblastila, pridobljena nedavno zaradi začetka veljavnosti pogodbe, pomenijo, da Parlament sodeluje v pogostih, kooperativnih in učinkovitih razpravah z našo glavno sogovornico, baronico Ashton, ki ima prvič čast opravljati nalogo nove podpredsednice/visoke predstavnice.

Njen mandat je bil odvisen od našega soglasja januarja in Parlamentarni skupščini je bilo večkrat obljubljeno, da bosta Svet in Komisija stalno vključena v vse najpomembnejše vidike evropske varnosti in obrambe. Kot potrjuje samo poročilo, se visoko predstavnico zato poziva, naj nastopi pred Evropskim parlamentom in se z njim posvetuje pogosto in redno.

Zunanje delovanje Evropske unije z Lizbonsko pogodbo dobiva novo in pomembno razsežnost, vendar je dosega tega cilja dejansko odvisna tudi od tega, ali bo Evropska unija imela potrebna proračunska sredstva. Evropski parlament mora kot varuh demokratične legitimnosti zunanjega delovanja igrati ključno vlogo. Ustanovitev evropske službe za zunanje delovanje bo Evropski uniji dala diplomatski organ in sistem, ki se je do zdaj lahko zanašal samo na nacionalno zastopanje.

Vloge uradnih predstavnikov, ki jih imenuje visoka predstavnica, predpostavljajo veliko pomembnost in aktualnost. Kot je navedeno v poročilu, Parlament kljub temu poziva k večjim pooblastilom pri glasovanju in nadzoru vlog ter mandatov posameznih predstavnikov, pri čemer podpira načela preglednosti in odlik, ki morajo voditi visoko predstavnico, ko imenuje kandidate. Upajmo, da bomo končno dosegli položaj dvojnega zastopstva – razen v primeru posebnega predstavnika, čigar obseg delovanja mora biti regionalen – in bomo zato imeli koristi od ekonomije obsega ter bomo zunanje delovanje Evropske unije naredili bolj učinkovito in hkrati cenejše. 

V poročilu je po prvem uvodnem poglavju o strategiji obravnavano vprašanje evropske zunanje politike po temah in geografskih območjih. Evropska unija mora poskrbeti za svojo vidno vlogo v mednarodnih organizacijah, katerih zaveznica je, zlasti v Združenih narodih, ki so glavni varuh globalne varnosti. Igrati mora pomembno vlogo, ne samo z vidika svojega sedeža v Varnostnem svetu, temveč tudi glede uslužbencev in delegacij, ki povezujejo oba organa. Podpredsednico/visoko predstavnico pozivamo, naj Evropi dovoli izpolniti njene ambicije, da bo postala dejaven, strateški in neodvisen partner velike zaveznice, kot so Združene države, da se bo lahko odzvala na globalne izzive terorizma, financ in pogosto napete odnose z industrijskimi velikani, kot so Rusija, Kitajska in Japonska.

V nadaljevanju poročila je geografska analiza tega, za kar lahko upamo, da bomo dosegli. Za območje Balkana je predstavljena tema širitve: v poročilu je pohvaljen postopen proces stabilizacije na Kosovu, kjer je Evropska unija prisotna z misijo EULEX, vendar si je še vedno treba prizadevati, da se zagotovi spoštovanje pristopnih standardov številnih držav, ki so blizu kandidiranju za pristop – Turčije ter Bosne in Hercegovine.

V poglavju o sodelovanju z Vzhodom in območji ob Črnem morju je v poročilu obravnavano vprašanje varnosti in odvisnosti oskrbe z energijo Evropske unije. V poglavju o Rusiji se poziva k podpisu novega sporazuma o partnerstvu in sodelovanju. Kar zadeva Južni Kavkaz, se v poročilu poziva, naj se območje Gruzije in njenih etničnih manjšin pusti celovito in naj se reši konflikte v Gorskem Karabahu in Pridnjestrju.

Bližnji vzhod: Izraelsko-palestinski konflikt, pri katerem mora Evropska unija igrati močnejšo politično vlogo pri ponovnem začetku mirovnega procesa po Sklepu Sveta z dne 12. decembra 2009. Unija za Sredozemlje: rešitev konflikta Turčija-Ciper. Azija: Afganistan, kritično obdobje za oblikovanje nove vlade po volitvah; glavna vloga Pakistana pri boju proti terorizmu; zaskrbljenost glede kršitve temeljnih pravic v Iranu. Afrika: pozitiven prispevek somalske obalne obrambne misije. Latinska Amerika: potreba po vzpostavitvi stabilnega in trajnega partnerstva za odnose med Evropsko unijo in Latinsko Ameriko.

Z velikim zanimanjem bom poslušal pripombe kolegov poslancev in na koncu odgovoril nanje.

 
  
MPphoto
 

  Arnaud Danjean, poročevalec. (FR) Gospod predsednik, baronica Ashton, poročilo o izvajanju evropske varnostne strategije, ki ga predstavljamo danes, je letni dokument Parlamenta, ki je na nek način vmesna ocena evropske varnostne in obrambne politike ter so v njem predloženi predlogi, katerih namen je izboljšati učinkovitost in vidnost navedene politike.

Letos je to poročilo umeščeno v zelo poseben kontekst in mora zato postati gonilo za predloge. Za ta poseben kontekst je značilna kombinacija treh glavnih ciklov.

Prvi se nanaša na deseto obletnico evropske varnostne in obrambne politike, ki smo jo praznovali konec leta 2009. Zadnjih deset let je pokazalo, da je bila Evropa zmožna izvesti civilne in vojaške operacije na prizorišču več kot 23 kriz. Ta temeljni dosežek je mogoče nadgraditi. Kaže, da se Evropo potrebuje ter da ima Unija institucionalno-politične in operativne sposobnosti, da bo kos tem izzivom.

Drugi pomemben cikel je seveda – in gospod Albertini ga je pred kratkim omenil – izvajanje Lizbonske pogodbe. Sprememba v smislu varnosti in obrambe je precej večja od stroge semantične prilagoditve. Dejansko EVOP postaja skupna varnostna in obrambna politika, SVOP, in mora dobiti novo razsežnost. Pogodba je obogatila vrsto orodij ter obseg varnostne in obrambne politike, zlasti z vključitvijo klavzul o pomoči, solidarnostnih klavzul, s stalnim strukturiranim sodelovanjem in predvsem z oblikovanjem evropske službe za zunanje delovanje in vaše vloge kot visoke predstavnice, podpredsednice Komisije.

Nazadnje, tretji glavni dogodek, ki je značilen za kontekst, v katerem je bilo pripravljeno to poročilo, je, da Nato, ki je za 21 od 27 članic Unije še vedno glavna referenčna točka za skupno varnost evropske celine, trenutno dopolnjuje svoj strateški koncept in da mora ta ocena Nata tudi voditi nas, Unijo, da bomo jasneje opredelili pogoje tega partnerstva, ki ostaja temeljno.

V zvezi s tem je namen poročila manj vztrajati pri doktrini in bolj zagotoviti vam načrt, ki ga je treba nujno izdelati, za vse nove institucije, ki se ustanavljajo in se morajo naučiti sodelovanja. Namen je narediti Unijo bolj verodostojno, učinkovitejšo in vidnejšo na področjih varnosti in obrambe. Pri tem je treba Evropskemu parlamentu vsekakor zaupati večjo odgovornost na teh občutljivih področjih, če želimo, da bo politika, katere glavni cilj je zagotoviti varnost evropskih državljanov, v celoti legitimna.

S tem poročilom smo želeli poudariti naslednje točke. Prvič, želeli smo poudariti, da je najpomembnejši cilj evropske varnostne in obrambne strategije ter skupne varnostne in obrambne politike služiti ljudem v Evropi ter zagotoviti in izboljšati njihovo varnost. Ta politična ambicija ni odveč; tu ni samo zaradi lepšega. Ustreza potrebi naše celine, da si prizadeva zagotoviti lastno varnost in tudi, da prispeva k stabilnosti sveta, ki nas obdaja, ter se spopade s krizami in nevarnostmi, do katerih prihaja v našem okolju. Evropa mora biti sposobna izraziti svoje interese in jih braniti ne samo pri tradicionalnih oboroženih konfliktih, do katerih ves čas prihaja v naši neposredni okolici, temveč tudi ob soočenju z novimi nevarnostmi, pri čemer imam v mislih zlasti piratstvo in kibernetski kriminal.

Zdelo se nam je pomembno poudariti tudi, kako neprekosljiva je evropska dodana vrednost pri obvladovanju kriz, zahvaljujoč številnim rešitvam, ki jih zagotavlja, in ravnovesju med civilno in vojaško razsežnostjo, ki ga vzpostavlja pri vseh svojih operacijah. Poleg tega v zvezi s tem zavračam kritike, ki bi jih nekateri morda imeli glede varnostne in obrambne politike Unije, in sicer, češ, da gre samo za militarizacijo. Iskreno verjamem v dopolnjevalen značaj civilnih in vojaških instrumentov, ki jih ima Unija, in nedavna kriza na Haitiju, kamor ste šli – in mislim, da ste lahko videli to dobro sodelovanje – priča o tem, da je treba povezati naše civilne in vojaške vire, da se lahko spopadamo z naravnimi katastrofami in velikimi krizami.

Točno glede teh operacij smo želeli vse preučiti, da bi poudarili, kar mislimo, da so njihove prednosti, ampak tudi, včasih, njihove slabosti – ki jih je treba priznati, da se stvari lahko izboljšajo. Želeli smo tudi poudariti več regij strateškega pomena za varnost Unije ter spodbuditi Svet in Komisijo, naj pospešita izvajanje globalnih strategij, zlasti za Afriški rog in regijo Afganistan-Pakistan.

Izziv na področju zmogljivosti – civilnih in vojaških – kar je bistveno vprašanje v smislu verodostojnosti naše politike, je izboljšati odzivnost Unije. Zmožni moramo biti mobilizirati materialne vire in usposobljeno osebje, ki jih imajo države članice na voljo, hitreje in bolj učinkovito. Vendar moramo biti tudi zmožni opremiti se s programi opreme, ki izpolnjujejo te napovedane potrebe, z varnostno in obrambno industrijo, ki je učinkovita in je kombinacija dragocenega tehnološkega znanja in ki je tudi vzrok za sto tisoče delovnih mest v Evropi.

Evropa industrije in obrambe se je na naši celini začela organizirati z obrambnim svežnjem. Vprašanja glede industrijskega in trgovinskega sodelovanja s tretjimi državami je treba obravnavati hitro, zlasti z ozirom na nedavne težave, s katerimi so se srečevale evropske industrije, ki so na primer poskušale vstopiti na trg v ZDA.

To je kratek, po pričakovanju prekratek, povzetek prednostnih nalog iz tega poročila, ki pomenijo vse izzive, ki jih boste morali sprejeti. Parlament je pripravljen igrati popolno vlogo, popolno pozitivno in plodno vlogo, da bi vam pomagal uresničiti to ambicijo, ki je skupna ambicija. Poleg tega želim izkoristiti to priložnost, da se zahvalim vsem političnim skupinam, ki so si zelo prizadevale za obogatitev tega poročila. Vsi smo zelo dobro sodelovali, da bi ohranili visoko raven ambicij, pri tem pa seveda upoštevali značilnosti vsake od naših skupin.

To priložnost bi rad izkoristil tudi za to, da danes z vami, baronica Ashton, načnem vprašanje neširjenja jedrskega orožja. Na večer konference za pregled Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, ki bo maja, si Evropski parlament z vami želi preučiti obveznosti Unije glede boja proti širjenju jedrskega orožja in nadzora orožja ter razoroževanja; to je smisel vprašanj za ustni odgovor, ki smo vam jih predložili in na katera boste v kratkem odgovorili.

Zdi se, da mednarodna zasedba na večer te konference za pregled ponuja nove priložnosti. Prvič, predsednik Obama močno zagovarja svojo ambicijo sveta brez jedrskega orožja in svojo zavezo, da si bo dejavno prizadeval za ratifikacijo Pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov v ZDA. Drugič, zdi se, da sklenitev novega sporazuma z Rusijo, ki je bil oblikovan, da bi nadomestil sporazum START, poteka dobro in, nazadnje, začela so se pogajanja za sklenitev nove pogodbe o razoroževanju, ki bi prepovedala proizvodnjo cepljivih snovi za jedrsko orožje.

Kar zadeva krčenje zalog jedrskega orožja, je očitno najpomembnejše zmanjšanje dveh glavnih zalog, in sicer Rusije in Združenih držav Amerike, za kateri na splošno velja, da imata skoraj 95 % vsega obstoječega jedrskega orožja na planetu. Zato pozdravljamo zavezo predsednikov Medvedeva in Obame za sklenitev novega sporazuma o zmanjšanju v bližnji prihodnosti. Kako si Unija v tem kontekstu predstavlja podporo teh prizadevanj in sodelovanje z Združenimi državami in Rusijo?

Unija mora biti tudi kos izzivom, s katerimi se srečuje ureditev neširjenja jedrskega orožja, in konkretneje izzivom, s katerimi se soočamo s strani dveh glavnih kriznih območij širjenja jedrskega orožja, in sicer Irana in Severne Koreje, ki še vedno najbolj ogrožata mednarodno varnost. Ali si bo Unija še naprej prizadevala za rešitev teh kriz, učinkovito in v celoti, zlasti v primeru Irana? Baronica Ashton, glede tega pomembnega vprašanja pričakujemo vaša navodila. Poleg tega mora Unija odigrati svojo vlogo pri spodbujanju sodelovanja v zvezi z mirno uporabo jedrske energije. Veste, da je to pomemben izziv. Kateri ukrepi se izvajajo v zvezi s tem in kakšna je vaša strategija glede tega vprašanja?

Nazadnje, Evropski parlament si želi, da bo Unija na bližnji konferenci za pregled Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja proaktivna sila. Za Unijo je bistveno, da sprejme nove ambicije in uravnoteženo skupno stališče, če ga želi zagovarjati. Kako daleč so glede tega države članice?

 
  
MPphoto
 

  Catherine Ashton, podpredsednica Komisije in visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko. – Najlepša hvala, gospod predsednik. Vesela sem, da lahko z vami razpravljam o pomembnih vprašanjih, ki so na mednarodnem dnevnem redu Evrope.

Najprej bi se rada zahvalila gospodu Albertiniju in gospodu Danjeanu za odlični poročili. Če lahko tako rečem, sta poudarila število, obseg in nujnost izzivov, s katerimi se srečujemo.

Od krepitve vladavine prava na Kosovu do sodelovanja s silami v vzponu, da se razdeli odgovornost za globalno upravljanje, od spodbujanja miru na Bližnjem vzhodu – in ali se smem pridružiti podpredsedniku Bidenu pri obsodbi odločitve za gradnjo 1 600 novih hiš v Vzhodnem Jeruzalemu – do zagotovitve strehe nad glavo žrtvam, ki so preživele potres na Haitiju, ki sem jih obiskala prejšnji teden, do obravnavanja problemov širjenja jedrskega orožja, kot je Iran, pa do oblikovanja učinkovitih odgovorov na „nove“ izzive, kot so energija, podnebne spremembe in kibernetska varnost.

Evropa je v fazi ustvarjanja nečesa novega, v fazi, v kateri morajo ljudje prilagoditi svoje mišljenje in institucije najti svoje novo mesto. To prinaša zmešnjavo in je zapleteno, a tudi vznemirljivo, ker je nemogoče preveč poudariti, kako pomemben je ta trenutek. Zdaj imamo priložnost zgraditi nekaj, kar si številni ljudje po Evropi in številni poslanci tega Parlamenta že dolgo želijo: močnejšo in verodostojnejšo evropsko zunanjo politiko.

Seveda bo pri tem ključna evropska služba za zunanje delovanje. Vzpostaviti moramo sistem, ki bo trden in nam bo omogočil reševanje današnjih in novih jutrišnjih problemov.

Že leta si prizadevamo oblikovati in izvajati celovite strategije, vendar so nam to oteževali strukture in sistemi, ki smo jih imeli. Z Lizbonsko pogodbo in službo za zunanje delovanje bi nam zdaj moralo uspeti.

V središču vsega, kar delamo, je preprosta resnica: če želimo zaščititi naše interese in spodbujati naše vrednote, moramo biti dejavni v tujini. Nobeden ne more upati, da bo otok stabilnosti in blaginje v morju negotovosti in nepravičnosti.

Naš svet je, če lahko tako rečem, negotov. Da bi se lahko učinkovito spopadli z njim, ga moramo najprej okviriti. Zame sta najbolj osupljivi značilnosti današnjega sveta dve. Prvič, globoka soodvisnost v političnem, gospodarskem in varnostnem smislu: tehnologije, zamisli, bolezni, denar – vse se premika. Povezani smo na načine, kot še nikoli prej. Drugič, dejstvo, da se prenaša moč, znotraj političnih sistemov – grobo rečeno z vlad na trge, medije in NVO – in med političnimi sistemi – grobo rečeno s starega „Zahoda“ na vzhod in jug. Obe sta rezultat globalizacije, ki ni samo gospodarski, temveč tudi politični pojav, v svojih oblikah in, seveda, posledicah.

Pomislite na vzpon Kitajske in drugih glavnih političnih akterjev ali na politični vpliv finančne krize. Dolgovi so na Zahodu; presežki so na Vzhodu. Ta prerazporeditev finančne moči tudi oblikuje naše politične razprave. Ali pa pomislite na podnebne spremembe, ki niso samo okoljski problem, temveč tudi problem, ki ima varnostne in geopolitične posledice.

Torej moramo reševati večplastne probleme in to počnemo v novem geopolitičnem okolju. Moramo se prilagoditi. Zdaj ni čas, da bi stvari počeli avtomatično ali se držali ozke obrambe in jih počeli nacionalno. Zdaj je čas za pamet in ambicije.

Dovolite mi, da povedano osvetlim z nekaterimi številkami. Evropa ima 7-odstotni delež svetovnega prebivalstva, pri čemer je bil ta delež pred stotimi leti 25-odstoten. V zadnjih 60 letih se je naš delež v svetovnem BDP zmanjšal z 28 na 21 %. Gospodarstva Kitajske, Indije in drugih držav drvijo naprej z 10 % na leto.

Gospodarska moč pomeni politični vpliv in samozaupanje. To je mogoče videti povsod: od pogajanj o podnebnih spremembah do Irana in velikih energetskih poslov v Afriki ali osrednji Aziji. Če držimo skupaj, lahko zaščitimo naše interese. Če ne, bodo namesto nas odločali drugi. Tako preprosto je to, res, tako preprosto.

Moja izbira je jasna. Odzvati se moramo kot Evropejci. Prvič, držati moramo skupaj, kajti enotnost je predpogoj za vpliv, in, drugič, ukrepati moramo, saj odgovor na problem ne more biti listina ali sestanek. Če želite rezultate, morate ukrepati in včasih tvegati. In res je, da je v Evropi trend, da se procesu pripisuje večji pomen kot rezultatom. Tretjič, moramo biti načelni in ustvarjalni, ker je potrebno oboje: načelni, ko branimo naše vrednote, in ustvarjalni, ko kujemo rešitve po meri za večplastne probleme.

Kot je pravilno poudarjeno v poročilu gospoda Albertinija, „je za skupno delovanje EU in soočanje z globalnimi izzivi na usklajen, dosleden in učinkovit način potreben nov pristop”. Iz te splošne slike izhaja več temeljnih ciljev: prvič, s spodbujanjem političnih in gospodarskih reform zagotoviti večjo stabilnost in varnost v našem okolju. To je pomembno zaradi razlogov, ki so zelo očitni, naša širša mednarodna verodostojnost pa je odvisna tudi od pravilne ureditve našega okolja.

Drugič, obravnavati moramo globalne varnostne izzive, ki so izzivi našega časa. Za to potrebujemo celovite strategije, močne mednarodne organizacije in vladavino prava v državah in med njimi.

Tretjič, vzpostaviti moramo mrežo strateških odnosov s ključnimi državami in organizacijami, saj problemov, s katerimi se soočamo, ne more rešiti en akter.

Nad vsem tem je ustanovitev evropske službe za zunanje delovanje, sredstva za dosego drugih treh ciljev in načina za izpolnitev obljube Lizbonske pogodbe.

To so osrednje naloge, s katerimi se ukvarjam, odkar sem prevzela svojo funkcijo. Najprej sem odpotovala v Washington in New York, kar je bila prava pot za začetek naših pomembnih odnosov z Združenimi državami in ZN. Nato sem odpotovala v Moskvo, Kijev, na Balkan in Haiti. Naslednji teden bom odpotovala na Bližnji vzhod in konec meseca spet v New York. Vmes sem trikrat predsedovala Svetu za zunanje zadeve, se udeležila neformalnega Evropskega sveta in se srečala s kolegijem komisarjev. Zelo sem si prizadevala za potrebno notranje soglasje, tako da sem obiskala različne prestolnice EU: Berlin, Pariz, London, Dunaj in Ljubljano. Seveda sem porabila ogromno časa za ustanovitev službe za zunanje delovanje, kar bom nadaljevala v naslednjih tednih, vključno s sodelovanjem z vami.

To je tudi razlog za to, da sem zaradi interesov tega Parlamenta zagotovila sodelovanje Evropskega parlamenta v usmerjevalni skupini, ki jo ustanavljam. O tem bom razpravljala tudi danes popoldne na konferenci predsednikov. Ko se bom 23. marca udeležila Odbora za zunanje zadeve, bomo imeli priložnost za poglobljeno izmenjavo v prisotnosti vseh zadevnih odborov.

Vsakič, ko ustvariš nekaj novega, pride do odpora. Nekateri raje čimbolj zmanjšajo zaznane izgube kot čimbolj povečajo skupne koristi. Jaz to vidim drugače in upam, da je tako tudi s Parlamentom.

To je enkratna priložnost te generacije, da zgradi nekaj novega, nekaj, kar bo končno povezalo instrumente naše zavzetosti v podporo enotni politični strategiji. Neizmerna priložnost za Evropo. Ne smemo zmanjšati naših ambicij, ampak si moramo raje zagotoviti sredstva za njihovo uresničitev. Trenutek, v katerem moramo videti veliko sliko, biti ustvarjalni in sprejeti skupno odgovornost. Če nam bo uspelo – in mora nam – bomo lahko oblikovali evropsko zunanjo politiko za 21. stoletje s službo za zunanje delovanje, ustanovljeno za dosego tega: službo, v katero bomo pritegnili vse naše vzvode vpliva – politična, gospodarska in razvojna orodja ter orodja za obvladovanje kriz – na usklajen način. Službo, ki bo predstavljala Evropsko unijo v geografskem smislu in tudi v smislu spola. Menim, da je to edina sprejemljiva pot.

Dovolite mi, da z nekaj primeri ponazorim, kaj mislim s „celovitim pristopom“.

Zahodni Balkan – vesela sem bila, da sem nedavno odpotovala tja. Na nek način se je prav na Balkanu rodila zunanja politika EU. Bolj kot kjerkoli drugje, si na Balkanu ne moremo privoščiti, da nam ne bi uspelo. Namen mojega obiska je bil vzpostaviti dobre delovne odnose s političnimi voditelji, pritegniti civilno družbo v razmišljanje o tem, kaj bi lahko pomenilo to, da pripadamo Evropi, in zagotoviti usklajenost med različnimi akterji EU v tej regiji. Eden mojih sklepov na podlagi obiska je, da regija napreduje, čeprav neenakomerno in nepopolno. Evropska perspektiva ostaja glavni okvir – kot naš cilj in kot najpomembnejša spodbuda za reforme. Kot sem poudarila povsod v regiji, je uspeh na poti v EU odvisen od zavezanosti reformam doma. Reformam človekovih pravic, vladavine prava in regionalnega sodelovanja.

Našo strategijo podpiramo z razpoložljivimi orodji zunanje politike. Na Kosovu imamo svojo največjo civilno misijo, ki je uspeh. V Bosni smo prilagodili vojaško operacijo ALTHEA, ker se je položaj umiril, in razvili program usposabljanja. V obdobju pred oktobrskimi volitvami na veliko promoviramo evropsko sporočilo. Po vsej regiji napredujemo na področjih liberalizacije vizumske ureditve in stikov med ljudmi.

Torej je naša balkanska strategija, kakršna mora biti: strateška v svojih ciljih, večplastna v smislu instrumentov in pisana na kožo v smislu izvajanja.

Drugi primer je Afriški rog. Osvetljuje medsebojno učinkovanje državne krhkosti, revščine, konkurence glede virov, vključno z vodo, piratstvom, terorizmom in organiziranim kriminalom. Edini mogoči odgovor je izčrpen odgovor, kar je natančno to, kar počnemo. Našo pomorsko operacijo Atalanta so vsepovsod pozdravili kot uspeh. Naš naslednji korak je nadalje razviti svoje možnosti za začetek kazenskega pregona zoper domnevne pirate v regiji. Dodajamo misijo za usposabljanje za somalijsko prehodno zvezno vlado s pričakovano namestitvijo spomladi. Z instrumentom stabilnosti financiramo spremljajoče ukrepe za vzpostavitev zmogljivosti, usposabljanje pomorskih organov in nadaljevanje dolgoročnega razvojnega dela v Jemnu in Somaliji na področjih revščine, pismenosti in zdravja.

V Gruziji smo angažirani na enak način. Ko je zamrznjen konflikt avgusta 2008 izbruhnil v odprt konflikt, smo se odzvali takoj. Na mednarodnem prizorišču smo prevzeli krmilo, s posredovanjem dosegli premirje in v rekordnem času namestili 300-člansko nadzorno misijo. Od takrat smo dejavni v celotnem spektru Skupnosti in sredstev SVOP za preprečevanje vrnitve k nasilju in vzpostavitev stabilnosti v Gruziji in tej regiji.

Z ZN in OVSE vodimo pogovore v Ženevi, edini forum, ki se ga udeležujejo vsi, ki jih to zadeva. Gostili smo konferenco donatorjev za obnovo in gospodarsko podporo v Gruziji in Gruzijo – skupaj z Armenijo in Azerbajdžanom – vključili v evropsko sosedsko politiko. Še naprej spodbujamo navedene reforme in tesnejše vezi. Prizadevamo si za liberalizacijo trgovine in vizumske ureditve ter podpiramo ukrepe za krepitev zaupanja, da bi obnovili vezi z odcepljenimi republikami.

V Gruziji nas še čaka delo in kadar o tem razpravljamo z Rusijo, kot sem storila le 10 dni nazaj s Sergejem Lavrovom, imamo poln dnevni red. V tem primeru smo pokazali, kaj lahko EU stori, če v celoti mobiliziramo vire, ki jih imamo. Tisti, ki so sodelovali v teh neverjetno razburljivih tednih, so mi povedali, da je bilo v tem primeru storjeno nekaj izjemnega. Torej potrebujemo močnejše strukture, večjo prilagodljivost in boljšo pripravljenost, če želimo, da bo Gruzija merilo za naše delovanje v prihodnosti.

Naj se vrnem k naši skupni varnostni in obrambni politiki ter rečem, da se strinjam z bistvom Danjeanovega poročila glede tega, kako pomembne so naše misije. Rešujejo življenja, ustvarjajo prostor za delovanje delujočih politik in pomenijo, da lahko Evropa uporabi vse svoje instrumente moči za izpolnitev svojih nalog.

Neverjetno, kako daleč smo prišli v zadnjih desetih letih. V navedenem obdobju smo za več kot 20 misij imenovali več kot 70 000 moških in žensk. Krize obvladujemo evropsko, s celovitim pristopom in podporo mednarodnega prava in sporazumov ter v tesnem sodelovanju z našimi ključnimi partnerji. Dobro sodelujemo z Natom v Bosni in Hercegovini in vzdolž somalske obale. Na Kosovu in v Afganistanu je težje, zaradi političnih vprašanj. To moramo urediti, zato sodelujem z generalnim sekretarjem Nata, da bi izboljšali odnose EU-NATO na praktičnih področjih in vzpostavili pozitivno vzdušje. Poglejmo, kako lahko razvijemo naše odnose pragmatično. ZN so še en ključni partner. Imamo številne dobre primere sodelovanja EU in ZN na terenu – Demokratična republika Kongo, Čad in celo Kosovo. V zadnjem času smo se bolje spoznali, vendar lahko in moramo to okrepiti tako, da se osredotočimo na področja, kot sta načrtovanje in izmenjava najboljše prakse.

V Danjeanovem poročilu in širše ljudje sprašujejo, ali je čas, da bi imela EU lasten stalni operativni center. To je resno vprašanje, za katerega je potrebna resna razprava. Nihče ne nasprotuje temu, da potrebujemo center, ki bo zmožen načrtovati in izvajati vojaške operacije. Vprašanje je, ali je sedanji sistem, ki se zanaša na SHAPE ali nacionalni center, najučinkovitejši način ali je bolje kaj drugega.

Pogosto se tega lotevamo z vidika struktur. Menim, da moramo najprej analizirati, katere funkcije moramo izvajati. Vidim tri glavne funkcije, na podlagi katerih je treba sprejemati odločitve: prvič, zmožnost načrtovanja in izvajanja vojaških operacij, vključno z vnaprejšnjim načrtovanjem in zmožnostjo hitrega odziva, kadar je to potrebno; drugič, zmožnost razvijanja civilno-vojaškega usklajevanja na bolj strukturiran način, da čimbolj povečamo naše zmogljivosti; in tretjič, zmožnost vzpostavitve povezav z drugimi, da optimiziramo skupno usklajevanje in to, kar ohlapno imenujemo „mednarodna skupnost“. Če uporabimo navedeno analizo kot izhodišče za naše razprave, bi morali biti sposobni vzpostaviti potrebno skupno podlago in se premakniti naprej k določitvi tega, kar moramo storiti.

V poročilu se poziva tudi k oblikovanju sveta za obrambo, kar je zamisel, za katero vem, da je prisotna že nekaj časa. Na naslednjem zasedanju aprila bomo sledili uveljavljeni praksi, vendar je bilo na neformalnem zasedanju obrambnih ministrov na podlagi mojih predlogov doseženo soglasje glede tega, da se Svet za zunanje zadeve ohrani v obliki ministrstva za obrambo. To bi obrambnim ministrom omogočilo, da se zberejo in sprejemajo odločitve, na primer o razvoju zmogljivosti.

Moja zadnja točka glede navedenega se nanaša na predlog oblikovanja enote za civilno zaščito. Začnimo z vajo, ki smo se je naučili na podlagi Haitija, ki je zdaj aktualna. Nato uporabimo lizbonski duh in poglejmo, kakšne možnosti imamo za mobilizacijo sredstev držav članic skupaj z instrumenti EU za podporo ZN, OCHA ali za ukrepanje kot sama EU. Ključne besede morajo biti čim večje povečanje sinergij in izogibanje „hudim” ali umetnim razhajanjem med tem, kako obravnavamo notranje krize v EU in zunanje krize.

Dovolite mi, da se glede na postavljeno vprašanje za ustni odgovor končno vrnem k vprašanju neširjenja jedrskega orožja. Na kratko želim omeniti dve najpomembnejši stvari: prvič, konferenca za pregled Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, ki naj bi po načrtu potekala maja v New Yorku. Udeležila se je bom, da bi zagotovila uspešen izid. Ne smemo narediti nobene napake: celotni sistem neširjenja jedrskega orožja, ki temelji na pogodbi, s Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja kot temeljem je pod vedno večjim pritiskom. Da bi se odzvali, moramo biti pripravljeni prispevati: k dostopu k mirni uporabi jedrske energije, zlasti za države v razvoju, pri čemer se moramo izogibati tveganjem za širjenje orožja, kar vključuje delo na področju večstranskih pristopov za cikel jedrskega goriva – mislim, da je imelo 84 držav koristi od programov pomoči EU; z napredovanjem pri jedrski razorožitvi – politično gledano je to temeljno za vzpostavitev plodnega ozračja; in z obravnavanjem regionalnih kriznih območij širjenja jedrskega orožja, zlasti Irana, ki je zmožen konferenco speljati na slepi tir.

Kot veste, je EU vodilna pri prizadevanjih za iskanje diplomatskih rešitev. V celoti podpiramo postopek Varnostnega sveta o dodatnih omejevalnih ukrepih če – kar zagotovo počne danes – Iran še naprej ne bo upošteval svojih obveznosti.

Drugič, vrh o jedrski varnosti predsednika Obame. Strinjamo se s ciljem vrha, in sicer, da se okrepi varnost jedrskih materialov in prepreči dostop teroristom. Menim, da EU IAEA od leta 2004 zagotavlja podporo in pomaga državam na tem področju ter bomo to počeli še naprej.

Na koncu mi dovolite, da se vrnem na začetek. Povpraševanje po globalni vključenosti Evrope je neizmerno. Zagotoviti moramo, da bo ponudba enaka povpraševanju. Lizbonska pogodba nam to omogoča. Ravnati moramo v skladu z vsebino in duhom pogodbe ter ne smemo pozabiti, zakaj so jo evropski voditelji sploh sklenili. Mislim, da so imeli jasen razlog: vzpostaviti močnejšo, odločnejšo in samozavestnejšo evropsko zunanjo politiko, ki bo služila državljanom Evropske unije. Vem, da imate številni v tem Parlamentu enak cilj in računam na vašo podporo pri zagotovitvi njegove izpolnitve.

 
  
MPphoto
 

  Nadezhda Neynsky, poročevalka mnenja Odbora za proračun. – Gospod predsednik, gospe Ashton bi rada čestitala za njeno spodbudno izjavo.

Hkrati bi kot poročevalka mnenja Odbora za proračun o SZVP rada tudi poudarila, da je temeljnega pomena, da je dala pobudo za revizijo preteklih in sedanjih operacij SVZP in civilnih misij SVOP, da se opredelijo njihove prednosti in slabosti. Tako bo Evropska unija učinkoviteje zagotavljala varnost, povečala svojo avtonomijo in zelo verjetno pametneje uporabljala zadevni proračun, ki je na žalost še naprej premajhen.

 
  
MPphoto
 

  Ioannis Kasoulides, v imenu skupine PPE. – Gospod predsednik, grozljivo si je predstavljati, da bi jedrska bomba majhne velikosti, a potencialno smrtonosna za milijone ljudi, prišla v roke teroristov. Pred nekaj leti smo lahko rekli, da je to zelo neverjetno. Tega ne moremo več reči.

Države, kot sta Iran in Severna Koreja, so v postopku pridobivanja ali so zmožne pridobiti jedrsko orožje. Znanstvenik iz Pakistana je menda prodal znanje in izkušnje Iranu, Severna Korea pa trguje z jedrskim materiałom. Nihče ne nasprotuje temu, da bi Iran pridobil jedrsko energijo za mirne namene, vendar nam zmanjkuje potrpljenja, če si Iran kupuje čas v pogovoru s 5+1, ki ga podpiramo.

Dvotirni pristop in priprava premišljeno usmerjenih sankcij s strani Varnostnega sveta ZN sta zagotovljena. Širjenje jedrskega orožja je na tako kritični točki, da osebnosti, kot je Henry Kissinger, trdijo, da bo samo premik proti popolni odpravi zagotovil neširjenje jedrskega orožja in globalno varnost.

Zato podpiramo mednarodno pogodbo za postopno odpravo jedrskega orožja, ustavitev proizvodnje cepljivih snovi, predlog Pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov, zmanjšanje jedrskih bojnih glav, START itd., da bi bila vsa obdelava jedrskega goriva pod nadzorom IAEA ter bi okrepili njen mandat in njena pooblastila za preverjanje.

 
  
MPphoto
 

  Adrian Severin, v imenu skupine S&D. – Gospod predsednik, upam, da se strinjamo, da potrebujemo proaktivno zunanjo politiko, ki jo bodo vodili naši skupni evropski cilji in ki bo temeljila na naših skupnih vrednotah. Ta politika mora priznati nedeljivost varnosti v globaliziranem svetu, saj je vir solidarnosti interesa znotraj Evropske unije in zunaj nje.

Za tako politiko je potreben in se zanjo predpostavlja primeren institucionalni instrument. Zato so prednostne naloge jasne in vesel sem, da vidim, da so prednostne naloge, ki jih bom navedel, enake kot tiste, ki jih je navedla gospa Ashton. Učinkovita služba za zunanje delovanje, dinamična sosedska politika, vizionarska širitvena politika, dobro strukturirana partnerstva s strateškimi akterji, tradicionalnimi in v vzponu, učinkovita strategija pri spopadanju z globalnimi izzivi, in sicer energetska varnost, neširjenje jedrskega orožja, preseljevanje, nadnacionalni organizirani kriminal, nadnacionalni odraz revščine, kulturna nasprotja itn.

Kar zadeva službo za zunanje delovanje, potrebujemo institucijo, ki mora temeljiti ne samo na načelu politične in proračunske odgovornosti, temveč tudi na načelu učinkovitosti. Ne smemo ustanoviti službe, ki ohranja staro nacionalno konkurenco ali sedanjo birokratsko strukturo. Dvoglava glava evropskega zunanjega delovanja mora vedno nositi oba klobuka in tako zagotoviti enotnost službe in povezanost njenega delovanja.

Pri zunanji sosedski politiki potrebujemo pristop, ki ne izključuje Rusije in Turčije. Na Črnem morju se moramo premakniti s sinergije v strategijo. Pri zamrznjenih konfliktih potrebujemo regionalne pobude ter mehanizme regionalnega sodelovanja in varnosti v skladu z mednarodnimi garancijami.

Pri globalni varnosti potrebujemo novo ureditev, ki bo odražala stvarnost postdvopolnega reda. Moramo spodbujati naše vrednote v svetu, vendar laično in ne kot novi križarji.

Menim, da so te in številne druge naše prednostne naloge, ki zamejujejo herkulsko nalogo. Skupaj – Parlament, Komisija in Svet – si prizadevajmo za izpolnitev te naloge.

 
  
MPphoto
 

  Annemie Neyts-Uyttebroeck, v imenu skupine ALDE. (NL) Gospod predsednik, visoka predstavnica/podpredsednica Komisije, gospe in gospodje. Gospa Ashton, najprej mi dovolite, da vas pozdravim in rečem, da močno upam, da bo vaša današnja odlična in prepričljiva predstavitev resnično naznanila konec posebno težavnega obdobja za vse nas, ki se je začelo novembra, ko se je iztekel prejšnji mandat Komisije. Če se v nečem strinjamo, je to naslednje: v resnici si ne moremo privoščiti tako dolgih obdobij omahovanja. Od konca novembra do nedavnega se je zdelo – in žal mi je, da moram to reči – kot da je EU izginila s svetovnega odra ali je bila zelo blizu temu. Naj ponovim, da tega ne smemo dopustiti v nobenih okoliščinah. Ker svet očitno ne bo čakal na nas. Navedli ste nekatere številke, ki to jasno kažejo. Vendar smo bili tudi priča vrsti dogodkov, ki so to jasno pokazali: naravne katastrofe, do katerih prihaja vedno znova, grozljivi napadi, ki se dogajajo vedno znova, dejstvo, da so nekatere vlade na Bližnjem vzhodu, čeprav so demokratične, kljub temu sprejele odločitve, ki so močno zavrle mirovni proces ali tisto malo, kar je ostalo od njega, in tako dalje. Zato potrebujemo visoko predstavnico/podpredsednico Komisije, ki bo lahko prisotna na terenu in ne samo v evropskih centrih sprejemanja odločitev, ampak tudi v centrih drugje po svetu. Vi in mi vsi smo vedeli, da ste sprejeli skoraj nemogočo nalogo. Občudujem vas, da ste to storili. Obljubili smo, da vas bomo pri tem podpirali. Veseli smo, da smo danes slišali vaš govor in bili priča vaši prepričljivi izjavi o evropski službi za zunanje delovanje, ki jo vsi tako obupno potrebujemo. Če je kje še kdo, ki je še vedno voljan končati to, kar Angleži imenujejo pozicijska vojna – ena stran se bori z rokavicami na rokah in druga brez – sem prepričana, da če bomo delali vsi skupaj, se bomo lahko dobro pripravili na prihodnost. Zahvaljujem se vam za pozornost.

 
  
MPphoto
 

  Franziska Katharina Brantner, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, baronica Ashton, gospe in gospodje! Baronica Ashton, pazljivo smo poslušali vašo izjavo. Na žalost ugotavljamo, da bomo verjetno morali čakati še nekaj časa, preden boste iz vaše razprave o vaših načelih, ki jo pravzaprav lahko podpremo, razvili načrte za posebne prihodnje projekte.

Dovolite mi, da povem nekaj besed o službi za zunanje delovanje, glede katere pa sem resnično pričakovala, da bom od vas slišala kaj precej bolj oprijemljivega. Večkrat ste ponovili, da gre za povezanost, ki je nekaj običajnega. V številnih primerih potrebujemo skupne načrte in programe od službe za zunanje delovanje in Komisije. Vsakdo, ki navija za to, da bi se številna politična področja pustila Komisiji ali sekretariatu Sveta, naj bo pošten in prizna, da navija za obstoječe stanje, sistem v skladu s Pogodbo iz Nice.

Pomembna prva točka za nas je, v kakšni meri smo sposobni doseči večino pri vseh vprašanjih glede preprečevanja civilnih kriz, obvladovanja civilnih kriz in obnove. Po našem mnenju gre pri vsem tem za stvari, ki jih pokriva pojem vzpostavljanje miru, kar pomeni preprečevanje konfliktov, zgodnje opozarjanje, posredovanje pri konfliktih, sprava in kratkoročna do srednjeročna umiritev. Potrebujemo ustrezno organizacijsko enoto za ta namen, zato predlagamo ustanovitev „oddelka za obvladovanje kriz in vzpostavljanje miru“. Zato bi vas rada prosila za vaše stališče o ustanovitvi takega oddelka. Ob tej priložnosti bi tudi res rada poudarila, da podpiramo, da se proračun za skupno zunanjo in varnostno politiko (SZVP) in instrument za stabilnost vključita v službo za zunanje delovanje, vendar ne kot del in podrejena direktoratu za obvladovanje kriz in načrtovanje (CMPD), temveč v novi strukturi, za katero upam, da jo boste ustanovili. Rada bi slišala vaše stališče glede tega.

Druga točka, ki se nam zdi pomembna, je povezava med tradicionalni področji zunanje politike in novimi področji, kot so energetska politika, podnebna politika, pravosodje in notranje zadeve. Katere strukture načrtujete, da bo imela služba za zunanje delovanje sistematičen dostop do teh področij globalne politike EU in njenih držav članic?

Za nas je pomembna še ena točka: to mora biti sodobna služba z uravnoteženo kadrovsko politiko. Ta teden smo praznovali 8. marec. Zato je povsem jasno, da menimo, da morajo biti pravice žensk trdno zasidrane v tej službi in da morajo ženske v njej sodelovati. Baronica Ashton, številne poslanke Evropskega parlamenta so vam pisale, da bi vas prosile, da zagotovite, da se bosta v institucionalnih strukturah službe od vsega začetka izvajali resoluciji ZN 1325 in 1820. Zato je moje vprašanje v zvezi s tem prav tako: kakšni so vaši načrti v tem smislu?

Kot sem rekla, imate našo podporo na poti k premišljeni skupni službi za zunanje delovanje. Veselim se vaših odgovorov.

 
  
MPphoto
 

  Charles Tannock, v imenu skupine ECR. – Gospod predsednik, Lizbonska pogodba je zdaj pravna stvarnost v mednarodni ureditvi, čeprav nima demokratične legitimnosti, ki bi ji jo dala javnost, saj večina državljanov EU, vključno z britanskimi, ni imela pravice glasovati na referendumu. Kljub temu se skupina ECR in britanski konzervativci obvezujejo k pozitivni zavzetosti in premiku naprej v okviru novega institucionalnega okvira.

Radi bi videli podoben pristop s strani držav članic in Komisije. Menim, da je zelo ironično, da prvi večji razvoj institucije v skladu z Lizbonsko pogodbo, in sicer ustanovitev evropske službe za zunanje delovanje, grozi, da bo potisnil EU nazaj proti prav takemu samoopazovanju in prepirom, ki naj bi jih Lizbonska pogodba izkoreninila. Nedvomno je o ustanovitvi službe za zunanje delovanje treba razpravljati in doseči soglasje glede tega, kaj kdo dela in dela najboljše, vendar morajo elementi zunanje politike SZVP ostati trdno v okviru Sveta.

Vendar potrebujemo tudi močno vodstvo, ki ga v teoriji omogoča Lizbonska pogodba, da bi ustvarili trajno vizijo evropske diplomacije v svetu. Zanašamo se na vas, visoka predstavnica Ashton, da boste prevzeli pobudo in uveljavili avtoriteto in vodstvo, ki sta vam zagotovljena s pogodbo, da boste po potrebi pripravili ljudi do tega, da končajo prepir in začrtali pot naprej. Podpirali vas bomo v vaših prizadevanjih, če lahko pokažete, da ste dorasli strah zbujajočemu izzivu.

EU je imela dolga leta čas za razmislek o tej službi, tako da to prebijanje skozi in obotavljanje, ki smo jima trenutno priča, ne koristita ambicijam EU, da bi bila s SZVP globalni akter v zunanji politiki.

Imam pa še bolj splošne točke. V Albertinijevem poročilu, ki ga močno podpiram, so določene prednostne naloge zunanje politike Unije in pravilno podprta prizadevanja za članstvo v EU držav Zahodnega Balkana, zlasti Hrvaške, Makedonije in Črne gore, za katere sem poročevalec.

Vendar sta v poročilu omenjena tudi čezatlantsko zavezništvo in Nato, za katera menimo, da sta temelja zunanje varnostne politike EU. V njem je pravilno poudarjena odgovornost EU za rešitev zamrznjenih konfliktov, zlasti v Pridnjestrju in Gorskem Karabahu v naši neposredni bližini, in za dobre odnose z Ukrajino.

Končno pa je v poročilu kot pomemben partner za EU omenjen tudi Tajvan, ki bi mu bilo tudi treba omogočiti, da dejavno in kot polnopravni član sodeluje v mednarodnih organizacijah v skladu s politiko EU in politiko „ene Kitajske“.

 
  
MPphoto
 

  Willy Meyer, v imenu skupine GUE/NGL. – (ES) Gospod predsednik, baronica Ashton, gospod Albertini že pozna razloge, zakaj moja skupina vlaga manjšinsko mnenje o poročilu o zunanji, varnostni in obrambni politiki. Predvsem to počnemo, baronica Ashton, ker smo prišli do zaključka. V državah okrog nas – v Evropski uniji – varnostne in obrambne politike sedaj nimajo nič skupnega z obrambo ozemlja: varnostna politika je sedaj odraz zunanje politike.

Verjamemo, da bi moral biti osnovni cilj zunanje politike doseganje razorožitve na mednarodni ravni, torej ničelne oborožitve, z uporabo pragmatičnih politik, ki se odzivajo na sedanje vzroke negotovosti v svetu.

V današnjem svetu sta glavni orožji za množično uničevanje lakota in revščina. To sta orožji, proti katerima se ne moremo boriti z vojaško silo. Zato verjamemo, da se moramo ob upoštevanju teh pomislekov zavezati prehodnemu varnostnemu sistemu, ki bo omogočil postopno demilitarizacijo varnosti po vsem svetu. Seveda nasprotujemo tudi povezovanju Unije in Nata, kajti strategija Nata je takšna, da se z vojaškimi sredstvi odziva na negotovosti, kot sta organiziran kriminal in terorizem, kjer vojaški odziv še nikoli ni bil primeren.

Menim, da ta naraščajoča militarizacija od držav članic zahteva, da vedno bolj krepijo svoje industrije orožja in potrošijo več za orožje. Dosegli smo najvišjo raven v smislu civilizacije in oborožitve, višjo kot v času hladne vojne, kar je pravo nasprotje pragmatičnim politikam, usmerjenim k demilitarizaciji.

Niti terorizem niti organiziran kriminal ne smeta postati vojaška cilja. Biti morata cilj policije, mednarodnih sodnih organov in obveščevalnih služb, da se zločinci privedejo pred sodišče, ne pa cilj vojaškega odziva.

Zato se ne strinjamo s to vojaško naravnanostjo. Nasprotujemo temu, da imajo Združene države vojaška oporišča v Evropski uniji. Tega si ne želimo v nobeni državi; ne želimo, da katera koli močna država uporablja vojaško silo v svetu, zato smo prepričani, da je spoštovanje mednarodnega prava izredno pomembno. Ne soglašamo s priznanjem Kosova – nasprotujemo priznavanju katere koli države, ki uporablja silo in ne spoštuje mednarodnega prava –, kajti verjamemo v mednarodno pravo in zato smo mnenja, da bi moral biti v poročilo vključen tudi postopek dekolonizacije Zahodne Sahare. Seveda zahtevamo tudi umik vojaških enot iz Afganistana, ki – kot tudi Nato priznava iz tedna v teden – povzroča nedolžne civilne žrtve. Torej, ne strinjamo, da uberemo pot k militarizaciji.

 
  
MPphoto
 

  Fiorello Provera, v imenu skupine EFD.(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, baronica Ashton, resnično odlično poročilo gospoda Albertinija vsebuje odlomek, za katerega menim, da ima veliko politično težo: in sicer odlomek, ki pojav priseljevanja povezuje s politiko sodelovanja z državami v razvoju.

Obvladovanje tako obsežnih selitvenih tokov z represivnimi ukrepi in zgolj domačo politiko je nepredstavljivo. Z razporeditvijo priseljencev po vseh evropskih državah članicah tudi ne bi rešili tega problema. Ravno nasprotno, spodbudili bi prihod novih priseljencev. Glavni način za obvladovanje priseljenskih pojavov je razvijanje politike sodelovanja, ki bi se po možnosti usklajevala na evropski ravni in bi bila usmerjena ne le v gospodarski razvoj, ampak tudi v družbeni in demokratični napredek. Izseljevanje mora biti izbira, ne nuja.

Da bi bila ta politika sodelovanja učinkovita in bi dosegla tiste, ki jo resnično potrebujejo, je ključnega pomena, da spodbujamo dobro lokalno upravljanje, brez katerega bi dosegli le neučinkovitost, korupcijo, zapravljanje virov in slabe rezultate. Zagotavljanje lokalnega upravljanja in sodelovanja vlad je cilj zunanje politike, sodelovanje pa mora postati pomemben instrument evropske zunanje politike: to je moje osebno sporočilo baronici Ashton glede sektorja, ki mi je zelo pri srcu, in sicer sodelovanje.

 
  
MPphoto
 

  Andreas Mölzer (NI).(DE) Gospod predsednik, dejstvo, da so bili v Lizbonski pogodbi opredeljeni samo zelo specifični cilji zunanje politike, se nam sedaj maščuje. Prav tako bomo verjetno morali plačati ceno za odločitev, da je baronica Ashton visoka predstavnica za zunanje zadeve in varnostno politiko, saj nima pravih izkušenj z zunanjo politiko in je bila Uniji vsiljena kot najmanjši skupni imenovalec, ki so ga države članice uspele najti.

Če bomo še naprej molčali glede vseh pomembnih vprašanj zunanje politike, bomo kot Evropejci lahko dosegli ravno tako malo kot peščica diplomatov, ki se rokuje po vsem svetu, pri tem pa niti zunanje politike vleče v druge smeri.

Nesoglasja glede Evropske službe za zunanje delovanje so tudi nekaj, česar si ne moremo privoščiti. Ta nedvomno pomembna nova služba ne bi smela in ne sme biti degradirana, mimo voditeljev držav članic, v delokrog evrokratov.

Verjetno je že čas, da se z ustanovitvijo Evropske službe za zunanje delovanje prebijemo iz ozadja in da se glas EU ponovno sliši okrog po svetu. Čas je tudi, da nova visoka predstavnica pri teh zadevah deluje razumneje, tudi tako da med drugim zagotovi uporabo vseh treh delovnih jezikov Unije – vključno z nemščino – v Evropski službi za zunanje delovanje.

Kar najbolje moramo izkoristiti izkušnje in dobre odnose, ki jih imajo posamezne države članice z nekaterimi regijami. Spomnimo se na primer zgodovinskih izkušenj Avstrije z Zahodnim Balkanom. Pri tem mora biti jasno, da se varnosti Evrope ne brani na Hindu Kushu, ampak na zunanji meji Evropske unije na Balkanu. EU mora prenehati delovati kot podaljšana roka in glavni financer Nata in Združenih držav. Evropska sredstva se nedvomno lahko bolje porabijo za FRONTEX kot pa v puščavah Afganistana.

 
  
MPphoto
 

  Catherine Ashton, podpredsednica Komisije in visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko. – Gospod predsednik, podal bi nekaj komentarjev o zadevah in vprašanjih, ki so bila izpostavljena.

Gospodu Kasoulidesu želim v zvezi s pregledom pogodbe o neširjenju jedrskega orožja odgovoriti, da je nujno, da to uspe. Menimo, da moramo izvesti praktične korake: uveljaviti je treba Pogodbo o celoviti prepovedi izvajanja jedrskih poskusov, odpraviti cepljive snovi, podpreti miroljubno uporabo jedrske energije, da se poiščejo varni načini za zagotavljanje neširjenja – na primer naši prispevki v banko jedrskega goriva –, in podpreti močno in učinkovito Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA). Kot smo že dejali, moramo še posebno pozornost posvetiti območjem, kot je Bližnji vzhod, kar pomeni, da moramo še naprej pritiskati na Iran in se lotiti problemov, ki se tam pojavljajo.

Gospod Severin, glede Evropske službe za zunanje delovanje in prednostnih nalog, ki ste jih predstavili, naj povem, da smo na isti točki – prav res. Zdi se mi zelo pomembno, da ima služba politično in proračunsko odgovornost, kot ste tudi sami dejali, ki jo je treba izvajati na takšen podvojen način. Prav tako bo ključnega pomena, kot ste že nakazali, da ta vprašanja vključimo in o njih razpravljamo z drugimi ključnimi partnerji. Mislim, da ste kot primer navedli Rusijo in Turčijo. Rusijo sem že obiskala. Del vikenda sem preživela s turškim zunanjim ministrom: imela sem lepo priložnost, da se zelo podrobno pogovorim o tem odnosu za prihodnost. Zato se z vsem srcem strinjam s prednostnimi nalogami, ki ste jih izpostavili, in se vam zanje zahvaljujem.

Gospa Neyts-Uyttebroeck, hvala za prijazne besede. Menim, da ne gre za to, da je EU izginila s svetovnega prizorišča. Gre za to, da smo sedaj prešli to neizogibno vrzel, med katero Komisija ni mogla delovati. In kar se mene tiče, je bilo to zelo pomembno, saj do uveljavitve Komisije nisem imela niti svojega kabineta, kaj šele Evropsko službo za zunanje delovanje. Zdaj smo na točki, ko lahko začnemo povezovati vire.

Menim, da je popolnoma pravilno, da poudarjate pomen vidljivosti na terenu. Moja težava, kot veste, je v tem, da se še nisem naučila, kako potovati skozi čas. Vendar pa menim, da je bistvenega pomena, da ko gledamo naprej, vidimo postavljene prednostne naloge, s katerimi menim, da se bo Parlament večinoma strinjal, ter da poskrbimo, da se moje delo osredotoči na te prednostne naloge, med katerimi je tudi vzpostavitev Evropske službe za zunanje delovanje, ki še ne obstaja. Nima še strukture zaposlenih. Te službe še nimamo. Ko pa bo vzpostavljena, bomo lahko celemu svetu pokazali moč Evrope v najboljšem pomenu besede.

Gospa Brantner, zopet vaša običajna tema, kjer poskušate izvedeti čim več podrobnosti: menim, da je zelo pomembno. Nekatera vprašanja, ki ste jih izpostavili, so ključnega pomena. Ne želimo, da se naše delo podvaja v različnih ustanovah. Želimo, da naše delo poteka v okviru geografskih oddelkov, in strinjam se z vami glede zagotavljanja miru: to je zelo pomembno področje, kjer bi EU morala ukrepati.

V nekem smislu pa to sodi v izgradnjo različnih elementov tistega, kar počnemo dobro – naše delo na področju državotvornosti, pravic, pravne države, razvojnih programov, reševanja vprašanj podnebnih sprememb, nudenja podpore vladam in prebivalcem – vse to snujemo, da postajamo varnejši, trdnejši in uspešnejši, dejansko pa s tem ustvarjamo varnejši, trdnejši in uspešnejši svet.

Ti cilji so izredno pomembni.

Popolnoma se strinjam z vami glede žensk. Dobiti moramo več žensk, na primer v naše politične misije, saj sem jih doslej na tem področju videla zelo malo. Zagotoviti moramo, da se ženske trdno vključujejo v Službo na vseh ravneh. To je izziv, za katerega moramo poskrbeti, da ga premagamo. Najpomembnejše, kar vam želim povedati, pa je to, da je Evropska služba za zunanje delovanje na razpolago celotni Evropski uniji.

Torej, kaj počnemo na področju pravice ali notranjih zadev po svetu, kaj parlamentarci želijo storiti z drugimi parlamenti? Službo moramo uporabljati sproti, že med samo vzpostavitvijo, da vam bo lahko pomagala pri reševanju teh vprašanj na terenu. Menim, da so naša stališča glede teh vprašanj popolnoma enaka.

Gospod Tannock: odločno vodstvo, ki je kos izzivu. Upam, da boste kmalu videli tisto, čemur pravite odločno vodstvo. Zelo pomembno je, kot pravite, da se posvetimo nekaterim od teh ključnih vprašanj: Balkan in čezatlantski odnosi so v samem središču našega dela. Ravno zato vlagamo veliko časa v razprave z Združenimi državami in tudi sama osebno namenim precej svojega časa za razprave in dialog z njimi in, seveda, z Ukrajino.

Upam, da ste bili zadovoljni z mojo odločitvijo, da prisostvujem inavguraciji, in da sem povabila predsednika Janukoviča v Bruselj, kjer je preživel nekaj svojih prvih dni. Inavguracija je bila v četrtek. Bruselj je obiskal v ponedeljek, da bi začel s širjenjem in poglabljanjem prihodnjih odnosov.

Gospod Meyer, govorili ste o vprašanjih zunanje politike in razorožitve ter o tem, ali je prav razmišljati po vojaško. Naj vam na hitro predstavim samo dva primera, od katerih sem enega – iz Atalante – že opisala, ter poudarim pomen celovitega pristopa k temu, kar počnemo.

V bližini obale Somalije imamo ladje, ki so bile ta konec tedna zelo uspešne, mimogrede, to so bile francoske ladje, ki so ujele pirate, ki so bili odločeni, da v tem delu morja povzročijo kaos. Na to se navezuje zagotovitev, da se ti ljudje preganjajo in da se z njimi ravna v skladu z našimi pravosodnimi standardi v državah te regije.

Na to se navezuje razvojni program, s katerim se ukvarja Komisija, da bi podprla gospodarstvo v Somaliji in zagotovila njegovo izboljšanje. Na to se navezuje delo, ki ga pravkar pričenjamo, in sicer usposabljamo ljudi, da bodo lahko zagotovili varnost v regiji. Z drugimi besedami, gre za skupen pristop in za celovit pristop. To pomeni, da uporabiš orodje, ki ga potrebuješ, da lahko rešiš probleme, s katerimi se soočajo ljudje.

Drug primer: ker sem bila na Haitiju prejšnji teden, moram izreči priznanje Italijanom, ki sem jih tam videla delati. Ljudje, ki so pravkar preživeli tragedijo v Aquili, so bili tam in tam je bila mornarica, bili so gasilci, NVO, civilisti, zdravniki, psihiatri, zobozdravniki, medicinske sestre, vsi ti so delali pod vodstvom kapitana ladje, ki je imela bolniški oddelek poln ljudi, ki so se zdravili zaradi neposrednih posledic potresa. Mladi z amputiranimi udi, otroci z grozljivimi opeklinami, ki so se zdravili, in ekipe, ki so jim nudile podporo.

Povedati želim, da menim, da morate razmišljati o celoviti strategiji in pristopu, ki ga lahko ponudimo in ki vključuje kar se da učinkovito uporabo razpoložljivih sredstev.

Gospod Provera, glede priseljevanja v zvezi z razvojnim sodelovanjem potrjujem, da ste izpostavili pomembno stvar, namreč, ko ljudje menijo, da nimajo druge izbire, prevzamejo tveganja, pogosto tudi za ceno svojega življenja, in zapustijo državo, v kateri živijo, v kateri so bili rojeni in bi tam radi živeli. Večina ljudi želi živeti v državi, v kateri so odraščali.

Zato je bilo po mojem mnenju pri razvoju od vedno pomembno ponuditi podporo ekonomskemu preživetju ljudi, da bi lahko ostali in živeli, kjer želijo živeti, ter da bi dobili podporo na izobraževalnem, zdravstvenem in drugih področjih.

To je pretežno tisto, kar počnemo na terenu, zlasti pa pomagamo v tistih državah, kjer bi bila nestabilnost zaradi podnebnih sprememb zelo velika.

Nazadnje, gospod Mölzer, bi vam rada dejala, da ne bodite tako pesimistični. Ne gre za to, da delujemo nad voditelji držav članic. Gre za to, da zgradimo nekaj edinstveno evropskega, ki ne bo enako tistemu, kar se dogaja v državah članicah, pa naj si bo to Nemčija, Italija, Francija, Združeno kraljestvo ali katera koli država. To ni enako. Gradimo nekaj drugačnega, kar bo zagotavljalo dolgoročno varnost in stabilnost, gospodarsko rast na konkretnem območju, h kateri lahko pripomoremo in ki je v našem interesu, in ki je povezano tudi z vrednotami, ki so nam blizu.

Kar zadeva moje jezike, oui, je peux parler français, mais je ne suis pas très bien en français. Ich habe auch zwei Jahre in der Schule Deutsch gelernt, aber ich habe es jetzt vergessen.

Lahko govorim v več jezikih in bom v tem vse boljša. Veselim se že tistega dne, ko se bom z vami lahko pogovarjala v dosti boljši nemščini, kot se lahko danes.

 
  
MPphoto
 

  Elmar Brok (PPE).(DE) Gospod predsednik, gospa podpredsednica, gospe in gospodje, poročili gospoda Albertinija in gospoda Danjeana kot tudi predlog resolucije o neširjenju jedrskega orožja kažejo, da bo treba kmalu sprejeti pomembne rešitve in da se moramo na to pripraviti. Naj vam navedem par primerov. Menim, da ima Evropska unija pomembno vlogo v tem kritičnem trenutku, ko je njen cilj preprečiti Iranu izdelavo jedrskega orožja, in da bi moralo biti v skupini 5 + 1 sedaj vse vrveti, zlasti zaradi priprave resolucije ZN in možnih podaljšanj sankcij, da se z nevojaškimi sredstvi prepreči nastanek nove jedrske države. Dramatične razmere na Bližnjem vzhodu in reševanje tamkajšnjih problemov so povezani s tem, bodisi neposredno ali posredno.

Baronica Ashton, rad bi se vam zahvalil, da ste odpotovali v Kijev in govorili s predsednikom Janukovičem. Ključnega pomena bo takšne države podpreti, da ne sprejmejo napačnih odločitev, da postane jasno, da carinska unija z Rusijo in območje proste trgovine z Evropsko unijo nista združljivi, ter da se predstavijo prednosti pravilne odločitve.

Za konec bi rad dodal še nekaj. Nasprotno od veliko zunanjih in obrambnih ministrov bomo mi imeli potrebno potrpljenje za izgradnjo trdne Evropske službe za zunanje delovanje skupaj z vami. To službo želimo. Mora biti uspešna. To je predpogoj, če želimo govoriti v en glas. Bilo bi narobe, če bi sprejeli prehitre in zato napačne odločitve. Tu nismo pod časovnim pritiskom – potrebujemo trden rezultat. Vseeno pa moramo vedeti, da je bila v preteklosti Unija uspešna, ko se je uporabil pristop Skupnosti, in da je le redko uspela ali pa nikoli, ko je bil pristop medvladni. Zato mora biti jasno, da vse tisto, kar spada v politiko Skupnosti, ne sme biti skrivoma pretvorjeno v medvladno politiko s pomočjo Evropske službe za zunanje delovanje. Vključiti moramo tudi zaščitne ukrepe, da zagotovimo uspešnost te enotne službe, obenem pa tudi politike Skupnosti in pravic Evropskega parlamenta, ki jih vključuje – v zvezi s proračunom, proračunskim nadzorom in podeljevanjem razrešnice – kot tudi pravic Evropskega parlamenta do političnega nadzora. Upam, da bomo dobro sodelovali.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Hannes Swoboda (S&D).(DE) Gospod predsednik, baronica Ashton, naslavljam vas kot podpredsednico Komisije in tudi kot visoko predstavnico – saj predvidevam, da imate kot visoka predstavnica, v nasprotju z zunanjimi ministri, nekaj politične odgovornosti do Parlamenta. Danes je minilo 100 dni, odkar je Lizbonska pogodba stopila v veljavo. V zvezi z našo usmeritvijo bi morali sprejeti dve takojšnji in pomembni odločitvi. Ena od njih – kot ste tudi sami dejali na začetku – je širitev zunanje politike, kajti podnebje, energija in druge zadeve so tudi del zunanje politike, druga pa je vzpostavitev dinamične in učinkovite Evropske službe za zunanje delovanje.

Na področju energetske politike nam je København pokazal, da če nismo enotni, če smo razdrobljeni, če vsak voditelj države meni, da mora narediti nekaj posebnega, dosežemo manj, kot bi sicer lahko. To ne pomeni, da bi dosegli nekaj izrednega, če upoštevamo stališče Kitajske in Združenih držav, vendar pa se grozljiva limonada iz Københavna resnično ne bi smela več zgoditi.

Zato – in z gospodom Brokom se v tem strinjam – moramo vzpostaviti trdno Evropske službo za zunanje delovanje. Tudi sam kot mnogi med nami nisem presenečen, a sem vseeno ogorčen nad tem, koliko zunanjih ministrov vam iz čiste ljubosumnosti povzroča probleme. To govorimo zelo odkrito. Veliko jih je, ki vas podpirajo, vendar jih veliko tudi povzroča težave. Enostavno ne prenesejo dejstva, da nimajo več vodilne vloge in da so ponovno zunanji ministri. Konec koncev pa biti zunanji minister ni slaba služba in ne bi smela pomeniti, da lahko odločate o vsaki podrobnosti, ki se odvija v Evropski uniji. Zato tudi želimo tu jasno povedati, da bomo svoje parlamentarne zmožnosti v celoti uporabili za konstruktivno ustvarjanje in ne za preprečevanje. Evropska služba za zunanje delovanje je konstruktivna – kot pravi tudi Lizbonska pogodba –, če vam je neposredno podrejena, baronica Ashton, in če seveda tesno sodeluje s Komisijo.

Podobno tudi ne bomo tolerirali nobene pravne aktivnosti, ki je bila doslej izvajana z uporabo metode Skupnosti in se bo še naprej tako izvajala v skladu z Lizbonsko pogodbo, ki bo nenadoma postala medvladna. Ravno to, vidite, je tisto, kar si veliko ministrov in morda celo voditeljev vlad želi, ne samo zato, da bi nekoliko spodkopali Komisijo, ampak da bi spodkopali tudi pravo Skupnosti. To pa ni sprejemljivo. Tu je treba potegniti ostro črto.

O tem, kaj se bo iz tega izcimilo v zvezi z Evropsko službo za zunanje delovanje, pa bomo razpravljali v prihodnjih tednih – kot prej. Zato bom zaključil z nečim, kar je že bilo povedano. Ne gre za vprašanje primernega trenutka, čeprav si želimo hitro rešitev, gre za vprašanje vsebinske predstavitve. Še enkrat je treba povedati, zlasti Svetu zunanjih ministrov, da bo Parlament izvajal svoje pravice – nič več in nič manj – v zvezi s proračunom in kadrovskimi predpisi, kajti imamo cilj, in to je delujoča in učinkovita Evropska služba za zunanje delovanje.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Andrew Duff (ALDE). – Gospod predsednik, menim, da smo vsi pričakovali, da bomo imeli začetniške težave pri uveljavitvi Pogodbe, in morda bi se lahko opravičili, da v Pogodbo nismo vključili še določila o potovanju skozi čas, vendar pa je tisto, kar nismo pričakovali in ne smemo dopustiti, izničenje zaupanja med Komisijo in Svetom pri vzpostavitvi Evropske službe za zunanje delovanje. Rešitev lahko najdemo v Pogodbi in bi jo morali ceniti in skrbno upoštevati.

Člen 40 ščiti funkcije tako Komisije kot Sveta. Oba bi morala pragmatično zagotavljati močno, učinkovito, povezano diplomacijo po celotni politiki. Catherine Ashton nam je podala nazoren opis EU kot vedno močnejšo silo na propadajoči celini. Popolnoma jasno je, da je kampanja v Afganistanu problem, ki zahteva našo pozornost; nujno je korenito prenoviti strategijo in taktiko. Naša naloga bi morala biti ponovno preučiti namen, stroške in trajanje našega delovanja v tej državi.

Skupina ALDE komaj čaka, da pritisne na plin za obrambo. Poiskati moramo skupne varnostne interese 27 držav in črpati iz primerljivih akcij v teh državah ter odkritih ocen moči misij EVOP, s tem pa ustvariti razmere za uveljavitev trajnega strukturiranega sodelovanja na področju obrambe.

 
  
MPphoto
 

  Reinhard Bütikofer (Verts/ALE).(DE) Gospod predsednik, baronica Ashton, rad bi se zahvalil gospodu Danjeanu za odlično pripravljeno poročilo, kjer naš trenutni položaj na področju skupne varnostne in obrambne politike. Prav tako razlaga, v katerih točkah si nismo edini.

Če Parlament sprejme to poročilo, bo v nekaterih specifičnih točkah naredil večji korak kot Komisija in Svet, saj se to poročilo na primer ponovno izrecno in v pozitivnem smislu sklicuje na Barnierovo poročilo o Evropski civilni zaščiti. Obžalovanja vredno je, da je baronica Ashton ponovno zavrnila to idejo.

– Lady Ashton, obžalujem, da je bila med nekaterimi točkami, ki ste jih v svoji predstavitvi zavrnili, tudi ta ideja gospoda Barniera, medtem ko imate glede večine točk enako stališče kot ostali.

(DE) Novo poročilo, kot je Albertinijevo, podpira misijo EU za usposabljanje v Somaliji. V Skupini Zelenih/Evropske svobodne zveze pa zavračamo to idejo. Na vrat na nos smo se odločili za misijo, v kateri ni jasno, kakšna je dodana vrednost v zvezi s tem, kar je že bilo storjenega v tej regiji, in niti v kateri širši politični okvir je umeščena oz. ali dejansko sploh pomeni prispevek k nacionalni obnovi v Somaliji. Zelo velika verjetnost je, da plačujemo več, kot je potrebno, za usposabljanje pehote, ki se bo nato ponudila tistemu lokalnemu vojaškemu mogočnežu, ki jih bo najbolje plačal.

Dovolite mi, da podam še tretjo pripombo. To poročilo govori o cilju doseganja strateške avtonomnosti Evrope na področju varnostne in obrambne politike. Meni se to zdi pretirano – ugriznili smo več, kot lahko pogoltnemo. Ne verjamem, da je katera koli država članica v položaju, da si lahko privošči gromozanske stroške za vojaška sredstva, ki bi jih potrebovali, če nameravamo te besede o doseganju „strateške avtonomije“ vzeti resno. Pravzaprav tudi sam menim, da bi bila to v vsakem primeru strateška napaka. Evropa mora najti svojo vlogo v mreži evropske in svetovne varnosti, in ta nikakor ne more biti strateška osamitev. Zato bi bilo bolje za nas, če bi se zelo razumno in realno dogovorili o izboljšanju tistih zmogljivosti in struktur, ki nam omogočajo avtonomnejše delovanje.

 
  
MPphoto
 

  Paweł Robert Kowal (ECR).(PL) Gospa Ashton, gospod predsednik, vplivni ruski vojaški častnik je izjavil, da če bi Rusija imela na voljo amfibijsko bojno ladjo razreda mistral, bi zasedba Gruzije trajala le okrog pol ure. Medtem Francija prodaja ladje mistral Rusiji, kljub temu da načrt Sarkozyja ni bil izveden, obenem pa daje svoje soglasje tudi Severnoevropskemu plinovodu.

Težko je govoriti o varnosti v Evropi, če se izogibamo razpravi o razmerah na vzhodni meji Evropske unije, ampak ravno to se je dogajalo med pripravo poročila, zato sedaj z velikim obžalovanjem govorim predsedniku Pododbora za varnost in obrambo. Potrudili so se, za vsako ceno, da ne bi govorili o zadevah, kot so bili manevri „Zapad 2009“. Zelo so se potrudili, da o tem ne bi govorili, kot da bi bila varnostna in obrambna politika – skupna politika Evropske unije, ki jo moramo ustvariti – namenjena samo nekaterim velikim državam. Veliko smo govorili o tem, kaj se je že dolgo časa nazaj dogajalo na drugi strani sveta in kaj se dogaja na skoraj vsakem koncu zemeljske oble, vendar pa se je za vsako ceno – ta pristop so ubrale tudi številne države članice – poskušalo ignorirati pomembne probleme na vzhodni meji Unije. Šlo je za izjemno vprašljivo evropsko megalomanstvo in neupoštevanje interesov nekaterih držav članic. Zaradi tega ne bomo podprli tega poročila, poleg tega pa to zahtevam tudi od gospe Ashton.

(Predsednik je prekinil govornika)

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Se opravičujem, gospod Kowal, ampak govorili ste minuto in 44 sekund, namesto dovoljene ene minute.

 
  
MPphoto
 

  Sabine Lösing (GUE/NGL).(DE) Gospod predsednik, v imenu moje Konfederalne skupine Evropske združene levice – Zelene nordijske levice bi želela na tej točki pojasniti, da smo zelo zaskrbljeni zaradi teženj zunanje politike EU k militarizaciji in vse bolj interventni politiki. Takšen razvoj je nevaren. Želim popolnoma jasno povedati, da menimo, da je vojaški pristop k reševanju konfliktov ali predvideni stabilizaciji držav ali regij popolnoma napačen način doseganja večje varnosti za EU in svet. Vojaške intervencije – in Afganistan je žal zelo aktualen primer tega – prinašajo trpljenje, smrt in dolgotrajno opustošenje, prebivalstvu pa ne zagotavljajo miru in izboljšanja razmer.

Poročilo gospoda Danjeana našteva tako imenovane ključne grožnje, ki predstavljajo izziv za prihodnjo varnostno politiko EU. Ena od teh so podnebne spremembe – in te smo večinoma povzročile industrializirane države na Zahodu. Če morajo ljudje iz južnih držav pobegniti, ker tam ni več vode in je hrana vse težje dosegljiva, za Evropo predstavljajo varnostni problem. Takšen pogled je ciničen in nehuman. Če države propadejo zaradi neoliberalne ekonomske politike, predstavljajo varnostni problem. Ne potrebujemo več vojske, ampak spremembo oziroma konec neoliberalne usmeritve Evropske unije.

Evropska služba za zunanje delovanje, Evropska agencija za obrambo, ustanovitev direktorata za obvladovanje kriz in načrtovanje ter načrtovana vzpostavitev zagonskega sklada za financiranje vojaških operacij so zasnovani tako, da EU postane vojaška sila. Verjamemo, da premiki k centralizaciji v Evropski službi za zunanje delovanje predstavljajo nevaren in nedemokratičen razvoj. EU mora prevzeti vodilno vlogo v zvezi z demilitarizacijo in razorožitvijo, zlasti na področju jedrske razorožitve. Potrebno je pritisniti, da jedrske države končno izpolnijo svojo obveznost iz člena 6 Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, kar pomeni popolno jedrsko razorožitev. To je bila najpomembnejša obljuba, ki je predstavljala osnovo, na kateri je veliko držav podpisalo Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja in se s tem trajno odreklo kupovanju jedrskega orožja. Zanesljiva jamstva o neagresiji so najboljše sredstvo preprečevanja širjenja orožja, kajti v nasprotnem primeru bodo države, ki jim grozi vojaška intervencija, skušale odbiti takšen napad z nabavo jedrskega orožja.

Če nič drugega bi želela v tem okviru in zlasti v zvezi z Iranom izpostaviti in opozoriti, da imajo vojaške operacije ali aktivnosti pri preprečevanju širjenja orožja popolnoma nasproten učinek in so zelo nevarne. Poročilo gospoda Danjeana bomo zavrnili in zato smo podali lastno resolucijo o Pogodbi o neširjenju jedrskega orožja.

 
  
MPphoto
 

  Bastiaan Belder (EFD).(NL) Gospod predsednik, pred kratkim je nek časopis objavil naslov „Kitajske milijarde za Balkan“, kar nedvomno zahteva evropski odgovor v tej razpravi, kajti konec koncev nove kitajske investicijske pobude ciljajo na države, ki so že postale članice EU ali pa želijo pridobiti članstvo v njej.

Svet in Komisija, kakšen je vajin pogled na vlogo Kitajske na Balkanu? Nenazadnje vključuje celo vrsto gospodarskih dejavnosti: od financiranja in izvajanja velikega števila javnih del, do vlaganj v industrijo in kmetijstvo ter nakupov pristanišč. Bistvenega pomena je, da je kitajski pristop nedvomno neskladen z zahodnimi standardi. Postavlja se naslednje vprašanje: ali je ta načrt Kitajske kdaj prekrižal načrte Evropski uniji glede naporne širitve za to regijo? Kar koli boste odgovorili, kitajska ura tiktaka hitreje in bolj produktivno kot zahodna, tudi v tej regiji.

Nazadnje, gospa visoka predstavnica, odpotovali boste na Bližnji vzhod. Noam Shalit, oče izraelskega vojaka Gilada Shalita, ki je bil na silo odpeljan pred skoraj štirimi leti, računa na vašo podporo njegovi izpustitvi. Jaz prav tako.

 
  
MPphoto
 

  Martin Ehrenhauser (NI).(DE) Gospod predsednik, naj na kratko predstavim dve vprašanji. Prvič, dolžnost ponujanja pomoči nikakor ni skladna z nevtralnostjo Avstrije in zato bi bilo prav, da bi se v to poročilo vključile naslednje točke. Prvič, treba je opredeliti, da dolžnost nudenja pomoči ni pravno zavezujoča, drugič, da uporaba vojaških sredstev ni nujna, in, tretjič, da posamezne države članice ohranijo svojo možnost izbire o tem, kakšno pomoč bodo ponudile.

Odbor tega ni sprejel, predvsem iz vsebinskih razlogov. Po mojem mnenju pa način zavrnitve kaže tudi na pomanjkanje spoštovanja. Od vas zahtevam več spoštovanja, baronica Ashton, do nas, Avstrijcev, pri tej tako občutljivi zadevi.

Moja druga točka zadeva manjšinsko poročilo. Kakovost demokracij in družb se seveda vedno znova kaže v njihovem ravnanju z manjšinami. Zdi se mi zelo zelo dobro, da imamo na voljo možnost manjšinskega poročila. Ne strinjam se z vsemi točkami v njem, vendar pa me veseli, da je gospa Lösing izkoristila to možnost.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Mario Mauro (PPE).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, tudi sam bi želel izrabiti priložnost in ob odličnih poročilih kolegov poslancev, gospoda Danjeana in gospoda Albertinija, ponovno izraziti podporo ključni vlogi visoke predstavnice. V dobro vseh upamo, da se baronica Ashton zaveda, kako pomembna je njena vloga, da jo brani in da odločno uveljavlja to vlogo, kadar daje vsebino zahtevam Pogodbe, na primer pri krepitvi odnosov Evropske unije s strateškimi partnerji in pri utrditvi lastnega vodstva na večstranskih forumih.

Skratka, nujno potrebujemo strategijo, ki uspešno prepozna prave interese, ki jih želimo zasledovati, pomembno pa je, da v bistvene cilje vključimo tudi države članice. Prav tako je pomembno, da se ne pustimo vplivati od kakršnega koli medinstitucionalnega spora o delitvi odgovornosti – v mislih imam zlasti prihodnjo Evropsko službo za zunanje delovanje. V prvi vrsti, baronica Ashton, želimo, da odigrate ključno vlogo. Želimo, da odigrate ključno vlogo in pri tem niste birokratski.

Dovolite mi, da podam naslednjo pripombo: resnično obžalujem, da ste se odločili, da ne boste sodelovali v današnji razpravi o Kubi. Vem, da imate zelo dober razlog in da boste prvi na razpravi o Arktiki, ki je tudi zelo pomembna. Vendar pa Cuba libre ni samo ime koktajla: to je vedno glasnejši klic demokracije, ki ga tako veliko ljudi v Parlamentu čuti v svojih srcih. Zato upam, da boste našli čas za udeležbo na razpravi, da boste prispevali k njej in podprli odločitev Parlamenta s svojo lastno močjo in močjo vaše vloge. Sodelovali boste v razpravi o Arktiki in spoznali, da je Cuba libre boljša z malo ledu.

 
  
MPphoto
 

  Kristian Vigenin (S&D).(BG) Poročilo Odbora za zunanje zadeve o letnem poročilu Sveta je bilo pripravljeno v duhu sodelovanja in dialoga, ki odraža naš pristop k vsem strateškim vprašanjem. Precejšen del poročila je namenjen posledicam Lizbonske pogodbe.

Na tej točki bi želel pozornost usmeriti na pomemben vidik našega skupnega sodelovanja. Uspeh skupne zunanje politike in dejanski rezultati izvedenih institucionalnih reform postajajo temeljni dejavnik, ki bo določil odnos evropskih državljanov do sposobnosti Evropske unije, da brani svoje interese, se spreminja in razvija. Upravičeno ali ne, velika pričakovanja imamo glede vzpona Evropske unije na svetovnem prizorišču in nimamo pravice razočarati evropskih državljanov.

Žal pa je v zadnjih tednih evropski tisk – ne brez razloga – zunanjo politiko prikazal v zelo slabi luči in jo označil kot tekmovanje med državami članicami za položaje v Evropski službi za zunanje delovanje, kot tekmovanje med institucijami glede tega, v kateri funkciji bo baronica Ashton nastopala pogosteje – v tisti od Komisije ali Sveta –, ter kot nepošten boj Evropskega parlamenta, da si zagotovi večji vpliv.

Gotovo se zavedate, da nas to uničuje od znotraj. Poleg tega je to tudi sporočilo našim zunanjim partnerjem, ki nam zelo škoduje. Nesložnost nas v njihovih očeh naredi šibke.

Zato izkoriščam priložnost v tej razpravi in vas pozivam. Vsi tisti, ki imamo stališče o pripravi in razvoju skupne zunanje in varnostne politike, se moramo osredotočiti na pomembna strateška vprašanja in poskušati kar se da hitro pokazati otipljive rezultate – s pomočjo intenzivnejšega dialoga in konstruktivnega pristopa. Evropski državljanom smo dolžni zagotoviti, da občutijo, da so del enotne Evropske unije, katere glas se sliši in ki ima velik vpliv v svetovni politiki.

 
  
MPphoto
 

  Pino Arlacchi (ALDE). – Gospod predsednik, skupni predlog resolucije o Pogodbi o neširjenju jedrskega orožja je zelo pomemben, v skupini ALDE pa smo zelo ponosni, da smo prispevali k njegovi pripravi. Resolucija je celostna, ker obsega vse zadeve na področju razorožitve, od konference za pregled Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja do ustanavljanja območij brez jedrskega orožja.

Ta resolucija poziva k odpravi jedrskega orožja na Bližnjem vzhodu in umiku vseh taktičnih jedrskih konic z evropskih tal – v okviru bratskega dialoga z Rusijo. Ta resolucija se tudi pogosto sklicuje na svet brez jedrskega orožja, kar je cilj, ki naj bi ga dosegli s posebno konvencijo in v „ambicioznem“ časovnem okviru – torej kratkem.

Naša resolucija je evropski odgovor predlogu predsednika Obame glede ukinitve jedrskega orožja. Ta dokument je treba torej obravnavati kot korak bliže k popolni prepovedi jedrskega orožja. Pomeni konec paradoksa, kjer imamo na eni strani nekatere države, ki lahko zakonito posedujejo jedrsko orožje, na drugi pa popolno prepoved kemičnega in biološkega orožja za vse države. Jedrske bombe morajo biti prepovedane in njihovo posedovanje bi moralo nekega dne predstavljati kaznivo dejanje. Prepričan sem, da bo Parlament nadaljeval v tej smeri s še več zagona in vizije.

 
  
MPphoto
 

  Ulrike Lunacek (Verts/ALE).(DE) Gospod predsednik, podpredsednica Komisije in visoka predstavnica, kot poročevalka Parlamenta za Kosovo sem zelo zadovoljna, da sem vas slišala reči, da Zahodni Balkan obravnavate kot središče evropske zunanje politike in da si Evropska unija ne more privoščiti neuspeha.

Dejali ste tudi, da so se razmere v Bosni stabilizirale. Baronica Ashton, v sedanjem stanju Bosne sta stabilnost in stabilizacija dejansko nevarni. Vsem ni omogočeno, da bi sodelovali v demokratičnem procesu. Ustava v sedanji obliki – daytonska ustava – je bila znak stabilnosti v 90. letih prejšnjega stoletja, danes pa ni več tako. Kakšno strategijo imate oziroma imamo kot EU na voljo, da to spremenimo? Rekli ste, da imate strategijo za Bosno. To ureja urad visokega predstavnika – toda kje je strategija EU? Želim, da mi to poveste. Menim, da mora EU še vedno razviti strategijo za to področje.

V primeru Kosova pa ste EULEX opisali kot uspeh. To je samo deloma res. Na tem področju je treba še veliko storiti, na primer z liberalizacijo vizumov za državljane. Baronica Ashton, pozivam vas, da zagotovite, da se Komisija nemudoma začne ukvarjati z načrtom in s tem državljanom Kosova pokažemo, da jih ne bomo pustili na cedilu.

Na žalost niste odgovorili na vprašanje gospe Brantner. Namenski oddelek, namenski generalni direktorat za vzpostavitev miru v okviru Evropske službe za zunanje delovanje bi bil popolnoma na mestu. Strinjate se z nami, da je zagotavljanje miru pomembno, ampak ali bo to vpeto tudi v Evropsko službo za zunanje delovanje? Ali boste ustanovili generalni direktorat, ki bo namenjen zgolj vzpostavitvi miru? To bi bilo nujno, če želimo pokazati, kam je usmerjena Evropska unija.

Kar zadeva poročilo gospoda Danjeana pa sem zelo zadovoljna, da je odbor sprejel, da nadaljnji koraki v evropski varnostni in obrambni politiki v celoti upoštevajo nevtralnost in neuvrščen status nekaterih držav članic. To pomeni, da se same odločajo kje, kdaj in kako bodo sodelovale in nudile pomoč.

 
  
  

PREDSEDSTVO: GOSPOD VIDAL-QUADRAS
podpredsednik

 
  
MPphoto
 

  Geoffrey Van Orden (ECR) . – Gospod predsednik, če lahko EU doda vrednost in če ne spodkopava svojih lastnih suverenih interesov ali tekmuje z organizacijami, kot je Nato, potem lahko to podpremo.

Večinoma to pomeni sprejetje skupnih stališč o določenih ključnih vprašanjih in civilnih nalogah na področju humanitarne pomoči ali obnove in razvoja po konfliktu, čeprav moram reči, da pretekla praksa EUPOL-a v Afganistanu ne vzbuja kaj preveč zaupanja.

Preprosto povedano je vaša vloga zunanje ministrice EU, da delujete kot pomočnica v političnem združevanju EU. Evropska služba za zunanje delovanje oziroma veriga veleposlaništev EU po vsem svetu bo spodkopala nacionalna predstavništva v veliko prestolnicah, iz nekega nerazumljivega razloga pa bo financirana z denarjem, ki ga bodo prispevale naše države, da bi uveljavljala zunanjo politiko nekoga drugega.

Pričujoče poročilo o varnostni in obrambni politiki EU je manifest vojaškega združevanja EU, ki namerno meče v isti koš vojsko in upravljanje civilne krize, da bi upravičilo vlogo EU. Naslanja se na lažne navedbe o operacijah EU in vedno bolj poskuša Komisijo vključiti v področja, ki so v celoti odgovornost naših držav in Sveta.

Dobesedno vsak odstavek tega poročila zagovarja postopno vojaško združevanje EU na račun Nata in suverene integritete posameznih evropskih držav.

Spomnim se ene od pomembnejših izjav britanske laburistične vlade med pogajanji, ko je dejala, da zavrača idejo posebnega stalnega centra EU, ki bi bil odgovoren za operativno načrtovanje in izvajanje vojaških operacij, saj bi šlo za očitno podvajanje Nata, katerega štab SHAPE ima natanko takšno vlogo.

Baronica Ashton, ko sem vas spraševal o tem 11. januarja, ste dejali, da soglašate z mojim tedanjim stališčem. Sedaj je videti, da ste si premislili. Zelo bi me zanimalo, kakšno je vaše zdajšnje mnenje.

 
  
MPphoto
 

  Nikolaos Salavrakos (EFD).(EL) Gospod predsednik, poročilo gospoda Albertinija je resnično izjemno in mu za to čestitam. Je resen človek in njegova poročila so vedno resna. Predstavitev Lady Ashton je bila enako pomembna in izjemna.

Menim, da so pokrita številna vprašanja zunanje politike, vendar pa se vse tisto, o čemer govorita obe poročili glede ustreznega izvajanja zunanje politike in varnostne politike, neločljivo navezuje na dve stvari: prvič, jasna opredelitev meja Evropske unije, da se vsepovsod zagotovi njeno spoštovanje, in drugič, finančna sredstva oziroma denar, kajti v nobenem od poročil nisem zasledil ničesar o sredstvih, čeprav so ta predpogoj za učinkovito zunanjo politiko.

Menim, da je novi red s seboj prinesel nov svetovni gospodarski nered. Imamo socialno in politično zmešnjavo, denarna zmešnjava pa že trka na vrata. Kar želim, je to, da Lady Ashton uskladi Odbor za ekonomske in monetarne zadeve in Odbor za zunanje zadeve, da bomo lahko razpravljali o finančnih sredstvih, s katerimi bomo podprli sprejeto politiko.

 
  
MPphoto
 

  Philip Claeys (NI).(NL) Gospod predsednik, gospa visoka predstavnica, bojim se, da ste nam danes predstavili katalog tem za razmislek ali katalog banalnosti. Žal vaša predstavitev vsebuje zelo skromno strateško vizijo.

Na primer, kakšne ukrepe predlagate za zagotovitev, da dosežemo spravo z Rusijo, namesto da Rusiji dopustimo, da postaja naklonjena sodelovanju s pokvarjenimi režimi, kot sta iranski in severnokorejski? Kakšni so vaši predlogi glede poskusov Irana, da razvije jedrsko orožje? Kakšno stališče boste sprejeli glede vse večjih protizahodnih in protievropskih teženj v islamskem svetu? Težnje, ki jih lahko opazimo tudi v državi kandidatki, kot je Turčija.

Gospa Ashton, ste pripravljeni jasno in brezkompromisno zagovarjati evropske dosežke, kot sta svoboda izražanja in ločitev države in cerkve, pred rastočim političnim islamom? Menim, da se medlo stališče, ki ga je EU sprejela pred nekaj leti glede krize z dansko karikaturo, ne sme več ponoviti.

Kot gospod Provera tudi sam sprašujem, ali ste pripravljeni postaviti na prizorišče našo Skupno zunanjo in varnostno politiko, da bi zajezili poplavo priseljencev v Evropo? Tu imam v mislih tako zakonito kot nezakonito priseljevanje. Na to vprašanje niste odgovorili.

 
  
MPphoto
 

  Jacek Saryusz-Wolski (PPE). – Gospod predsednik, pozdravljam visoko predstavnico, podpredsednico in predsednico Sveta za zunanje zadeve v njenih treh funkcijah. Zaseda tri položaje. Naša poročila se nanašajo na stare čase. Vaša funkcija, baronica Ashton, naj bi pomenila novo dobo, zato bom govoril o novi dobi. Predstavljate novorojeni urad, institucijo, ki je bila pravkar ustanovljena in preživlja težko otroštvo.

Gre za hibrid z električnim motorjem metode Skupnosti in dizelskim motorjem medvladne metode. Gre za siroto, katere domnevni starši, države članice, Svet in Komisija, nanjo gledajo z neko sumničavostjo in distanco. Parlament je pripravljen, da zapolni vrzel v starševstvu.

V tej zgodnji fazi obstajajo tveganja, da bo ta služba razdvojena zaradi rivalstva med institucijami in zaradi njihovih različnih interesov. Parlament je bil in je še vedno zagrizen privrženec močne zunanje politike EU. Lahko računate na nas.

Prosimo, da na Parlament gledate kot na svojega zaveznika, morda celo poštenega posrednika med tistimi, ki bi vas radi videli v samo eni funkciji in ne v treh.

Parlament pričakuje, da bo nova institucija enako kot druge povezana z nami z medinstitucionalnim sporazumom, ki jasno opredeljuje pravila sodelovanja. Nameravamo soodločati, kot je predvideno v Pogodbi, o finančnih in kadrovskih predpisih v duhu celovite Evropske službe za zunanje delovanje, ne pa razdvojene. Prosimo, da razmislite o tem, da bi svojo funkcijo okrepila v smislu pristojnosti in politične teže, tako da imenujete namestnike – neke vrste „podministre“, vključno s parlamentarnimi. To bi rešilo problem, da ima dan samo 24 ur, ki ga drugače ni mogoče rešiti. Potrebujemo vas povsod in želimo, da pomnožite svoje zmožnosti delovanja v našem imenu in v imenu Unije.

 
  
MPphoto
 

  Maria Eleni Koppa (S&D).(EL) Gospod predsednik, Lady Ashton, socialisti in demokrati verjamemo v Evropsko unijo, ki je trdno zasidrana na mednarodnem prizorišču, Unijo s skupno zunanjo politiko, ki lahko v vse bolj zapletenem svetu govori soglasno, Unijo z lastno obrambno identiteto, ki ji daje možnost neodvisne izbire in delovanja ter posebno vlogo v mednarodnem prostoru. Zlasti se sklicujem na odlično poročilo gospoda Danjeana, kateremu se moram zahvaliti za plodno sodelovanje.

Izpostaviti želim štiri točke:

prvič, pomembno je upoštevati osrednjo vlogo sistema Združenih narodov in pozvati, da ta okrepi večstransko sodelovanje, še toliko bolj po uveljavitvi Lizbonske pogodbe.

Drugič, podpiramo tesno sodelovanje z Natom. Vseeno pa želimo poudariti, da to sodelovanje ne sme ovirati neodvisnega razvoja obrambne sposobnosti Evropske unije. Prav nasprotno, v celoti je treba upoštevati razlike med dvema organizacijama in njuna neodvisnost mora biti nedotaknjena, zlasti pri odločanju.

Tretjič, mislim, da potrebujemo odstavek o nujnem izboljšanju sodelovanja z Rusijo, ki je strateški partner Unije v sektorjih, kot so varnost preskrbe z energijo, obvladovanje kriznih razmer in drugi.

Za zaključek naj izrazim svoje zadovoljstvo z dejstvom, da poročilo sedaj vključuje navedbe glede potrebne splošne razorožitve, s poudarkom na lahkem orožju, protipehotnih minah in kasetnem strelivu. Obenem pa menim, da bi moral Evropski parlament zavzeti jasnejše stališče in od držav članic zahtevati, da resnično podprejo pobudo Obame za svet brez jedrskega orožja. Razorožitev in neširjenje jedrskega orožja lahko dosežemo, če vsak izmed nas stori korak bliže k izpolnitvi tega končnega cilja.

 
  
MPphoto
 

  Norica Nicolai (ALDE).(RO) Želela bi izreči priznanje kakovosti poročil gospoda Albertinija in gospoda Danjeana. To dokazuje, da imamo v Parlamentu ljudi s strokovnim znanjem. Upam, gospa Ashton, da boste obrnili v prid to strokovno znanje, kar je v dobro tudi vseh nas.

Zlasti bi želela izpostaviti priporočilo iz poročila o sodelovanju tega zbora pri nadzorovanju politik EU. V smislu odstavka 1 Lizbonske pogodbe verjamem, da so lahko Parlament in nacionalni parlamenti skupaj odgovorni za spodbujanje koherentnejšega pristopa k temu političnemu ukrepu.

Vseeno pa želim še enkrat omeniti, gospa Ashton, da moramo od vas pričakovati precej bolj koherentno strategijo o varnostni politiki. Kar zadeva Evropsko službo za zunanje delovanje, verjamem, da morajo zaposleni, ki bodo delali v tej službi in za državljane Evrope sorazmerno zastopati strokovno znanje držav članic, kajti žal je veliko ustanov doseglo neopazno raven nesposobnosti in birokracije, ki lahko ogrozi svetovno, koherentno vizijo Evropske unije.

Nazadnje bi vam želela postaviti vprašanje o bojnih skupinah – strukturah, ki smo jih ustvarili, vendar jih žal še nismo uporabili. Lahko bi okrnile podobo varnostne politike in želim izvedeti, kakšna je vaša vizija. Kar zadeva operacijo Atalanta, pa menim, da je potrebujemo precej bolj realističen pristop, kajti žal so uspehi naših sil nesorazmerni z intenzivnostjo piratskih incidentov.

Hvala.

 
  
MPphoto
 

  Paul Nuttall (EFD). – Gospod predsednik, dovolite mi, da govorim odkrito kot rojak iz Lancastra, kajti ne gre nam ravno dobro, a ne? Resnično ne gre. Malo prej ste, baronica Ashton, dejali, da Evropa potrebuje verodostojno zunanjo politiko. Kako lahko imamo verodostojno zunanjo politiko, ko imamo neverodostojno visoko predstavnico?

Zdi se, kot da se opotekate od ene krize k drugi, in to v tolikšni meri, da vam je moral britanski zunanji minister ta teden poslati dopis, v katerem zahteva, da se zmigate in opravite svoje delo. V UKIP-u pa smo bili takega mnenja že od samega začetka. Nasprotovali smo vašemu imenovanju, ker smo bili mnenja, da temu nikakor ne boste kos – in izkazalo se je, da smo imeli prav.

Rečeno je bilo, da bo vaše imenovanje, ki ga je opravila Komisija, ustavilo promet v Tokiu in Washingtonu. Vendar pa niste bili sposobni niti imenovati veleposlanika v Washingtonu, saj vam jo je stari Barroso dobro zagodel!

V britanskem tisku tudi trdijo, da po 20. uri zvečer ne prižgete več svojega telefona. Vendar, baronica Ashton, vi ste najbolj plačana političarka na svetu. Plačani ste več kot Frau Merkel, plačani ste več kot Hillary Clinton: ta služba pa traja 24 ur na dan. Povrh vsega pa je bilo včeraj objavljeno, da ste dobili letalo Learjet. Pričakuje se, da boste prepotovali 300 000 milj na leto. Prišli bi ravno do Lune, in večina ljudi si sedaj želi, da bi tam tudi ostali.

 
  
MPphoto
 

  Cristian Dan Preda (PPE).(RO) (Nisem bil na vrsti, ampak bom vseeno nadaljeval.) Najprej naj čestitam gospodu Albertiniju za odlično poročilo, ki ga je pripravil, ki osvetljuje vlogo Evropske unije na mednarodnem prizorišču, kjer bi morala biti svetovni akter in glavni igralec.

Zlasti pozdravljam vključitev odstavka 47 v besedilo, ki poudarja pomen regionalnega sodelovanja v okviru Vzhodnega partnerstva in sinergije Črnega morja, kajti verjamem, da je to področje eno od tistih, kjer lahko sodelovanje Evropske unije prinese pravo spremembo, tako z gospodarskega kot političnega vidika.

Po drugi strani bi čestital tudi Arnaudu Danjeanu za pripravo poročila, ki uspešno obravnava ne le vse izzive pred nami, ampak tudi dosežke Evropske unije na področju varnostne in obrambne politike. Verjamem, da so ob deseti obletnici uveljavitve te politike predlogi v poročilu gospoda Danjeana izredno pomembni za izboljšanje ukrepov EU, ki bodo zagotovo pripomogli k varnosti evropskih državljanov in nenazadnje tudi k miru in mednarodni varnosti.

Na tem mestu želim zlasti poudariti eno točko tega odličnega poročila o pomenu partnerstva z Združenimi državami, ki se nanaša na obvladovanje kriznih razmer, ohranjanje miru in vojaške zadeve na splošno. V tem oziru je protiraketni obrambni sistem, ki so ga uvedli naši ameriški partnerji, pomemben ne samo za mojo domovino Romunijo, ki se je odločila za sodelovanje v njem, ampak tudi v širšem smislu, kajti širjenje balističnih izstrelkov predstavlja resno grožnjo evropskemu prebivalstvu.

Naj omenim, da sem podprl spremembo 34, ki je bila predložena v zvezi z odstavkom 87 poročila, kajti verjamem, da če projekt protiraketnega ščita pomaga vzpostaviti dialog na evropski ravni, potem sklicevanje na dialog z Rusijo nima več nobenega smisla.

Hvala.

 
  
MPphoto
 

  Ioan Mircea Paşcu (S&D). – Gospod predsednik, poročili gospoda Albertinija in gospoda Danjeana sta zelo pomembna dokumenta, ki prihajata v ključnem trenutku: Lizbonska pogodba je bila pravkar uveljavljena, EU ima novi Parlament, čezatlantsko sodelovanje pa je videti obetavno.

Poročilo gospoda Danjeana se ukvarja z novimi varnostnimi izzivi, s katerimi se soočajo članice EU. V tem smislu kliče po Beli knjigi, ki bi sprožila javno razpravo in povečala pomembnost SVOP ter bi vzpostavila po eni strani jasnejši odnos med cilji in interesi, po drugi strani pa sredstva in vire za njihovo doseganje.

Poročilo tudi ponuja – in to je zelo dobra stvar – konkretne predloge ter izpostavlja področja, ki zahtevajo več truda v vojaški domeni. Obenem pa je nekatere predloge, kot sta uvedba evropskega prednostnega načela pri nabavi za obrambne namene ter poziv k obveznemu sodelovanju evropske obrambne industrije v prihodnjem protiraketnem sistemu ZDA, skorajda nemogoče uskladiti, medtem ko zadovoljevanje vsake potrebe z novo institucijo ni vedno praktično.

Splošno rečeno pa glede na to, da Evropa že od konca hladne vojne ves čas znižuje svoje vojaške izdatke in da javnost na splošno ni naklonjena vojaškim posegom, pristop k SVOP ne sme biti samo mehanski, ampak v enaki meri tudi političen. Za uspešno SVOP je torej nujno potrebna ponovna vzpostavitev politične volje.

Nazadnje, poročilo je pomembno, ker se ukvarja z zelo aktualnim vprašanjem vloge Evropskega parlamenta v zvezi s SVOP. Gospodu Danjeanu in svojim kolegom se želim zahvaliti za njihove prispevke.

 
  
MPphoto
 

  Mirosław Piotrowski (ECR).(PL) Gospod predsednik, namen predloga, ki je bil podan za resolucijo Parlamenta o skupni zunanji in varnostni politiki, je med drugim vzpostaviti vojaške strukture kot del Evropske unije. Pozivam, da se ustanovi poseben obrambni svet in center za vojaške operacije Evropske unije. Ti instrumenti bodo pomagali Uniji pridobiti status svetovnega akterja v vojaških zadevah.

Vedeti je treba, da je med 27 državami članicami EU 21 članic Nata. Samo šest držav članic EU ni včlanjenih v Nato, in večina jih je razglasila nevtralnost. Zaradi tega pa se postavlja temeljno vprašanje – ali je cilj podanega predloga razvoj večjega števila držav članic EU in ali je tudi velik korak bliže k izgradnji ločenega vojaškega bloka, ki bo konkuriral Natu? Niti v srednjeročnem obdobju ne bo mogoče ohraniti sočasnega članstva v obeh organizacijah. Torej bo današnje glasovanje za to poročilo dejansko uničilo civilno naravo Unije, Natu pokazalo rdeči karton in postavilo temelje za še en vojaški blok.

 
  
MPphoto
 

  Ernst Strasser (PPE). – (DE) Gospod predsednik, baronica Ashton, gospe in gospodje, najprej naj iskreno čestitam obema kolegoma za poročili, ki sta bili podlaga za zelo dobro razpravo z odličnimi rezultati. Obstaja nekaj vodil, ki bi jih rad omenil. Prvič, o skupni zunanji politiki: na žalost je sedanja podoba Evropske unije zelo raznolika. Visoka predstavnica, rad bi vas prosil in pozval, da zagotovite, da lahko pripomoremo in tudi dejansko zagotovimo, da je Evropa soglasna. To je nujno potrebno, če želimo doseči vseevropsko sodelovanje.

Drugič, prav je, da se omenjajo čezatlantski odnosi. V diplomaciji, v gospodarstvu, v varnostni in tudi obrambni politiki potrebujemo tesno partnerstvo s kolegi iz Združenih držav, vendar kot enakovredni in enakopravni partnerji. Enako morajo biti tudi državljanske pravice in varnostna vprašanja obravnavana enakovredno, kot je tudi nazadnje Parlament odločno zahteval v zvezi s sporazumom SWIFT.

Moja tretja točka je, da je prav, da je Zahodni Balkan absolutno ključen dejavnik v evropski varnostni in zunanji politiki prihodnosti. Tem državam moramo dati evropsko perspektivo. To pomeni politično stabilne odnose, osebno varnost in gospodarski razvoj. Evropska služba za zunanje delovanje naj bi pomagala in mora pomagati vse to doseči – Parlament pa je na vaši strani. Evropsko službo za zunanje delovanje obravnavamo kot službo za Evropo – in ne za države članice; za ustanove, evropsko razmišljanje in delo – in ne za druge interese. Parlament bo pri tem vprašanju na vaši strani.

Seveda podpiram tudi nemškega zunanjega ministra, ki zahteva, da je nemščina eden od delovnih jezikov Evropske službe za zunanje delovanje.

 
  
MPphoto
 

  Wolfgang Kreissl-Dörfler (S&D).(DE) Gospod predsednik, baronica Ashton, gospe in gospodje, res potrebujemo skupno zunanjo, varnostno in obrambno politiko, vendar pa jo moramo uporabiti za to, da svet osvobodimo jedrskega orožja. Vemo, da se to ne bo zgodilo čez noč, predolgo smo se borili za to, da bi tako razmišljali. Vseeno pa morda lahko uspemo, skupaj s predsednikoma Obamo in Medvedevom, in se odločilno premaknemo k temu cilju.

Prav tako pozdravljam dejstvo, da namerava nemška zvezna vlada v skladu s koalicijsko pogodbo zahtevati umik jedrskega orožja ZDA iz Nemčije. To bi bilo jasno in nedvoumno sporočilo. Prav tako pozdravljamo dejstvo, da namerava generalni sekretar Nata pripraviti obsežno razpravo o tem, kako bi se približali temu poglavitnemu cilju „svet brez jedrskega orožja“, ne da bi pri tem zanemarili varnostne vidike. Tudi to bi bil odločilen korak naprej.

Baronica Ashton, verjamem, da boste skupaj z dobro zasnovano Evropsko službo za zunanje delovanje uspeli veliko doseči. Zato sem poln upanja, a moram tudi reči, da se je v veliko govorih, ki smo jih prisiljeni poslušati v tej dvorani – zlasti govorih tako imenovane parlamentarne skupine iz Združenega kraljestva – kakovost izrečenega resnično poslabšala.

 
  
MPphoto
 

  Eduard Kukan (PPE). (SK) Odlični poročili mojih kolegov, gospoda Albertinija in gospoda Danjeana, vsebujeta veliko navdihujočih idej, kako racionalizirati najpomembnejše vidike in ključne priložnosti pri izvajanju skupne zunanje in varnostne politike.

Poudaril bi, da je ravno v tem trenutku, ko obravnavamo koncept ustanovitve Evropske službe za zunanje delovanje in njenega upravljanja v prihodnje, izredno pomembno, da ta služba temelji na kar se da racionalni osnovi že od samega začetka. To pa pomeni, da služi prvotnim ciljem Evropske unije in njenim prizadevanjem, da okrepi svojo vlogo v svetu.

Kot lahko danes vidimo, to ni preprosta ali lahka naloga. Pri razvijanju koncepta službe že vidimo, da si tradicionalno nasprotujoči si interesi različnih evropskih ustanov in njihovih posameznih delov že prihajajo navzkriž, včasih tudi med skupinami in posamezniki znotraj njih. K temu lahko dodamo še nacionalne interese posameznih držav članic. V teh razmerah je nujno, da so vsi akterji in sodelujoči v tem procesu odgovorni, širokih nazorov in objektivni, da se lahko dvignejo nad svoj lasten ego in imajo pred očmi zgolj skupni cilj: ustanovitev diplomatske službe, ki bo delovala kot homogen element in bo služila izključno potrebam Evropske unije in njenih držav članic. Imamo zelo pomembno vodilno vlogo – vašo, baronica Ashton. Bilo bi napak, če bi posebni interesi in želja po uveljavljanju lastnega mnenja na račun drugih in za vsako ceno, samo zaradi dokazovanja lastne pomembnosti in položaja, premagali potrebo po širši perspektivi. Izid teh prizadevanj bo pričal o tem, ali si resnično želimo močnejšo Evropsko unijo ali pa gre samo za novo prikazovanje in tekmovanje, čigav položaj v strukturi Evropske unije je najmočnejši.

 
  
MPphoto
 

  Roberto Gualtieri (S&D).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, gospa visoka predstavnica/podpredsednica, izpostavil bi dejstvo, da razpravljamo o treh odličnih dokumentih, ki jih je pripravil Parlament: gre za ambiciozne dokumente, ki izražajo jasna stališča, ponujajo jasne izbire in so prejeli široko soglasje med skupinami v Parlamentu, ki jim je mar za Evropo in njeno prihodnost. To je pomembno dejstvo, ki kaže voljo in sposobnost Parlamenta, da se ponudi kot kandidat za osrednjo vlogo v SZVP/SVOP na podlagi tako imenovane dinamične obravnave Lizbonske pogodbe.

To vlogo nameravamo opravljati v procesu ustanovitve Evropske službe za zunanje delovanje, ne samo za zagotavljanje posebnih pravic Parlamenta, ampak tudi da pripomoremo k temu, da je ta služba sposobna zagotoviti, da je zunanje delovanje EU dosledno in učinkovito, obenem pa krepi in postopoma širi metodo Skupnosti.

V zvezi s poročilom gospoda Danjeana pa bi želel poudariti, da je koncept strateške avtonomije predstavljen v okviru večstranskega pristopa in da je to pogoj za krepitev strateškega partnerstva z Združenimi državami. Prav tako bi želel izpostaviti dejstvo, da Parlament soglasno zahteva operativni center, in vesel sem da ste, visoka predstavnica, izjavili, da ste pripravljeni izčrpneje razpravljati o tej ideji.

Kar zadeva resolucijo o neširjenju, bi želel poudariti, kako pomembno je, da si zamislimo svet brez jedrskega orožja, da imamo jasno predstavo, da je taktično jedrsko orožje že preživeta stvar, in da cenimo stališča, ki so jih nedavno sprejele evropske vlade na tem področju. Sporočilo Parlamenta je torej jasno, realistično in ambiciozno, upamo pa, da ga bo visoka predstavnica lahko razumela in podprla.

 
  
MPphoto
 

  Tunne Kelam (PPE). – Gospod predsednik, naj čestitam kolegoma Albertiniju in Danjeanu za njuni celoviti in ustvarjalni poročili o zunanji in varnostni politiki.

EU bo slej ko prej svetovni akter, kot ste rekli, visoka predstavnica, vendar pa bo s sedmimi odstotki svetovnega prebivalstva in eno petino BDP to mogoče le na osnovi okrepljenega čezatlantskega sodelovanja, ki temelji na skupnih vrednotah.

Sprva mora EU pokazati odločnost, da bo pripravila koherentne strategije na petih ključnih področjih: skupne strategije za Kitajsko, Rusijo, mir na Bližnjem vzhodu, za Afganistan in varnost oskrbe z energijo.

Še vedno je velika ovira pri naši verodostojnosti in učinkovitosti v svetu ta, da pogosto nismo uspeli zavzeti enotnega stališča na teh področjih. Glaven izziv za vas bo v praksi izvesti vašo čudovito izjavo o pripravi enotne politične strategije in prevzemanju kolektivne odgovornosti.

Pozdravljam odstavek 10 v poročilu kolega Danjeana, ki Svet in Komisijo poziva, naj analizirata kibernetska tveganja in uskladita učinkovit odgovor za tovrstne izzive na podlagi najboljše prakse. Kibernetska vojna ni izziv prihodnosti: postala je že vsakdanja praksa. Zato je takojšnja naloga EU, da se posveti evropski strategiji za kibernetično varnost.

Nazadnje pa še o Evropski službi za zunanje delovanje: menim, da bi ustanovitev ESZD morala temeljiti na poštenem geografskem ravnovesju in enakih možnostih za predstavnike vseh držav članic, novih in starih, z uporabo sistema kvot. Samo tako bomo zagotovili učinkovitost in preglednost ter nenazadnje verodostojnost nove diplomatske službe.

Vso srečo, visoka predstavnica, in hvala.

 
  
MPphoto
 

  Richard Howitt (S&D). – Gospod predsednik, visoka predstavnica Ashton nas je davi prosila, da spremenimo svojo miselno naravnanost, da premagamo odpor do institucionalne spremembe in se izognemo ozkemu zagovarjanju nacionalnih interesov. Če Parlament misli to, kar govori o SZVP, moramo poslati jasno sporočilo, da bomo podprli močno, celovito in vključujočo Evropsko službo za zunanje delovanje ter, v skladu s svojimi posebnimi pravicami, ne bomo sodelovali v nobenih prikritih interesih, katerih namen bi bil omejiti pristojnost in s tem tudi učinkovitost te službe.

To pomeni imenovanja izključno na podlagi zaslug, imenovanja iz zunanjih ministrstev držav članic že od prvega dne in iz vse Evropske unije; to pomeni vključevanje strateškega svetovanja pri vprašanjih, kot sta oskrba z energijo in okoljska politika; to pomeni organizacijske strukture, ki odražajo globalno udejstvovanje in dajejo ustrezno težo Afriki in čezatlantskim odnosom ter Aziji, Latinski Ameriki in našim sosedam; to pomeni zadostna finančna sredstva ne le za hiter odgovor ali humanitarni odziv, ampak za vlaganje denarja v nove politične prednostne naloge; to pomeni podpreti odločitev Cathy Ashton, da „odzivu ob nesrečah“ daje prednost pred „turizmom na območja nesreče“ in da predstavi glavno usmeritev finančnega načrtovanja; to tudi pomeni, da Parlament podpira nove dogovore z nadomeščanjem, ki odražajo mednarodne prakse in se ne oklepajo starih pravil.

Nazadnje pa z veseljem ugotavljam, da je sedež Komisije to jutro prazen, in vsem tistim, ki ste se zavzemali za Lizbonsko pogodbo, pravim, da ne bi smeli omejevati njihove ali naše podpore njenemu celovitemu izvajanju.

 
  
MPphoto
 

  Francisco José Millán Mon (PPE).(ES) Gospod predsednik, zunanja politika Unije stopa v novo fazo, kot sta že davi dejala baronica Ashton in gospod Albertini.

Člen 21 Pogodbe opredeljuje objektivna načela. Pogodba je uvedla tudi nove funkcije, in sicer visokega predstavnika, podpredsednika Komisije, stalnega predsednika Evropskega sveta, Evropsko službo za zunanje delovanje in novo varnostno in obrambno politiko, o kateri poroča moj kolega gospod Danjean itd.

S temi novostmi želimo zagotoviti precej večji vpliv Evropske unije v svetu, in menim, da so srečanja na vrhu s tretjimi državami idealno sredstvo za dosego tega. Evropska unija nima veliko srečanj na vrhu s posameznimi državami, zato jim moramo posvetiti pozornost.

Srečanje na vrhu z Marokom, ki je potekalo prejšnji teden, je bilo prvo tovrstno srečanje z arabsko državo in je simbolično pomenilo tudi to, da je Maroko v naši očeh napredoval. Želel bi si, da bi bili prisotni tudi vi, baronica Ashton. Prav tako obžalujem, da maroški kralj ni bil prisoten. Njegova odsotnost je pomenila, da je srečanje na vrhu, ki bi moralo biti zgodovinsko, izgubilo politični vpliv, pomen in veljavo.

Upam, da bo srečanje na vrhu Unije za Sredozemlje v Barceloni uspešno z vidika prisotnih delegacij.

Obžalujem tudi dejstvo, da načrtovanega spomladanskega srečanja na vrhu s predsednikom Obamo ne bo. Kot navaja Albertinijevo poročilo, Lizbonska pogodba postavlja temelje za krepitev naših mehanizmov za dialog z Združenimi državami. Ta tematika in tudi druge bi se lahko obravnavale na srečanju.

Evropska unija in Združene države ne bi smele zamuditi priložnosti, da na visoki ravni obravnavajo dvostranske zadeve, konflikte in svetovne izzive, ki se trenutno pojavljajo na dnevnem redu sveta. Bilo bi paradoksalno – in s tem tudi zaključujem svoj govor –, če bi sedaj, ko imamo Lizbonsko pogodbo, tvegali, da postanemo nepomembni na tem svetu, ki ga nekateri imenujejo „pozahodni“ ali „poameriški“.

 
  
MPphoto
 

  Libor Rouček (S&D). (CS) Gospa visoka predstavnica, gospe in gospodje, v svojem govoru bi želel izpostaviti potrebo po partnerstvu z Rusijo. Države članice EU in Rusija se soočajo z velikim številom skupnih izzivov in groženj. Naj omenim samo boj proti terorizmu, širjenje orožja za množično uničevanje, regionalne konflikte na Bližnjem vzhodu in v Afganistanu, podnebne spremembe, varnost oskrbe z energijo, vključno z jedrsko, in tako naprej. Niti Evropska unija niti Rusija ne moreta teh problemov rešiti sami. Sodelovanje je potrebno in bi moralo služiti kot osnova za nov celovit sporazum med EU in Rusijo.

Zato bi pozval visoko predstavnico, da uporabi svoja nova pooblastila in pospeši pogajanja z Rusijo. Prav tako vas prosim, baronica Ashton, da uporabite svoja nova pooblastila in učinkoviteje uskladite stališča posameznih držav članic ter posameznih strani v naši skupni zunanji in varnostni politiki, kajti to je edini način, da zagotovimo enoten pristop in spodbujamo vrednote, kot so človekove pravice, demokracija, pravna država, enakopravnost in pravičnost v medsebojnih odnosih.

 
  
MPphoto
 

  Laima Liucija Andrikienė (PPE). – Gospod predsednik, pozdravljam in podpiram obe poročili ter obema poročevalcema čestitam zanju.

Imam dve točki. Prva zadeva poročilo gospoda Danjeana, kjer bi želela izpostaviti nekaj, kar je bilo deležno velikega neodobravanja v številnih državah članicah EU. Govorim o ekskluzivnih pogovorih med Parizom in Moskvo o morebitni prodaji štirih bojnih ladij razreda mistral Rusiji.

Bojne ladje mistral imajo neizpodbitno napadalno funkcijo in zelo zaskrbljujoče je, da se nekatere države članice EU dogovarjajo o prodaji orožja tretjim državam, kar ima lahko zelo negativne posledice za varnost drugih držav članic ali sosednjih držav EU.

Lizbonska pogodba navaja skupne obrambne težnje in vključuje določilo o solidarnosti na področju varnosti in obrambe. Torej, kaj menite, k čemu bi si morali prizadevati Parlament in druge institucije EU? K skupnim pravilom glede prodaje orožja iz držav članic EU v tretje države, ki bi veljala za vso EU.

V zvezi s poročilom gospoda Albertinija pa želim poudariti pomen stabilnosti in varnosti v vzhodni Aziji. Pozdravljamo prizadevanja tako Tajpeja kot Pekinga za izboljšanje meddržavnih odnosov, dialoga in praktičnega sodelovanja. V teh okoliščinah bi morala EU močno podpreti sodelovanje Tajvana v Mednarodni organizaciji civilnega letalstva in v Okvirni konvenciji Združenih narodov o podnebnih spremembah, saj je sodelovanje Tajvana v teh organizacijah pomembno za EU in svetovne interese.

 
  
MPphoto
 

  Zoran Thaler (S&D).(SL) Spoštovana gospa evropska zunanja ministrica, močno se strinjam z vami, da je boljša in bolj kredibilna evropska zunanja politika vaš ključni cilj. Da je večja stabilnost in varnost v naši soseski, torej na Balkanu, vaš ključni cilj.

Tukaj si res ne moremo privoščiti, da bi nam spodletelo. Zato vam predlagam, da se osebno angažirate v dveh zadevah: pri nujno potrebni rešitvi zadeve med Grčijo in Makedonijo, ki bo končno omogočila naši članici Grčiji, da svobodno zadiha proti severu, in drugič, pri prizadevanjih, da se Srbija, v umetni dilemi med Evropsko unijo in Kosovom, odloči za Evropsko unijo, torej da se ne samoizolira. In morda bi bilo dobro jih večkrat spomniti, naše prijatelje v Srbiji, na edino realno dejstvo, da bosta Srbija in Kosovo spet skupaj, enkrat ko bosta oba člana Evropske unije.

 
  
MPphoto
 

  Michael Gahler (PPE).(DE) Gospod predsednik, gospa podpredsednica, danes sedite na drugi strani. Če se boste vsak mesec presedli, tudi prav.

S tem ko se ta razprava približuje koncu, se je razjasnilo veliko prvotnih ocen. Želimo, da ste za krmilom Evropske službe za zunanje delovanje, v kateri – kot je že prej povedal kolega poslanec – imate istočasno dve funkciji. Ti dve funkciji naj bi bili sicer edino podvajanje – vendar pa si ne želimo podvajanja v strukturah. Ohranitev metode Skupnosti je treba obdržati, in to ne samo v zvezi s proračunom in nadzorom Evropskega parlamenta. Naj se o tem jasno izrazim: nova služba ne sme biti izključno igrača zunanjih ministrov, ki so užaljeni, da ne bodo več vključeni v Evropski svet. Enako velja za zaposlovanje osebja in imenovanje ljudi na pomembne položaje v tej službi.

Kar zadeva poročilo gospoda Danjeana, pa bi želel izraziti svojo polno podporo stališču poročevalca. V zvezi s stalnim operativnim centrom sem opazil, enako kot gospod Van Orden, da je baronica Ashton pri tem vprašanju stopila korak naprej, odkar je bila zaslišana, in reči moram, da je to po mojem mnenju korak v pravo smer. Od zavrnitve ste sedaj prišli že na poskusno obdobje. Še vedno verjamem, da če želimo na popolnoma integriran način usklajevati načrtovanje civilnih in vojaških misij v Evropski službi za zunanje delovanje, potem je smiselno, da to službo vodimo iz lastnega operativnega centra.

V zvezi s predlogom Skupine Zelenih/Evropske svobodne zveze, da se ustanovi generalni direktorat za zagotavljanje miru, bi dejal, da nasprotno od mojih kolegov, ki sedijo na skrajnem levem koncu te dvorane, verjamem, da je celoten projekt EU, zlasti pa naša zunanja politika, edinstven projekt za zagotavljanje miru. Ravno zaradi tega pa nisem prepričan, da bi ga morali omejiti na en sam oddelek.

 
  
MPphoto
 

  María Muñiz De Urquiza (S&D).(ES) Gospod predsednik, verjamemo, da nove institucije potrebujejo nekaj časa, da se uveljavijo, vendar pa tudi verjamemo, da jih ne bi smeli izpustiti izpred oči. Ni pomembno, da je visoka predstavnica prisotna, kjer koli je posredi evropska zunanja politika, kot nekateri zahtevajo. Pomembno je, da je Evropska unija prisotna na mednarodnem prizorišču in da je sposobna zagovarjati svoja stališča. O tem govorita poročili, o katerih danes razpravljamo.

Zagovarjamo torej široko politiko Evropske unije o sodelovanju z vsemi državami, s katerimi imamo interese, zlasti glede človekovih pravic, od Belorusije do Kube. To politiko bi morali imeti za vse države, v katerih imamo interes v zvezi s človekovimi pravicami, varnostjo in svetovnimi izzivi, kajti Evropska unija lahko prinese spremembo, kot smo dokazali s skupnim stališčem večine držav članic v času španskega predsedstva na Svetu za človekove pravice v Ženevi in kar moramo doseči še na Bližnjem vzhodu in na Kubi. To je proaktiven in reformističen korak naprej v smislu zunanjega delovanja Evropske unije. Želimo močno, pristno Evropsko službo za zunanje delovanje, ki podpira delo visoke predstavnice in se tudi odziva na prizadevanja Parlamenta.

 
  
MPphoto
 

  Krzysztof Lisek (PPE).(PL) Gospod predsednik, gospa Ashton, naj izrazim svoje zadovoljstvo nad dejstvom, da lahko danes z vami razpravljamo o skupni zunanji in varnostni politiki ter o skupni varnostni in obrambni politiki. Kljub več nasprotujočim mnenjem bi želel reči, da sem prepričan, da vam večina Parlamenta želi vse dobro in želi, da bi pripravili skupno zunanjo in varnostno politiko ter profesionalno Evropsko službo za zunanje delovanje, v kateri boste lahko uporabili najboljše diplomate iz vseh držav članic Evropske unije.

Naša današnja razprava o skupni varnostni in obrambni politiki temelji na odličnem poročilu mojega nadrejenega v Pododboru za varnost in obrambo, gospoda Danjeana. Unija mora seveda pripraviti okvir skupne varnostne in obrambne politike. Pred nami je veliko izzivov, in to niso samo konflikti, ampak tudi naravne nesreče, teroristične grožnje in tako naprej. Zato moramo okrepiti svoje operativne zmožnosti. Unija mora poskrbeti za svojo lastno varnost, mora pa se tudi dejavno soočati s svetovnimi izzivi. Tega ne moremo storiti brez dobrega sodelovanja z našimi zavezniki na drugi strani Atlantika. Menim, da ne zgolj zaradi tega, ker so države članice EU članice Nata, ampak tudi zaradi teh izzivov dejansko vsakdo pričakuje, da boste uspeli vzpostaviti dober dialog in zgraditi koherentno sodelovanje med Evropsko unijo in Natom.

Baronica Ashton, naj zaključim s kančkom humorja: upam, da ste svojo telefonsko številko dali ne samo Henryju Kissingerju, ampak tudi Hillary Clinton.

 
  
MPphoto
 

  Proinsias De Rossa (S&D). – Gospod predsednik, podpredsednici Ashton bi se rad zahvalil za govor z vizijo in vsebino.

Težava, ki jo imajo nekateri z vami, podpredsednica Ashton, je v tem, da niste mačističen general ali ozkogledi nacionalist. Zlasti pozdravljam vaš poudarek na pravni državi med državami in vas odločno pozivam, da zahtevate enako tudi na Bližnjem vzhodu. Prav tako vašo zavezanost pomembnemu načelu skupnega dobrega v primerjavi z zanemarljivo izgubo v državah članicah.

Bližnji vzhod je morda najbolj nestabilna regija in tam se morda sedaj lahko razmere močno razplamtijo. Tesno morate sodelovati z Združenimi državami in vztrajati, da je izjava Sveta z dne 8. decembra glavni okvir za napredek na tem področju.

Nazadnje pa vam toplo priporočam, da podprete zamisel o politiki, ki predvideva Bližnji vzhod kot območje brez jedrskega orožja.

 
  
MPphoto
 

  Andrej Kovačev (PPE).(BG) Menim, da sta poročili gospoda Danjeana in gospoda Albertinija korak bliže k tako nujni skupni viziji za Evropsko unijo kot svetovno silo pri ohranjanju miru in varnosti, in za to jima čestitam.

Vse nižji proračuni za obrambo in sedanja gospodarska kriza nam jasno kažejo, da moramo – če želimo, da Evropa govori soglasno v svetu in pošilja močna sporočila, s katerimi zahteva spoštovanje – razpoložljive vire uporabljati preudarneje in učinkoviteje.

Vloga Evropske agencije za obrambo, ki jo je okrepila Lizbonska pogodba, je ključnega pomena pri maksimiranju našega potenciala s kolektivno nabavo, združevanjem virov in skupnim usposabljanjem. Medsebojno vplivanje civilnih in vojaških vidikov skupne zunanje in varnostne politike je treba uporabiti za izboljšanje sposobnosti in učinkovitosti Unije.

Pričakujem, da bom gospo Ashton, ki je na čelu Evropske agencije za obrambo in visoka predstavnica, videl v dejavni vlogi v tej smeri. Nazadnje, gospa Ashton, pa vam želim veliko uspeha pri ustanavljanju skupne službe za zunanje delovanje. Pričakujem, da se bo pri zaposlovanju kadrov v tej službi upoštevalo načelo geografskega ravnovesja, da lahko služba resnično predstavlja celotno Evropsko unijo. Evropa potrebuje vaš uspeh.

 
  
MPphoto
 

  Ágnes Hankiss (PPE). (HU) Gospe in gospodje, najprej bi želela čestitati gospodu Arnaudu Danjeanu za njegovo poročilo, ki je celovito in obenem dobro premišljeno glede vsakega posamičnega vprašanja; sama pa bi želela govoriti samo o eni točki. Veliko je držav med članicami EU, vključno z mojo domovino Madžarsko, ki bi kot polnopravne in enakovredne članice želele igrati dejavno vlogo v sodelovanju na področju evropske varnostne in obrambne politike. Istočasno pa jim iz dobro znanih zgodovinskih razlogov niti njihovi materialni viri niti sposobnosti ali celo znanje zaenkrat ne omogočajo, da bi bile enakovredne največjim državam. Zato sem glasovala za tiste predlagane spremembe, ki skušajo omogočiti tovrstno sodelovanje in dohajanje. Po eni strani to zadeva trajno strukturno sodelovanje, ki bi bilo lahko zasnovano tako, da se ne spremeni v elitni klub za najmočnejše in največje države članice ali, z drugimi besedami, da ne postavlja vsem sodelujočim enotnih in enakih zahtev, kajti v tem primeru bodo nekatere države izpadle, ampak da manjšim državam omogoči, da sodelujejo v skladu s svojimi posebnimi zmožnostmi. Po drugi strani pa v zvezi s tem ni treba razvijati mrež za usposabljanje. Rada bi se zahvalila predsedniku za vključitev teh točk v poročilo.

 
  
MPphoto
 

  Ivo Vajgl (ALDE).(SL) Spoštovani predsedujoči, spoštovana gospa baronesa, danes bi se rad zahvalil obema kolegoma, ki sta tako briljantno vodila razpravo, ki je pripeljala do tega dokumenta oziroma do obeh dokumentov gospoda Albertinija in gospoda Danjeana.

Rekel bi, da sta dokumenta sprejeta v pravem času, na začetku mandata, da smo na nek kompleksen način pokazali, kaj želimo v zunanji politiki v Evropski uniji. Gospa baronesa, vi ste to priložnost dobro izkoristili, da ste ta dva zelo konkretna dokumenta transponirali nekako v svojo vizijo sveta, in jaz vam štejem to v dobro. Seveda ne bom vam vedno štel v dobro, če se ne boste opredeljevali o konkretnih problemih, dilemah in krizah. Danes vam štejem posebej v dobro to, da ste omenili, in to kritično, početje izraelske vlade v zvezi z gradnjo ilegalnih naselbin.

Na koncu bi rekel še samo to: mislim, da bomo morali ob prihodnjih priložnostih nekaj pozornosti več posvetiti našemu staremu in zanesljivemu partnerju Japonski in ne biti toliko fascinirani s Kitajsko in drugimi hitro rastočimi državami.

 
  
MPphoto
 

  Piotr Borys (PPE).(PL) Gospod predsednik, gospa Ashton, verjetno govorim v imenu vseh prisotnih v tej dvorani, če rečem, da je zunanja politika med najpomembnejšimi izzivi Evropske unije, in upamo, da bo pod vašim vodstvom, gospa Ashton, Evropska unija resnična snovalka zunanje politike na svetovni ravni.

Osredotočil se bom na dve področji. Prvo so politične razmere na Bližnjem vzhodu. Od vas pričakujemo jasno stališče o strategiji v zvezi z bojem proti terorizmu. V glavnem pričakujemo, da bodo razmere, zlasti v Afganistanu, postale takšne, da se bo mogoče od tam umakniti. Tu bi želel predlagati, da se uporabijo vsa sredstva, vključno s civilnimi operacijami, v prizadevanjih za modernizacijo države, ki je danes, po 30 letih neprekinjene vojne, uničena. Tudi sam menim, da je politično sodelovanje pri ponovni izgradnji Afganistana ključnega pomena pri stabilizaciji države. Drugo področje je Iran, ki danes igra glavno vlogo v zunanji politiki v regiji. Menim, da je odločilnega pomena, da se začnemo boriti proti širjenju jedrskega orožja, kar je tudi vaša naloga. Želimo vam veliko uspeha pri tem in verjamemo, da boste uspeli dobro usklajevati svoje delo z ameriško politiko.

Menim, da so politične razmere v Afganistanu, Pakistanu, Indiji in Iranu ključnega pomena za svetovno varnostno politiko. Zato je, gospa Ashton, vaša vloga v tem neprecenljiva.

 
  
MPphoto
 

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE).(ES) Gospod predsednik, baronica Ashton, operacijo Atalanta v Afriškem rogu proti piratstvu ste opisali kot uspešno.

Vendar pa se je prejšnji teden zgodil hud piratski napad na baskovske, španske in francoske ribiške ladje, ki je te prisilil, da so zapustile območje in se umaknila na kraje, kjer so bile na varnem, vendar pa tam ni rib, da ne govorimo o več sto ljudeh, ki so še vedno talci na različnih ladjah.

Zahtevam, da uporabite resolucijo, ki jo je Parlament sprejel decembra za to operacijo za zaščito ribiških ladij in za razširitev te zaščite. Prav tako pozivam, da se ponovno preučijo strategije in nujno preverijo metode, ki so bile uporabljene v tej operaciji v Indijskem oceanu, ter tudi ocenijo tamkajšnje razmere.

 
  
MPphoto
 

  Struan Stevenson (ECR). – Gospod predsednik, 58 ljudi je izgubilo življenje v nedeljo, ker so poskušali uveljaviti svojo volilno pravico na iraških volitvah, 140 pa je bilo huje ranjenih. Vseeno pa nasilje, ustrahovanje, grožnje z napadi in izsiljevanje niso zaustavili milijonov pogumnih Iračanov, ki so šli na volišča.

Bilo je že več poskusov manipuliranja in izkrivljanja izida volitev. Prepoved kandidature več kot 500 posvetnim nesektaškim kandidatom s strani lažne Komisije za pravosodje in odgovornost, več bombnih napadov na volilni dan in grozljiva zamuda pri objavi rezultatov so vsi skrb vzbujajoči znaki umazanih prevar.

Zlovešče vmešavanje Irana je bilo čutiti ves čas volitev in danes mu moramo poslati odločno opozorilo: ne poskušajte imenovati marionetnega predsednika vlade v Iraku, ne poskušajte opehariti iraškega ljudstva njegovih demokratičnih pravic in ne potisnite Iraka nazaj v sektaško zmešnjavo, kajti Zahod vas opazuje in ste pod drobnogledom.

 
  
MPphoto
 

  Andrew Henry William Brons (NI). – Gospod predsednik, vloga baronice Ashton je opredeljena v členu 18 Pogodbe o Evropski uniji kot sodelovanje pri razvoju skupne zunanje in varnostne politike na podlagi podelitve mandata Sveta, ki je seveda sestavljen iz predstavnikov nacionalnih držav. Vendar pa isti člen navaja, da mora biti tudi podpredsednica Komisije, v okviru katere deluje. Poleg tega razumem, da bodo pri imenovanju kadrov v Evropsko službo za zunanje delovanje imeli nekdanji kadri Komisije prednost pred diplomati in osebjem zunanjih ministrstev.

Baronica Ashton, jasno je, da je bila vaša vloga oblikovana tako, da nenehno ovira vplivanje držav članic na zunanjo politiko, ne samo individualno, ampak tudi kolektivno v Svetu. Vi in vaši nasledniki boste dobili mandat Sveta samo na papirju. Resnična gonilna sila zunanje politike EU bo Komisija; države članice in Svet bodo ves čas odrinjeni na rob.

 
  
MPphoto
 

  Andrzej Grzyb (PPE).(PL) Koherentna in učinkovita politika je glavno sporočilo poročila gospoda Albertinija. Čestitam mu za to poročilo, ravno tako gospodu Danjeanu.


Želel bi poudariti, da gre pri opravljanju tega dela tudi za osebni vidik. V tem poročilu se pojavi Evropska služba za zunanje delovanje in kljub temu, da zadeva leto 2008 – škoda, da ni že leto 2009 –, je tu neke vrste znamenje, ki služi kot merilo, kako dejansko opravljamo delo, ki sedaj spada v okvir službe, na čelu katere je gospa Ashton. Po mojem mnenju so tu izjemno pomembni tako geografsko ravnovesje, ki ga zahtevamo, kot tudi vloga Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov v tem procesu. V tej dvorani bomo ves čas podrobno ocenjevali jasna merila zaposlovanja in vlogo Evropskega parlamenta v razvoju službe.


Pozivamo, da je ta postopek jasen in preprost, da bo razumljiv tudi nam, predstavnikom posameznih volivcev, ki konec koncev tvorijo Evropsko unijo.

 
  
MPphoto
 

  Jelko Kacin (ALDE).(SL) Iskrene čestitke obema poročevalcema, tako gospodu Albertiniju kot tudi gospodu Danjeanu.

Rad bi vas spomnil na tragični dogodek, ki se je zgodil pred sedmimi leti, 12. marca, v Beogradu. Takrat so ubili srbskega predsednika vlade Zorana Đinđića. Ubili so ga zato, da bi zaustavili normalizacijo, demokratizacijo in evropeizacijo Srbije. Niso je ustavili, so jo pa upočasnili. Ta dogodek je negativno vplival tudi na sosednje države in na celotno regijo.

Gospa Ashton, prosim vas, da pomagate in spodbujate proevropske sile povsod v naši neposredni soseščini. Nastopati morate pravočasno in preventivno. Odločili ste se, da prevzamete novo inštitucijo in novo funkcijo, pravzaprav dve vlogi, kar dve inštituciji, in postajate tako rekoč dvojna ikona. Za vas in za nas ni poti nazaj. Za vas je samo pot naprej, zato vas prosim, da upravičite zaupanje, ki smo vam ga dali.

 
  
MPphoto
 

  Franz Obermayr (NI).(DE) Gospod predsednik, celovita poročila običajno zahtevajo različne ocene, in to drži tudi v tem primeru. Zato sem za skupno zunanjo in varnostno politiko, ki se ukvarja z nezakonitim priseljevanjem, goljufijami z vizumi, kriminalnim turizmom in lažnimi prošnjami za azil. Prav tako sem za skupno zunanjo in varnostno politiko, ki se ukvarja z zaščito meja schengenskega območja in se odločno zagrize v boj proti organiziranemu kriminalu. Vendar pa nasprotujem in sem kritičen do skupne zunanje in varnostne politike, ki je zasnovana tako, da Evropski uniji daje dejavno vlogo v vojaških zadevah, kjer delujejo že Združeni narodi in Nato. To podvajanje je treba zavrniti – in seveda tu govorim s posebnega položaja predstavnika nevtralne države. Prav tako zavračam odpravo vizumske obveznosti, to nepremišljeno odpravo zahteve za balkanske države, kajti že po nekaj mesecih se je okrog 150 000 Makedoncev odpravilo v osrednjo Evropo in dve tretjini sta že izginili v ilegalo.

To zagotovo ni način zagotavljanja varnosti evropskih državljanov – nikakor ne pripomore k varnosti in seveda ne povečuje želje naših državljanov po še več Evrope.

 
  
MPphoto
 

  Miroslav Mikolášik (PPE). (SK) Skrbi me, da prejšnje konference na področju neširjenja jedrskega orožja niso dale otipljivih rezultatov. Takšno orožje in tehnologije se širijo. Vse večje je tveganje, da bi jedrska tehnologija pristala v rokah kriminalnih in terorističnih organizacij.

Unija naj bi na tem področju delovala skupaj in zavzela stališče kot svetovni akter, da bi se okrepili vsi trije stebri Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja in bi dosegli enotno uporabo in izvajanje pravil in instrumentov neširjenja. Menim, da je treba vprašanje neširjenja jedrskega orožja vključiti med prednostne naloge Evropske unije in začeti s konstruktivnim dialogom z vsemi jedrskimi silami in ne le ZDA in Rusijo. Število držav, ki imajo jedrsko orožje, ne obsega le pet članic Varnostnega sveta Združenih narodov. Unija naj bi si zato v interesu svetovne varnosti politično in diplomatsko prizadevala, da bi države, kot so Izrael, Indija, Pakistan in Severna Koreja, podpisale Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja.

 
  
MPphoto
 

  Catherine Ashton, podpredsednica Komisije in visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko. – Gospod predsednik, najprej bi se želela zahvaliti za vse prispevke in povedati, da je bila to pomembna in dragocena razprava o naši strateški usmeritvi.

Na začetku bi želela reči, da se popolnoma strinjam z vsemi spoštovanimi poslanci, ki so govorili o vrednosti in pomenu parlamentarnega nadzora in vlogi parlamenta ne le v zvezi z nadzorom, ampak tudi glede strokovnega znanja, za katerega vem, da je tu zbrano. Zato se nameravam obračati na to strokovno znanje in upam, da bo kar največ priložnosti, kjer bomo lahko razpravljali o številnih, če ne celo vseh pomembnih vprašanjih, ki so bila danes izpostavljena.

Zdaj bom razmeroma kratka, vendar bom poskusila spregovoriti o nekaterih ključnih področjih, glede katerih menim, da spoštovane poslance najbolj skrbijo. Najprej bom povedala, da nisem rekla „ne“ poročilu gospoda Barnierja. Kar sem rekla, je, da bi si na podlagi spoznanj v zvezi s Haitijem in zdaj podporo, ki jo nudimo Čilu, želeli preučiti, koliko več bi lahko naredili, kako bi lahko učinkoviteje delovali, kaj naj bi imeli v stanju pripravljenosti in ali naj bi imeli kaj v stanju pripravljenosti. To od nas zahteva, da strateško razmislimo, kaj naj bi storili, in Barnierjevo poročilo zagotavlja okvir, ki nam to omogoča. Michelu sem zelo hvaležna za prispevek – to je ozadje.

Glede Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja pa: številni poslanci so izpostavili pomen konference, ki bo potekala maja, in z vsemi se strinjam. Pomembno je, da nadaljujemo glede na priložnosti, ki se nam bodo ponudile maja.

Prav tako se strinjam, da se varnost začne s trdnimi političnimi odnosi. Svoj pristop moramo dosledno preverjati v širšem okviru, kajti gre za razvijanje trdnih političnih odnosov za spodbujanje varnosti ne le zase, ampak tudi za tretje države, države, s katerimi si prizadevamo imeti takšen odnos ali s katerimi imamo dialog zaradi svojih pomislekov.

Številni cenjeni poslanci so precej upravičeno izpostavili pomen Balkana. Med svojimi prednostnimi nalogami sem navedla, da je to neverjetno pomembno področje dela. Pomembno je, da v obdobju priprav na volitve v Bosni poudarjamo pomen Evropske unije in poskrbimo, da bodo nacionalni politiki ljudem opisali pot, na katero se nameravajo podati, da bi se približali Uniji in na koncu postali del Evrope.

Strinjam se glede pomena Valentina Inzka in dela, ki ga opravlja v uradu visoke predstavnice. Skupaj delava na oblikovanju strateškega pristopa – spet je to prihodnost, ki močno presega volitve in nas povezuje s tem, kaj moramo za ohranitev varnosti storiti v prihajajočih mesecih in letih. Razumem pomen stabilnosti: ne le, da jo je tam treba zagotoviti, ampak jo je treba tudi ohraniti. V regiji obstaja zaskrbljenost, da nas vidijo, kot da napredujemo, tu in tam pa imam občutek, da smo nekoliko obtičali glede tega, kaj je naša naslednja naloga. Nadaljevati moramo.

To še zlasti drži, kot so rekli številni poslanci, na Kosovu, kjer sem se srečala z vlado. Pogovarjala sem se z vlado in še zlasti predsednikom vlade, da smo obravnavali, kaj naj bi z njimi storili v prihodnje. Potem je tu Srbija, ki si zelo močno prizadeva postati del Evropske unije. Ko sem se srečala s predsednikom Tadićem in člani vlade, je bilo tudi tam zelo jasno, da je to nekaj, kar vidijo kot svojo prihodnost, in tudi oni razumejo vprašanja, ki nas na tej poti skrbijo.

Kar zadeva razpravo o Kubi, bi bila tam. Vendar je preprosto prišlo do nesoglasja. Gre za sestanek predsednikov Sveta, kjer bomo razpravljali o Službi za zunanjepolitično delovanje in ne morem naenkrat biti na dveh krajih. Tako je glede časovne usklajenosti odločil Evropski parlament. Jaz moram ubogati in temu prisostvovati. Vendar mislim, da je Kuba zelo pomembno vprašanje in prav nič ne dvomim, da se bomo k tej tematiki še vrnili.

Glede posebnega oddelka za zagotavljanje miru pa menim, da mora to biti del vsega, kar počnemo, zato sem vedno napeta, ko skušamo nekaj izločiti, kot da bi to bilo ločeno od vsega, kar počnemo. Če si pogledate, kako bo delovala Služba za zunanjepolitično delovanje, je to neke vrste krovna organizacija, ki jasno prevzema odgovornosti po pogodbi, vendar je hkrati tudi vaš pomočnik in pomočnik Komisije.

Ko se Komisija loteva trgovine, podnebnih sprememb, energetske varnosti po svetu, je Služba za zunanjepolitično delovanje lahko njeno orodje, ki neposredno poveže delo Komisije s tem, kar se dogaja na terenu. Vse to pa je, bi rekla, za varnejši in stabilnejši svet. Zato menim, da gre predvsem za to, kako vgradimo zamisel, da je naš namen podpreti prizadevanja za zagotovitev miru in ohranjanje miru.

Glede Atalante: mislim, da je vse povedano zelo pozitivno. To je zelo pomembna misija, vendar je to tudi misija, ki jo je treba povezati z vsem, kar v tej regiji že počnemo. Strinjam se, da je treba razmisliti o ribolovu in njegovi strategiji. To se zelo dobro razume.

Delovne skupine: mislim, da je zelo dobra zamisel, da jih Parlament ima. Menim, da so trenutno visoki uradniki z njimi dobro povezani in s tem moramo nadaljevati.

Glede operativnega štaba: svojega stališča nisem spremenila. To, kar sem rekla januarja, je bilo, da ostajam prepričana. Zdaj to preučujemo, kajti na tem delovnem mestu sem že nekoliko dlje, bolj sem vključena v delo, ki ga opravljamo glede misij v tujini, bodisi na Kosovu bodisi v Bosni bodisi pri razpravljanju o tem, kar počnemo v Atalanti ali o tem, kar smo ravnokar počeli na Haitiju in tako naprej.

V svojem govoru sem povedala, da je treba preučiti, kaj je potrebno, in se potem odločiti, kako to najbolje doseči. Obstajajo različni pogledi, vendar se bodo ti pogledi, v to sem prepričana, zbližali okrog skupne teme in to je tisto, kar naj bi počeli. Gre za to, da smo glede načina delovanja prepričani tako ali drugače.

Glede človekovih pravic: to bi rada opisala kot srebrno nit. Projekcija naših vrednot in človekovih pravic je bistvena pri vsem, kar počnemo v Evropski uniji in širše. Gre za to, kako poskrbimo, da je to nitka, ki se prepleta v vseh naših dejavnostih z vidika podpore delu, ki ga opravljamo po svetu, da spodbujamo vrednote Evropske unije. Zelo previdno želim preučiti, kako to počnemo, zato to ni nekaj, kar samo postane dodatek k dialogu. To postane sestavni del vsega našega početja.

Prav tako se strinjam glede močnega odnosa preko Atlantskega oceana z Združenimi državami Amerika. So naš močan partner glede širokega razpona zadev, zlasti glede obvladovanja krize, in zelo pomembno je, da na tem gradimo. Prav tako si močno prizadevam graditi na delu, ki ga z ZDA opravljamo na področjih razvoja, še zlasti na primer v Afriki, kjer obstajajo možnosti – kakorkoli že, verjamem –, da lahko storimo še mnogo več, zagotovo v luči mojih izkušenj kot komisarke za trgovino s pomočjo za trgovino.

Prav tako moramo razmisliti o drugih velikih partnerstvih. Z brazilskim zunanjim ministrom se pogovarjava o ponovnem sodelovanju na področju razvoja, kjer nam ekonomija obsega in sposobnost sodelovanja omogočata sprostitev sredstev za določene predele sveta, ki to pomoč res potrebujejo, na mnogo učinkovitejši način.

Strinjam se tudi glede kibernetičnih groženj. To je zelo pomembno vprašanje. In je zdaj tu. To je vprašanje, ki ga bomo morali vedno znova preučevati, kajti grožnje se brez dvoma ves čas spreminjajo.

In še nekaj besed o Službi za zunanjepolitično delovanje. V Službi za zunanjepolitično delovanje je treba zastopati geografsko širino Evropske unije. S tem se popolnoma strinjam, vendar bom za izvedbo potrebovala čas. Ena od stvari, ki sem jih povedala vsem zunanjim ministrom in jo zdaj povem Parlamentu, je: Prosim vas, da se uprete skušnjavi in ob prvih štirih ali petih imenovanjih, ki ne bodo iz države članice, ki jo morda najbolje poznate, še ne domnevate, da to pomeni, da tudi v prihodnje ne bo imenovanj iz zadevnih držav članic. Preprosto moramo graditi po fazah. Kot poslanci ne pozabite, da ta trenutno sploh še ne obstaja. Za Službo za zunanjepolitično delovanje nimam ekipe ali osebja, kajti dokler nimamo pripravljene pravne podlage, nimamo ničesar. Preprosto imamo le to, kar smo imeli prej in to skušamo bolj dosledno združiti.

Imenovala jih bom glede na sposobnosti in primernost in po ničemer drugem. Tu ni nobenih protežirancev. Gre za sposobnosti in primernost. Hočem najbistrejše in najboljše in to sem povedala tudi državam članicam in institucijam. Želim, da bodo delegacije na terenu tvorile okrilje, ki bo lahko podprlo delo Evropske unije v vseh različnih elementih, kot je to predstavljeno tretjim državam, kot to deluje s tretjimi državami.

Bistveno je, da se to doseže, kajti sicer bomo na koncu spet razdeljeni. Vprašanje je, kako to storiti, zato smo trenutno vključeni v dialog s Svetom in Komisijo. Če bi to bilo zelo preprosto, bi to do zdaj že naredili. Poskrbeti moramo le, da to storimo pravilno in učinkovito. To bomo pripravili v naslednjih nekaj tednih.

Glede sredstev se bom zavzemala za prožnost. Trdim, da če je v določeni državi kriza ali če ugotovite, da je treba prenesti sredstva, naj bi se tega lotili, vendar naj bi to obravnavali v okviru parlamentarnega nadzora. Spet pa moramo razmisliti, kako naj bo to uspešno ne le zdaj, ampak v prihodnje.

Zagotovo se moramo izogniti podvajanju, sicer ne bomo pridobili ničesar, razen še več birokracije, kar pa ni tisto, kar hočemo. Poskrbeti moramo, da bo to kohezivna služba, ki bo dobro potekala, delovala kot subjekt znotraj Evropske unije, ki nudi podporo in je deležen podpore drugih institucij. In kot sem rekla, ne smemo pozabiti, da še ne obstaja. Upajmo, da lahko delo opravimo v naslednjih nekaj tednih. Ob podpori Parlamenta sem prepričana, da bomo delo opravili, tako da bomo to lahko uresničili. Položimo lahko temeljne kamne, vendar bo za izgradnjo potreben čas in to je tako pomembno, da upam, da bo vsak spoštovani poslanec to razumel.

Še nekaj končnih pripomb. Glede vrhov: imamo veliko različnih vrhov. Vprašanje, ki se ga moramo vedno zavedati, je njihova vrednost in pomen. Ne morem navesti vseh. Preprosto preveč jih je. Naj omenim le nekatera. Na vrhu v Maroku smo bili dobro zastopani, saj sta bila tam oba predsednika. Resnično verjamem, da če sta tam predsednika Sveta in Komisije, moramo začeti govoriti o močni zastopanosti EU na vrhu. Zame pa ni nujno, da bi vedno bila tam in s tem bi se tudi oni strinjali.

Nazadnje, spoštovani poslanci so govorili o odnosih z državami, kot je Japonska, državami, ki so za nas pomembne v strateškem partnerstvu, kot je Rusija, pomenu in vrednosti Bližnjega vzhoda, kjer bom potovala od nedelje naprej, ter pomenu in vrednosti četverice, kajti potovala bom čez Bližnji vzhod. Mislim, da bom obiskala pet držav in končala v Moskvi na srečanju četverice, da se bomo pogovarjali in razpravljali o tem, kaj storiti v nadaljevanju.

In na koncu, spoštovani poslanci, se vam zahvaljujem, ker ste opazili, da sem na strani Sveta in tam Komisije ni. Zamenjala bom smeri. Dokler bo sedež na sredini, se bom še naprej pomikala. Vaša odgovornost je, da si zapomnite, na kateri strani bi morala biti, ko vstopim.

In na koncu se lahko še enkrat zahvalim gospodu Albertiniju in gospodu Danjeanu za odlični poročili, ki sta mi danes dali priložnost, da sem danes predstavila svoja stališča.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Gabriele Albertini, poročevalec.(IT) Zahvaljujem se kolegom poslancem, mnogim, ki so spregovorili, še zlasti tistim, ki so potrdili ključne dele poročila, pohvalili in podprli njegovo vsebino, pa tudi tistim, ki so izrazili kritiko in so to storili predvsem v želji, da se preseže obžalovanja vredne tragične primere, kjer se je uporabila sila, in se sanja o mirnem svetu. Veliki grški filozof Platon je dejal, da bodo samo mrtvi videli konec vojne. Vendar pa nas stvarnost kljub našemu odporu, da bi se poklonili tej filozofiji, in poskusom to preprečiti, sili v uporabo sile celo na mirovnih misijah.

Visoki predstavnici/podpredsednici Ashton čestitam in se ji zahvaljujem za omembo mojega poročila: vidik, ki mi je pri njenem delu še zlasti všeč, je dvojni značaj, način, kako išče sinergijo med nalogami Sveta in Komisija. Že sama njena fizična lokacija – ki se izmenjuje med klopmi Sveta, tukaj, in Komisijo – ponazarja njeno željo, da bi nosila dva klobuka.

Mislim, da moramo kot Parlament podpreti in spodbuditi takšna sinergijska prizadevanja. Evropska komisija se drži politik razvoja, sosedstva, stabilnosti in spodbujanja človekovih pravic in demokracije, Svet pa prevzema mirovne misije in misije za izvajanje vladavine prava. Ta sklop tematik mora najti svoj končni izraz v evropski diplomatski službi, ki mora biti učinkovita, uspešna in opremljena s potrebnimi veščinami in viri, da bo lahko odigrala svojo vlogo, kot bi jo morala, in da bi to dosegli, bomo trdo delali.

Prav tako se zahvaljujem visoki predstavnici – in o tem bomo še naprej razpravljali 23. aprila –, da se je strinjala, da bo prisotna na obravnavi Odbora za zunanje zadeve glede zunanjepolitične službe, o kateri bomo lahko poglobljeno razpravljali. Danes je začetek našega sodelovanja in nikakor ne konec.

 
  
MPphoto
 

  Arnaud Danjean, poročevalec.(FR) Gospod predsednik, baronica Ashton, gospe in gospodje, hvala za vse govore, ki so ponovno pripomogli k obogatitvi razprave, obogatitvi tega poročila.

Vse tiste, ki so izrazili dvome in včasih sumničili, bi rad opozoril na dejstvo, da lahko to poročilo odpre vrata večji konkurenčnosti, še zlasti z Natom, in celo osamitvi. To vsekakor ne drži; tega nikakor ne verjamem in bi dodal, da se to ne pojavlja v pogodbi, prav nasprotno. Verjamete lahko evropskemu poslancu iz Francije, ki se je neutrudno boril, da je njegova država ponovno vključena v integrirane strukture Nata.

Ko se pogovarjamo o strateški avtonomiji, kakšno zamisel razvijamo in kakšno politiko razvijamo 10 let? Odgovor je sposobnost Evropske unije, da preko civilnih in vojaških misij posreduje na področjih, kjer druge organizacije, vključno z Natom, ne morejo. NATO ni mogel posredovati, da bi ustavil spor v Gruziji, ker tam niso prisotni ZN ali OVSE. NATO v Afriškem rogu ni posredoval nič prej kot mi, da bi ustavili dogodke, ki so ogrožali naše varnostne interese.

Strateška avtonomija pomeni tudi sposobnost posredovati s številnimi instrumenti, ki jih imamo sami: civilnimi in vojaškimi instrumenti, pravnimi instrumenti, finančnimi instrumenti, razvojnimi instrumenti. Evropska unija je za razvoj tega globalnega pristopa na kriznih območjih najprimernejša.

Naša strateška avtonomija se prav tako navezuje na našo sposobnost, kadar je potrebno, da ne posredujemo v enostranskih vojaških akcijah ali – in kot je opozorilo več avstrijskih poslancev –, ker so med nami nevtralne države in ker spoštujemo njihov status.

To je tisto, kar pomeni evropsko obrambo in varnost. To je tisto, kar pomeni strateško avtonomijo, ki jo razvijamo s sredstvi te politike. Nikoli ne pozabimo izvora te evropske varnostne in obrambne politike. Izvira iz tragičnega, krvavega razdora: tistega na Balkanu v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko se Evropska unija ni znala spopasti z velikim varnostnim izzivom na svoji celini. Tega ne smemo pozabiti. Naši evropski državljani tega niso pozabili in nam ne bi odpustili, če bi opustili ambicijo, da bi Evropa igrala vlogo na mednarodnem odru.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – S tem je ta točka končana. Razprava je zaključena. Prejel sem šest predlogov resolucije(1) za zaključek razprave, predloženih v skladu s členom 115(5) Poslovnika.

Glasovanje bo potekalo danes.

 
  
MPphoto
 
 

  Elena Băsescu (PPE), v pisni obliki.(RO) Najprej bi rada čestitala gospodu Albertiniju za pripravo tega poročila. Zadovoljna sem, da so bile moje spremembe sprejete. Prejšnji teden je Komisija najavila financiranje 43 velikih projektov na področju energetike, kar je vključevalo štiri romunske projekte. Komisija mora v prihodnje pripisati ustrezen pomen vseevropskemu naftovodu ConstanzaTrst kot tudi razvoju odnosov z državami Vzhodnega partnerstva. Da bi na tem področju zagotovili učinkovitejše sodelovanje, je treba povečati prizadevanja glede izvajanja projektov kot dela Sinergije Črnega morja. Republika Moldavija lahko igra pomembno vlogo tako v Vzhodnem partnerstvu kot Sinergiji Črnega morja. Evropska unija mora posebno pozornost usmeriti na odnose s to državo in jo podpreti na poti do pridružitve EU. EU se mora bolj vključiti v razrešitev nerešenih sporov v črnomorski regiji, vključno s sporom v Pridnjestrski Republiki. V zunanji in varnostni politiki Evropske unije mora biti razvoj čezatlantskega partnerstva prednostna naloga. Odnosi z Združenimi državami so pri pomoči za utrditev globalne varnosti in stabilnosti izjemno pomembni. Namestitev ameriškega protiraketnega sistema na romunskem ozemlju je dokaz zaupanja v našo državo.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki.(PT) Obžalovanja vredno je, da se je proces večstranskega razoroževanja prekinil in po več letih ni politične volje za njegovo nadaljevanje. Zato je bližajoča se konferenca 2010 pogodbenic o pregledu pogodbe o neširjenju jedrskega orožja še zlasti pomembna.

Glede predloga resolucije, ki smo ga podpisali, smo globoko zaskrbljeni zaradi nevarnosti, ki jo predstavlja nova jedrsko oboroževalna tekma. Zato je potrebna takojšnja prekinitev razvoja, proizvodnje in skladiščenja jedrskega orožja.

ZDA morajo končati razvoj nove generacije taktičnega jedrskega orožja in se pomakniti precej v drugo smer ter podpisati in ratificirati Pogodbo o celoviti prepovedi izvajanja jedrskih poskusov.

Prav tako zagovarjamo mirno rešitev spora glede iranskih jedrskih programov in pozivamo k ponovnemu začetku pogajanj in ponovitvi našega nasprotovanja vsakemu vojaškemu posredovanju in grožnji o uporabi orožja. Prav tako opozarjamo, da bi lahko vsako vojaško posredovanje vodilo v še globljo krizo v regiji.

 
  
MPphoto
 
 

  Edit Herczog (S&D), v pisni obliki. (HU) Gospod predsednik, gospe in gospodje, konferenca o pregledu pogodbe o neširjenju jedrskega orožja bo potekala aprila-maja 2010. Pomembno je, da države članice Evropske unije na tem srečanju predstavijo enotno stališče in ponovno potrdijo vse tri stebre pogodbe: neširjenje jedrskega orožja, razorožitev in sodelovanje pri uporabi jedrske energije v civilne namene. Države članice morajo izraziti svojo zavezanost odpravi trgovine z jedrskim orožjem, postopnemu zmanjšanju skladiščenja obstoječega jedrskega orožja in strogo spremljanje proizvodnje materialov, potrebnih za proizvodnjo jedrskega orožja, in posedovanje proizvodov, ki so potrebni za njihovo proizvodnjo. Države članice morajo prevzeti vodilno vlogo pri uporabi Resolucije 1887, ki jo je Varnostni svet Združenih narodov sprejel jeseni 2009 (24. septembra). V smislu resolucije morajo države članice večji poudarek nameniti razvoju obsežnega mednarodnega sporazuma, ki bi urejal odpravo jedrskega orožja pod strogim mednarodnim nadzorom. Prav tako si morajo prizadevati za uvedbo dveh konkretnih ukrepov na prej omenjenih področjih, da bi dali zgled preostalemu svetu. Države članice EU morajo spodbujati Pogodbo o celoviti prepovedi izvajanja jedrskih poskusov in obnovitev sporazuma START med Združenimi Državami Amerike in Rusijo. EU mora prizadevanja v zvezi z jedrskim gorivom obravnavati kot prednostno območje in se osredotočiti na usklajevanje, poostritev in zagotovitev preglednosti predpisov o skladiščenju, prevozu in trgovini.

 
  
MPphoto
 
 

  Filip Kaczmarek (PPE), v pisni obliki. (PL) Gospe in gospodje, povedati moram, da domnevam, da letno poročilo o skupni zunanji in varnostni politiki za leto 2008 ne bo tako razburkalo čustev kot naša razprava o tej temi naslednje leto. Kajti upam, da bomo čez leto dni vedeli, kako izgleda Evropska služba za zunanjepolitično delovanje in ta nova služba bo v zameno imela velik vpliv na razvoj evropske zunanje politike.

Evropska unija ima ambicije biti globalni akter. To je dobro, ampak teh ambicij ne bomo zlahka dosegli. Pred nami je kar nekaj garanja. Evropske institucije se morajo dogovoriti glede EEAS. To ne bo lahko, brez nje pa zunanje politike ne bomo mogli izboljšati. Vrniti bi se morali k temeljnim vrednotam Evropske unije in jih uporabiti kot podlago, na kateri naj bi gradili našo zunanjo politiko.

Vedno se moramo spomniti solidarnosti, enakosti, poenotenih standardov in človekovih in državljanskih pravic. Ne smemo pozabiti ohraniti notranje ravnovesje in tega, da bi morali braniti vse tiste interese vseh držav članic EU, ki se medsebojno ne izključujejo. Ključna zadeva je nedvomno potreba po izboljšanju usklajevanja med institucijami Skupnosti in državami članicami. Posebni nacionalni interesi naj bi ne bili v nasprotju z našo usklajenostjo ali našo skupnostjo. Presenetljivo je, da celo tiste države, ki bi bile rade zaznane kot gonilna sila evropskega združevanja, včasih delujejo proti kolektivnim interesom Unije. Spremenimo to.

 
  
MPphoto
 
 

  Kristiina Ojuland (ALDE), v pisni obliki.(ET) Gospod predsednik, nekateri prejšnji govorci so poudarili probleme v zvezi s sestavo Evropske službe za zunanjepolitično delovanje, ki je s svojim delom začela po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe. Menim, da je zelo pomembno, da se pri sestavljanju EEAS držimo načela geografske enakosti in tako kot pri drugih organih Evropske unije izvajamo pozitivno diskriminacijo v odnosu do predstavnikov iz novih držav članic, ki se odraža v prehodnem obdobju in lahko omogoči pospešitev poklicnega razvoja. Predstavnikom iz novih držav članic manjkajo potrebne desetletja dolge delovne izkušnje v institucijah Evropske unije, kar je predpogoj za zasedbo najvišjih položajev. Nepošteno bi bilo, če bi vse najpomembnejše položaje zasedli uradniki iz starih držav članic in bi uradniki iz novih držav članic morali več let čakati na stranskem tiru. To bi očitno bila potrata sredstev, kajti na primer predstavnik iz Malte ima morda več znanja v zvezi z državami severne Afrike, iz Cipra glede Bližnjega Vzhoda, Bolgarije glede Turčije in Poljske glede Belorusije in Ukrajine, iz baltskih držav pa glede Rusije in tako naprej. Upam, da Evropska unija ne bo naredila napake in dopustila, da le predstavniki starih držav članic ličijo obraz EEAS, in upam, da bo namesto tega našla optimalno rešitev, ki bo zadovoljila vse države članice.

 
  
MPphoto
 
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE), v pisni obliki. (PL) Razmere v svetu oblikujejo nove izzive zunanje politike EU in zahtevajo širše razumevanje problemov varnosti. Pojavile so se nove sile in te se na različnih področjih vse bolj dejavno vključujejo v globalno politiko. Zato je potreben dialog na svetovni ravni in vzpostavitev novih načel sodelovanja ter razdelitev vlog. Z ustanovitvijo posebnih mobilnih sil, ki bi bile del EU in bi se lahko lotevale vseh vrst naravnih nesreč in katastrof, moramo dopolnjevati veliko vlogo, ki jo na področju svetovne varnosti igrata NATO in ZDA. Unije ne bodo zaznali le kot institucijo, ki se bori za demokracijo in človekove pravice, ampak tudi kot institucijo, ki pomaga ljudem v težkih časih. Nevarnost drugih groženj se očitno povečuje, zato sta energija in prehranska varnost vse pomembnejši. Mislim, da je treba razviti novo zasnovo glede delovanja zunanjepolitične službe EU, kjer bi opredelili področja delovanja Skupnosti in načela ustanovitve službe kot tudi načela glede delitve vlog in sodelovanja z diplomatskimi službami držav članic, da bi bilo jasno, katere vloge igrajo posamezne institucije EU. Če se delitev vlog in pristojnosti ne opredelijo na samem začetku, je to lahko povod za nesporazume med različnimi institucijami in vodji Unije ter med EU in državami članicami. Začetne izkušnje v zvezi s funkcijo visoke predstavnice za zunanjo in varnostno politiko ter splošno pričakovanje, da bi morali biti dejavni in prisotni na različnih krajih, od nas zahtevajo, da razmislimo o imenovanju namestnikov ali vključitvi še drugih komisarjev v njeno področje v večji meri, saj jih imamo toliko.

 
  
MPphoto
 
 

  Traian Ungureanu (PPE), v pisni obliki.(RO) Pozdravljam poročilo gospoda Albertinija, ki predstavlja glavne vidike skupne varnostne in zunanje politike, še zlasti odstavek o razvoju Vzhodnega partnerstva in evropski politiki v črnomorski regiji. Vzhodno partnerstvo in parlamentarna skupščina Euronest nudita ustrezen okvir za približanje vzhodnih sosed EU evropskim standardom kot tudi za pojasnitev možnosti posameznih držav, kot je Republika Moldavija, za pridružitev EU. Še zlasti bi želel poudariti pomen hitre, posebne pomoči, ki bi jo lahko zagotovili Evropi naklonjeni vladi Republike Moldavije. V zvezi s tem je treba pospešiti evropska ukrepa: proces zagotavljanja makrofinančne pomoči EU in odpravo vizumov za potovanja državljanov Republike Moldavije v EU. V črnomorski regiji je bistveno, da se nadaljuje z evropskim ciljem zagotavljanja energetske varnosti EU. Podpiram 21. odstavek poročila, ki poziva EU k izvedbi projekta Nabucco v celoti in kakor hitro je mogoče. Še eno vprašanje v tej razpravi, ki je prav tako pomembno, je ustrezna ocena razvoja projekta protiraketne obrambe ZDA in njegovega pomena za evropsko varnost. Vključenost Romunije v ta projekt kaže, da je Romunija postala neto evropska država, ki zagotavlja varnost, in ima vse možnosti, da izpolni vse zaveze, dane zaveznikom.

 
  
MPphoto
 
 

  Janusz Władysław Zemke (S&D), v pisni obliki. (PL) Predstaviti bi želel več pripomb glede evropske varnostne strategije in skupne varnostne in obrambne politike.

V predlogu resolucije Evropskega parlamenta so pravilno opredeljeni glavne grožnje in izzivi, s katerimi se spopada Evropa. Težava je v tem, da se nanje ne moremo zadostno odzvati, vsaj ne vedno dovolj hitro. Obstajajo tri glavne slabosti in če bi jih premagali, bi temeljito izboljšali učinkovitost skupne varnostne in obrambne politike. Prva slabost je pomanjkanje odločnosti vseh držav članic EU, da bi imele skupno politiko in ne le ustne izjave o njeni nujnosti. Drugič, šibko usklajevanje dela številnih evropskih institucij. Na ravni Unije še vedno ni centra, ki bi se odzval v kritičnih razmerah. Tretjič in zadnjič, vojaški in civilni potencial, ki je res na voljo Uniji in ne le posameznim članicam EU, je premajhen.

Težave v zračnem prometu so na primer pregovorne in to je temeljnega pomena za hiter odziv v kriznih razmerah. Le z napredkom na teh področjih bi skupna varnostna in obrambna politika postala učinkovitejša.

 
  
 

(Seja je bila med čakanjem na glasovanje za nekaj trenutkov prekinjena)

 
  
  

PREDSEDSTVO: GOSPOD McMILLAN-SCOTT
podpredsednik

 
  

(1)Glej zapisnik

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov