Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

B7-0187/2010

Razprave :

PV 11/03/2010 - 12.1
CRE 11/03/2010 - 12.1

Glasovanja :

PV 11/03/2010 - 13.1

Sprejeta besedila :


Razprave
Četrtek, 11. marec 2010 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

12.1. Primer Gilada Šalita
PV
MPphoto
 

  Predsednik. – Naslednja točka je razprava o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in načela pravne države (člen 122 Poslovnika), ki je bil na začetku primer Gilada Šalita (štirje(1) predlogi resolucij).

 
  
MPphoto
 

  Bastiaan Belder (IND/DEM), avtor. (NL) Gospod predsednik, okog 8. ure danes zjutraj sem tu v Parlamentu obiskal spletno stran, ki je posvečena Giladu Šalitu in moj pogled je takoj pritegnilo boleče dejstvo. Giladu, ki je bil na silo odpeljan, že 1355 dni, 3 ure, 12 minut in 37 sekund preprečujejo vsak stik z njegovim očetom, materjo, brati in sestrami. Vendar sem na isti spletni strani naletel tudi na odstavek iz Jeremijeve knjige: „Je upanje za tvojo prihodnost, govori Gospod: otroci se vrnejo na svojo zemljo.“ Noam Šalit, ki je danes tukaj z nami, polaga svoje upe in zaupanje v vas, pa tudi v Izraelovega boga, da bi dosegli izpustitev njegovega dragega sina.

Gospod predsednik, gospe in gospodje, danes razpravljamo o primeru Gilada Šalita. Na posebnem sestanku z izraelsko delegacijo sem včeraj popoldne že zagotovil Noamu Šalitu, da je njegov namen – izpustitev Gilada Šalita – tudi naš namen. Naj bosta ta razprava in ta resolucija jasen znak tega, kar očitno kliče po nadaljnjem ukrepanju visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve. Včeraj zjutraj sem z baronico Ashtonovo osebno govoril o tem. Zadeva Šalit je naša stvar, evropska stvar.

Gospe in gospodje, prosim ostanite lojalni tej zadevi tudi v prihodnjih obdobjih. Računam na vas. Naj Evropa prinese spremembo na Bližnji vzhod. Skupaj z Noamom Šalitom in njegovo družino z veseljem pričakujemo izpolnitev rabinove molitve za Šalita, psalm 126, vrstica 1: „Ko je Gospod obrnil usodo Siona, smo bili kakor tisti, ki sanjajo.“

 
  
MPphoto
 

  Frédérique Ries, avtorica. (FR) Gospod predsednik, komisar, Gilad Šalit je bil star 19 let, ko je bil ugrabljen v napadu Hamasa blizu Gaze. Ne v Gazi, ampak v Izraelu, v kibucu, kjer je bila nameščena njegova enota.

Skoraj štiri leta je ta mladi mož živel v celici; ni imel pravice sprejemanja obiskovalcev, za Gilada ni bilo ne zdravnika, ne odvetnika, ne pošte, ne sodnega procesa, ne Ženevske konvencije, ničesar. On, ki je znan (pravzaprav napačno) kot vojak Gilad Šalit, je služil vojsko kot vsi mladi v njegovi državi.

Je precej plašen mladenič – pravzaprav po svojem očetu, ki smo ga že večkrat srečali in ga imamo danes spet čast pozdraviti v tem parlamentu – mladenič, ki je imel rad matematiko in mu je bil všeč nogomet ter bi se vrnil v civilno življenje, seveda, če ne bi zdaj že štiri leta živel v luknji, odrezan od sveta in odrezan od svoje družine.

Komisar, danes popoldan nočem govoriti o politiki, nočem govoriti o Bližnjem vzhodu, spopadih, pogajanjih ali izmenjavi zapornikov. Parlament vas danes soglasno poziva, da pomagate mladeniču – mlademu Izraelcu, mlademu Francozu, mlademu Evropejcu – da se vrne domov.

Zato danes skupaj s soavtorji te resolucije in poslanci šestih političnih skupin, gospo Essayah, gospodom Cohn­Benditom, gospodom Howittom, gospodom Tannockom in gospodom Belderjem, ki je pravkar govoril, pišem baronici Ashton.

Zelo odločno pozivamo baronico Ashton, ki bo naslednjo sredo odpotovala v Izrael in Gazo, naj uporabi ves svoj vpliv in zahteva izpustitev Gilada Šalita, vpliv, ki ga ima z našo današnjo resolucijo, vpliv 500 milijonov evropskih državljanov, ki jih zastopamo v tem parlamentu.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Proinsias De Rossa, avtor. Gospod predsednik, pozdravljam to medstrankarsko resolucijo, ki poziva po izpustitvi izraelskega vojaka Gilada Šalita, ki ga ima vojaška veja Hamasa zaprtega že od leta 2006. Strinjam se z Giladovim očetom, ki je prosil, da bi primer njegovega sina obravnavali kot humanitarno vprašanje in ga ne bi spreminjali v politični žogobrc. Kljub zanosni politični razpravi ne smemo nikoli izgubiti izpred oči trpljenja obeh družin, izraelske in palestinske, ki so jima v tem spopadu odvzeli njune najbližje.

Ženevske konvencije morajo spoštovati vse strani. Povsem nesprejemljivo je, da so Giladu Šalitu odrekli pravice vojnega ujetnika, ki mu jih Goldstonovo poročilo kategorično priznava. Njegova družina nima nobenih informacij o njegovem zdravstvenem stanju, ne telesnem ne duševnem.

Hkrati je od 7 200 palestinskih zapornikov, ki so prav tako v nasprotju z Ženevskimi konvencijami pridržani v izraelskih ječah, 1 500 pridržanih za nedoločen čas in 13 zaprtih že 25 let. Štiriinštirideset od teh je otrok, 23 članov Palestinskega zakonodajnega sveta pa je pridržanih iz maščevanja zaradi zaprtja Gilada Šalita. Še enkrat, Goldstone je jasen: ta pridržanja članov PLC so v nasprotju z mednarodnim pravom.

Ta konec tedna bom načel ta vprašanja na parlamentarni skupščini Euromed. Pozivam Catherine Ashton, naj med svojim bližnjim obiskom regije pritisne na izraelske in palestinske oblasti, vključno s tistimi v Gazi, za izpustitev Gilada Šalita in palestinskih otrok ter članov PLC in za zagotovitev, da se varno in čim prej vrnejo k svojim družinam.

 
  
MPphoto
 

  Charles Tannock, avtor. Gospod predsednik, višji vodnik Gilad Šalit je zdaj že več kot tri leta ujetnik džihadskih fanatikov Hamasa. Hamas trdi, da je zakoniti subjekt, ki upošteva Ženevske konvencije, in da je zato Šalit vojni ujetnik, Izrael pa ga po mojem mnenju po pravici šteje za ugrabljenega od trenutka, ko je bil na silo odpeljan. Ne glede na njegov pravni položaj in mednarodno pravo pa ga v Gazi kruto zadržujejo v osami, prikrajšan je za vsak stik z zunanjim svetom in odrekajo mu celo dostop Rdečega križa, ki se zahteva po Ženevskih konvencijah. Njegova družina nima nobenih informacij o njegovem počutju razen enega videoposnetka in občasnih navedb Hamasa, da je še živ in zdrav.

Če ima Hamas kakšno zahtevo, ki bi jo morala mednarodna skupnost resno vzeti, bi moral vsaj zdaj jasno pokazati, da so pogoji njegovega zaprtja v skladu z mednarodno humanitarno zakonodajo.

Vendar zahtevamo več kot to. Zahtevamo, da ga takoj in brezpogojno izpustijo. Nobena skrivnost ni, da nasprotujem dialogu s teroristi Hamasa, organizacije, ki je zavezana uničenju Izraela, a če se bomo morali kdaj dogovarjati s Hamasom, je to lahko šele potem, ko bodo izpustili Gilada Šalita iz zanikrnega ujetništva.

 
  
MPphoto
 

  Sari Essayah, avtorica. Gospod predsednik, po navadi je takrat, ko ta parlament pripravi resolucijo, ki ima vsaj rahlo zvezo s položajem na Bližnjem vzhodu, težko najti medsebojno razumevanje. V tem primeru ni tako, zahvaljujoč kolegom, ki so to omogočili.

Položaj Gilada Šalita je humanitarno vprašanje in naša skupna resolucija poudarja dejstvo, da je, odkar je bil pred skoraj štirimi leti ugrabljen, pridržan na neznanem mestu v Gazi, kjer nima osnovnih pravic po nobenem humanitarnem standardu, niti po tretji Ženevski konvenciji. Iz tega humanitarnega stališča zahtevamo takojšnjo izpustitev Gilada Šalita. Do takrat pa je minimalna zahteva, da se dovoli Rdečemu križu in Šalitovim staršem, da stopijo v stik z njim.

Vrednost človeka se ne da izmeriti. Je neizmerna. Gilad Šalit ne sme postati del pogajanj teroristične organizacije Hamas, ampak ga je treba takoj izpustiti. To je sporočilo, za katero bi radi, da ga visoka predstavnica baronica Ashton prenese v Gazo na svojem bližnjem obisku.

 
  
MPphoto
 

  Takis Hadjigeorgiou , avtor.(EL) Gospod predsednik, včeraj sem bil skupaj z drugimi poslanci na sestanku, na katerem je bil navzoč Šalitov oče, in rad bi rekel, da je nemogoče, da ne bi človeka prizadela tragedija te družine. Zato je naše stališče, da Gilad Šalit, pripadnik izraelskih oboroženih sil, ki je bil dne 24. junija 2006 prijet na izraelskem ozemlju, izpolnjuje merila, da se obravnava kot vojni ujetnik na podlagi tretje Ženevske konvencije.

S tem bi mu bilo treba dati humanitarno obravnavo in dovoliti stike. Mednarodnemu Rdečemu križu bi bilo treba dovoliti, da ga obišče in njegova družina bi morala imeti vso pravico, da je obveščena o njegovem položaju in seveda, da ga obišče. Hkrati izražamo prepričanje in željo, da bi ga morali izpustiti.

Kljub temu pa sem, ne da bi vas želel kakor koli odvračati od tega, kar sem povedal do zdaj, prepričan, da je naše stališče, da se to vprašanje lahko loči od vrste drugih Palestincev v ječi, nekako apolitično. Njihova navzočnost v teh ječah je prav tako humanitarno vprašanje. Menim, da dajemo lažne upe tej družini, če mislimo, da bomo kar koli dosegli s tem, da se bo Parlament osredotočil zgolj na izpustitev tega človeka, za katerega ponavljam našo zahtevo, da mora biti izpuščen.

Ali dejstvo, da je na ducate 16-letnih palestinskih otrok v ječi, ni humanitarno vprašanje? Kako lahko ločujete med tema vprašanjema? Ne moremo mimo tega, ne da bi omenili dejstvo, da je Gaza sama – nekdo je prej rekel, da živi Šalit v luknji in res živi v luknji – da je Gaza sama, ponavljam, ena ogromna luknja. En milijon in pol Palestincev, ki živijo tam, živi v skupinski luknji. V izraelskih zaporih je 7 200 Palestincev; med njimi 270 otrok, starih od 16 do 18 let in 44 otrok, mlajših od 16 let. Od leta 1967 je bilo prijetih in zaprtih sedemsto petdeset tisoč Palestincev.

Pozivamo torej za izpustitev Šalita, a naše stališče je s tem, ko verjamemo, da je to mogoče doseči ločeno od celotne slike v Palestini, apolitično.

Za konec bi rad dodal, da je Palestina edino območje na svetu z ministrom za zapornike. Rad bi še enkrat izrazil našo ljubezen in sočutje do družine in verjamem, da bo ta problem rešen v kratkem.

 
  
MPphoto
 

  Nicole Kiil-Nielsen, avtorica. (FR) Gospod predsednik, resolucija o desetniku Giladu Šalitu, ki jo danes preučujemo, dopolnjuje številne resolucije, ki jih je sprejel Evropski parlament o stanju človekovih pravic na Bližnjem vzhodu.

Desetnik Gilad Shalit, ki je v ujetništvu že 1 355 dni, mora biti čim prej izpuščen. Zahtevamo in zelo iskreno upamo, da bo izpuščen. Francosko-palestinski mladenič Salah Hamouri, ki ga imajo izraelske oblasti zaprtega že od 13. marca 2005, mora biti izpuščen. Otroci, zaprti v Izraelu, s čimer so kršene določbe mednarodnega prava in konvencij o pravicah otrok, morajo biti izpuščeni. Borci nenasilnega splošnega ljudskega odpora proti zavzetju, kot je Abdallah Abu Rahmah iz Bil'ina, morajo biti izpuščeni. Izvoljeni predstavniki, člani Palestinskega zakonodajnega sveta – vključno z Marwanom Barghoutijem – morajo biti izpuščeni.

Čas je, da Evropska unija trdno vztraja, da se na Bližnjem vzhodu spoštujejo človekove pravice in mednarodno pravo. Rešitev ne leži v dodelitvi prednosti enemu človeku, ki bi bila izvedena v represivnih in nasilnih razmerah, kot je bil umor voditelja Hamasa v Dubaju, ki ga obsojamo, že zato, ker je s tem postala zagotovitev izpustitve Gilada Šalita še težja.

 
  
MPphoto
 

  Elena Băsescu, v imenu skupine PPE.(RO) To je že drugič v zadnjih dveh tednih, da govorim na plenarnem zasedanju o Giladu Šalitu in veseli me, da so se skupna prizadevanja z mojimi kolegi poslanci končala s to resolucijo. „Primer Gilada Šalita“ kaže posebno skrb, ki jo ima Evropska unija za humanitarne razmere v Gazi. Giladove pravice, ki so določene v Ženevski konvenciji, ne bi smele biti odvisne od izraelsko-palestinskega spora. Noam, oče Gilada Šalita, res vedno znova potrjuje, da ne on ne njegova družina niso vpleteni v politiko. Niso si izbrali, da bi bili zdaj v tem položaju. Idealni scenarij za nas Evropejce bi bil, da bi obe državi sobivali v miru in varnosti.

Pogajanja za Giladovo izpustitev potekajo že od leta 2006 prek različnih posrednikov z enim dejansko močno spornim predlogom, da bi v zameno za njegovo izročitev predali 1 000 palestinskih zapornikov. Gilad in njegova družina potrebujejo našo pomoč.

Najlepša hvala.

 
  
MPphoto
 

  Olga Sehnalová, v imenu skupine S&D. – (CS) Primer Gilada Šalita je postal simbol neskončnega obupa in razočaranja na Bližnjem vzhodu. To velja za ljudi, ki živijo tam, in za mednarodno skupnost, ki je tam dejavna. Gilad Šalit je talec z imenom in njegovo razgibano usodo spremljamo s sočutjem in skrbjo. Ljudje na Bližnjem vzhodu so brezimni talci neskončnega spora. Oko za oko in zob za zob. Ali obstaja drugo upanje za Gilada in vse druge žrtve?

Vsi standardni mednarodnega prava ne bodo nadomestili tistega, o čemer tako malo slišimo v tem spopadu – poziva po humanosti. Da bi poskusili in odvrgli geopolitični pogled na svet, kjer se z ljudmi in njihovimi usodami manipulira kot z igralnimi kartami. Da bi poskusili in se postavili v položaj družin žrtev in vseh nedolžnih pridržanih in nebogljenih ljudi.

Kaj potem preprečuje izpustitev Gilada Šalita in vseh tistih, katerih krivda ni bila nedvoumno ugotovljena na sodiščih? Da ne omenjamo spodbude tistih, ki želijo živeti v miru. Ključ do miru je zaupanje, kompromis in pogum za obrambo miru proti vsem tistim, ki so neizprosni. Rada bi vas poprosila, da naredite prvi korak.

 
  
MPphoto
 

  Margrete Auken, v imenu skupine Verts/ALE. (DA) Gospod predsednik, namen naše današnje razprave je, bodimo pošteni, dati ime in obraz človeškemu trpljenju in na ta način razširiti naše usmiljenje in sočutje. V tem smislu je res veliko vredno, da smo za glavno temo naše današnje razprave izbrali Gilada Šalita. To nas bo vodilo k razširitvi sočutja do drugih, tako da se bomo lahko res poistovetili z njihovim trpljenjem in trpljenjem njihovih družin. Obstajajo tisoči Palestincev, ki so pridržani v povsem nesprejemljivih razmerah, kar je v vsakem pogledu v nasprotju z mednarodnimi predpisi in za njih je to prav tako težak položaj, kot je za Gilada Šalita in njegovo družino. Storiti moramo vse, kar lahko, da bomo vzeli ta problem resno in moj občutek je, da smo vsi v tej hiši pripravljeni to storiti. Tu ne gre le za enega zapornika, ampak za tisoče zapornikov, ki so žrtve tega velikega spopada.

Dodala bi še eno točko. Pomembno je, da se odkrito spopademo z vzrokom tega trpljenja in spoznamo, da za te ljudi ni prihodnosti, če ne bomo kaj storili, ne le v zvezi z obleganjem Gaze, temveč tudi v zvezi z zavzetjem Palestine kot celote, in če ne bomo ustvarili rešitve z dvema državama, za katero sem prepričana, da jo vsi zahtevamo in želimo. Mislim, da je to res tvoren način za iskanje skupne rešitve in upam, da bo baronica Ashton postavila EU v položaj, kjer ji ne bo treba le plačevati, plačevati in plačevati, ampak bo tu in tam tudi slišati njen glas.

 
  
MPphoto
 

  Louis Bontes (NI). (NL) Gospod predsednik, 25. junija 2006 je bil izraelski vojaški obveznik, desetnik Gilad Šalit, na silo odpeljan po terorističnem prodoru iz območja Gaze. Od takrat ga ima Hamas za talca. Hamas je Šalita popolnoma odrezal od zunanjega sveta. Zaprt je v najgloblji temi in niti Rdečemu križu ni dovoljen dostop do njega.

Primer Šalit ponovno dokazuje, da sta Evropa in Izrael na isti strani. Barbarske islamske sile bojujejo brezkompromisno vojno proti zahodni civilizaciji. Izrael je frontna črta te vojne. V Izraelu in Evropi šteje vsako človeško življenje. Za islamske teroriste človeško življenje ne šteje nič ali raje eno človeško življenje je vredno tisoč življenj, kajti Hamas zahteva, da Izrael v zameno za Šalita izpusti 1 000 zapornikov, vključno z velikim številom terorističnih morilcev.

Pomembno je, da dosežemo Šalitovo izpustitev, vendar brez tega, da bi moral Izrael v zameno izpustiti teroriste. Navsezadnje smo v preteklosti videli, kam so pripeljale take izmenjave, v evforijo zmage za teroriste, za njihove privržence in voditelje in nedvomno v več terorja. Ne moremo dovoliti ljudem, da bi imeli dobiček od terorizma in bilo bi neodgovorno, če bi spodbujali Izrael, naj se odzove na takšno jemanje talcev z izmenjavo, kajti naslednji talec Hamasa bi bil kdo iz Pariza, Amsterdama ali Bruslja. In v kakšnem položaju bomo potem?

Takoj je treba zamenjati vlogi. Hamas je tisti, ne Izrael, ki mora plačati za to, da je vzel Gilada Šalita, Evropejca, za talca. Cena mora biti tako visoka, da ga bodo izpustili po lastni svobodni volji. V tem smislu prosim, da se uvede popolna prepoved potovanja v Evropo in skozi njo za vse uradnike režima Hamas, vključno s tistimi, ki niso uradno povezani s Hamasom, in tiste, ki niso na evropskem terorističnem seznamu.

 
  
MPphoto
 

  Tunne Kelam (PPE). – Gospod predsednik, tega mladega moža držijo v ujetništvu že skoraj 1 400 dni ob popolnem nespoštovanju vseh mednarodnih pravil in do njega nima dostopa nihče, niti Rdeči križ. Mislim, da je treba ta primer gledati in reševati izključno kot človeško tragedijo. Pogum mi daje široka podpora Evropskega parlamenta v tej razpravi in topel sprejem naših kolegov, ki so ga včeraj izkazali Šalitovemu očetu.

Primer Šalit ne sme postati sredstvo za pogajanje. Namesto tega naj bo v interesu Hamasa, če želijo pridobiti legitimnost v mirovnem procesu. Naj končam, najboljši dokaz njihove verodostojnosti bi bil, če bi izpustili Gilada Šalita brez pogojev in bi se vzdržali nadaljnjih ugrabitev.

 
  
MPphoto
 

  Filip Kaczmarek (PPE).(PL) Resolucija, o kateri danes razpravljamo, ni politične narave in mi se ne trudimo, da bi rešili bližnjevzhodni spor. Vse, kar želimo, je, da bi bilo nedolžnemu sinu dovoljeno, da se vrne k svojemu očetu in družini. Ne vem, če kolegi poslanci veste za obstoj organizacije, imenovane Krog staršev. To je organizacija izraelskih in palestinskih družin, ki so v spopadu izgubile svoje sorodnike. Danes se pogovarjamo o posameznem primeru prav zato, ker nočemo, da bi se oče Gilada Šalita pridružil tistim, ki so izgubili najdražje – svoje otroke.

Pozivamo k izpustitvi talca, ker se ne strinjamo z zamislijo, da cilj opravičuje sredstvo. Boj za pravo stvar ne opravičuje dejanj, ki na splošno veljajo za slaba, ali terorističnih akcij. Organizacije, ki bi rade pridobile naše odobravanje, naše spoštovanje, ne smejo držati talcev.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Cristian Dan Preda (PPE). (RO) Tudi jaz želim dodati svojo podporo tistim, ki so danes in včeraj v tem parlamentu pozivali k izpustitvi Gilada Šalita, in tudi jaz želim izraziti sočutje njegovi družini.

Rad bi naslovil svoj govor na tiste, ki so si morda postavljali vprašanje: „Zakaj bi imeli resolucijo o primeru Gilada Šalita in zakaj zdaj?“ Drugi kolegi poslanci so nas opozorili, da bo kmalu štiri leta, odkar je mladi Gilad Šalit talec v brutalnih razmerah in v nasprotju z mednarodnimi standardi, ki jih priznava tretja Ženevska konvencija o ravnanju z vojnimi ujetniki. Kot si lahko vsak od nas predstavlja, je vsak dodaten dan v ujetništvu za Šalita in njegovo družino obupno trpljenje.

Podal bi še en razlog za podporo, namreč, da je Gilad Šalit evropski državljan, evropska žrtev terorizma in na današnji dan, ki je evropski dan žrtev terorizma, si ne morem zamišljati bolj simbolične poteze, kot je ta resolucija.

 
  
MPphoto
 

  Ana Gomes (S&D). – Gospod predsednik, najprej bi rada pozdravila prizadevanja družine Gilada Šalita, ki poskuša doseči njegovo izpustitev, kar z vsem srcem podpiramo. To je sporočilo, ki ga želimo posredovati s to resolucijo. Prepričani smo, kot poudarja poročilo gospoda Goldstona, da je res upravičen do statusa vojnega ujetnika, kot bi morali biti zaporniki, ki so v priporu v Izraelu, vključno s številnimi otroki.

Želimo, da so vsi izpuščeni. Želimo, da se izpustijo Gilad Šalit in vsi mladi palestinski moški in ženske. To je res edini način, da se v tej regiji doseže mir. Pozivamo baronico Ashton, naj naredi prav vse in zahteva izpustitev Gilada Šalita in vseh drugih palestinskih vojnih ujetnikov, zlasti tistih mladih ljudi, ki prestajajo ujetništvo.

 
  
MPphoto
 

  Ryszard Czarnecki (ECR).(PL) Primer Gilada Šalita ima posebno, osebno razsežnost. To je tragični primer zelo mladega človeka istih let kot je moj sin in tudi tragični primer njegove družine. Vendar, ne pretvarjajmo se, da ta primer nima tudi širšega političnega pomena. Dejansko se ob njem zavemo, da je črno-beli film, ki ga pogosto enostransko predstavljajo tudi v tem parlamentu, film, ki govori samo o žrtvah na palestinski strani, to pa je nekaj, kar pravzaprav ni preveč objektivno.

Mislim, da bi morali danes zelo jasno zahtevati izpustitev tega mladega moža, vendar pri tem ne pozabimo, da so za dejstvo, da je še vedno v zaporu, odgovorni tisti, ki pošiljajo izstrelke na mesto Sderot.

 
  
MPphoto
 

  Eija-Riitta Korhola (PPE). (FI) Gospod predsednik, kot vemo, so v ozadju te resolucije politično zelo občutljive okoliščine, vendar nam to ne sme preprečiti, da sprejmemo to jasno humanitarno resolucijo, ki ni zvodenela ob splošnih političnih pripombah o položaju kot celoti.

Veseli me, da ta resolucija ostaja pri bistvu. Nameravam glasovati zanjo. Poudarja zamisel, da morajo vse strani, ki so vpletene v krizo na Bližnjem vzhodu, ravnati v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom in zakonodajo o človekovih pravicah. Upam, da bo dobila čvrsto podporo tega parlamenta.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Janez Potočnik, član Komisije. Gospod predsednik, primer ugrabljenega izraelskega vojaka Gilada Šalita je za Evropsko unijo zelo pomemben.

Moja nekdanja kolegica komisarka Ferrero-Waldner je pozivala k nujni izpustitvi gospoda Šalita prav v tej hiši že 5. julija 2006, manj kot dva tedna po njegovem zajetju. Z leti in ob številnih priložnostih, vključno z zadnjim Pridružitvenim svetom z Izraelom junija lani in sklepi Sveta za zunanje zadeve iz decembra 2009, je EU stalno pozivala tiste, ki pridržujejo gospoda Šalita, naj ga nemudoma izpustijo. Zato se pridružujemo današnjim predlogom Parlamenta za njegovo izpustitev.

Po našem mnenju so v skladu z oceno številnih organizacij za človekove pravice pogoji pridržanja gospoda Šalita v nasprotju z mednarodnim humanitarnim pravom. Zato pozivamo njegove ugrabitelje, naj spoštujejo te obveznosti in, zlasti, naj dovolijo delegatom Mednarodnega odbora Rdečega križa, da ga obiščejo. Končno, zavedamo se, da so v teku posredovanja, namenjena izpustitvi Gilada Šalita. Spodbujamo vsa prizadevanja v tej smeri in izražamo upanje, da bodo kmalu uspešna. Osebno bom tudi prenesel vaše jasno sporočilo kolegici Cathy Ashton.

Seveda so naše misli z družino Gilada Šalita. Vem, da je njegov oče ta teden v tem parlamentu in da v tem trenutku sedi tukaj z nami.

(Aplavz)

Rad bi mu zagotovil, da so naše misli in prizadevanja z njim in seveda z vsemi drugimi, ki trpijo zaradi posledic tega dolgotrajnega spopada.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo na koncu razprave.

Pisne izjave (člen 149)

 
  
MPphoto
 
 

  Indrek Tarand (Verts/ALE), v pisni obliki. – Rad bi izrazil obžalovanje zaradi zaprtja Gilada Šalita. Njegova ugrabitev skupaj s pridržanjem drugih zapornikov na območju je nesprejemljiva. Ta položaj je treba čim prej spremeniti. Prepričan sem, da bi Šalitova izpustitev prispevala k bližnjevzhodnemu mirovnemu procesu na splošno.

(FR) Glede preostalega pa, Francija se je pravkar odločila, da bo prodala Rusiji bojno ladjo razreda mistral. Prepričani smo, da bo resno obžalovala to dejanje.

 
  

(1)Glej zapisnik.

Zadnja posodobitev: 4. junij 2010Pravno obvestilo