Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : O-0024/2010

Predložena besedila :

O-0024/2010 (B7-0205/2010)

Razprave :

PV 19/04/2010 - 17
CRE 19/04/2010 - 17

Glasovanja :

Sprejeta besedila :


Razprave
Ponedeljek, 19. april 2010 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

17. Varnost v letalstvu: črna lista Skupnosti o letalskih prevoznikih (razprava)
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 
 

  Predsednica. - Naslednja točka je razprava o vprašanju Komisiji za ustni odgovor, ki ga je postavil Brian Simpson v imenu Odbora za promet in turizem o varnosti v letalstvu: črni listi Skupnosti o letalskih prevoznikih (O-0024/2010 – B7-0205/2010).

 
  
MPphoto
 

  Silvia-Adriana Ţicău, namestnica vlagatelja. Gospa predsednica, gospod Brian Simpson je vprašanje predložil v imenu Odbora Parlamenta za promet in turizem po poročilu Komisije o učinkovitosti črne liste EU. Črna lista EU je bila sestavljena leta 2006, da bi razkrinkala in prepovedala tiste letalske prevoznike, ki ne upoštevajo mednarodnih varnostnih predpisov. Nastala je kot odziv na zaskrbljenost nad ravnjo izvrševanja mednarodnih varnostnih standardov in kot rezultat več smrtnih letalskih nesreč v zelo kratkem času leta 2004 in leta 2005.

Štiri leta pozneje vemo, da se je črna lista pokazala kot učinkovito in dragoceno orodje pri spodbujanju izvrševanja varnostnih standardov ICAO in zaščiti državljanov EU. Zdaj je pred nami vprašanje, kako lahko to nadgradimo. Z drugimi besedami, kako lahko razširimo zaščito zunaj naših meja in si še bolj prizadevamo za izpolnitev cilja izboljšanja svetovne varnosti v letalstvu? Dolžnost črne liste ni samo ugotoviti, kje so varnostna tveganja, temveč tudi zagotoviti, da bodo te informacije uspešno prišle tudi do državljanov EU. Kako lahko torej v skladu s tem zagotovimo, da bodo državljani EU, ki letijo zunaj Evrope, seznanjeni s prepovedanimi letalskimi prevozniki, ki v drugih regijah sveta še naprej vozijo?

V primerih, ko se letalskemu prevozniku razveljavi licenca in se ta zato na črni listi ne pojavlja, kako smo lahko prepričani, da se tega zavedajo tudi potniki? Videli smo že, kako učinkovito je bilo združevanje različnih nacionalnih črnih list v eno celovito vseevropsko listo. Vendar pa je črna lista dobra samo v tolikšni meri, kolikšen je dostop, ki ga imamo do informacij o varnosti letalskih prevoznikov. Kako bi lahko nadgradili informacije, na katerih temelji črna lista, z izboljšanjem dostopa do preverljivih in zanesljivih informacij? To ne pomeni samo, da si je treba prizadevati za okrepitev preverjanj v državah članicah EU, temveč tudi da je treba potrditi podatke, ki jih pošiljajo države, ki niso članice EU.

Ali bo Komisija preučila, ali je treba vpeljati usklajene in standardizirane postopke preverjanja na ploščadi in poročanja? V zvezi z izboljšanjem podatkov iz tretjih držav, ali bo Komisija preučila, ali je treba vzpostaviti učinkovit sistem za mednarodno izmenjavo zanesljivih podatkov, s čimer bi se približali svetovni črni listi, o kateri se je v preteklosti govorilo? Poleg tega velja poudariti, da se je črna lista pokazala kot učinkovito orodje pri spodbujanju letalskih prevoznikov k izpolnitvi mednarodnih varnostnih standardov. Vendar kako si lahko še bolj aktivno prizadevamo za izpolnitev cilja izboljšanja svetovne varnosti v letalstvu? S tem mislim, kako namerava Komisija podpreti nacionalne organe civilnega letalstva pri reševanju pomanjkljivosti glede varnosti na osnovi revizij ICAO in izboljšanju njihove zmogljivosti za nadzor?

Ključnega pomena je, da zagotovimo učinkovite komunikacijske kanale z javnostjo, vendar je temeljnega pomena tudi, da si dolgoročno še naprej prizadevamo za spodbujanje izvrševanja mednarodnih standardov na področju varnosti v letalstvu po vsem svetu. To bo nazadnje najučinkovitejši način za izboljšanje varnosti za vse potnike. Odbor Evropskega parlamenta za promet in turizem se veseli sodelovanja s Komisijo, s katero želi poskusiti nadgraditi dosežke črne liste EU.

 
  
MPphoto
 

  Andris Piebalgs, član Komisije. Gospa predsednica, zahvaljujem se gospe Ţicău za njeno zelo pozitivno oceno pristopa k črni listi. Komisija je prepričana, da obstoječi ukrepi javnosti že zagotavljajo zelo visoko raven informacij in pravic pri letih znotraj in zunaj Evropske unije.

Seznam letalskih prevoznikov, prepovedanih v Evropski uniji, je javnosti široko dostopen na internetu in prek ciljnih ukrepov obveščanja. Komisija se pri vsaki dopolnitvi liste tesno povezuje z evropskimi in mednarodnimi združenji potovalnih agentov. Slednjim to omogoča, da so v najboljšem možnem položaju, s katerega lahko pomagajo potnikom.

Nacionalni organi civilnega letalstva in letališča na ozemlju držav članic so dolžni seznaniti potnike z listo EU, tako prek svojih spletišč kot tudi v svojih prostorih, kjer je to potrebno.

Lista vsebuje koristne informacije za ljudi, ki želijo potovati zunaj Evropske unije, in jim tako omogoča, da se izognejo potovanju s temi letalskimi prevozniki. Lista nima nikakršnega učinka zunaj svojega ozemlja – zunaj Evropske unije se ne uporablja. Uredba zato vzpostavlja pravice potnikov, da so seznanjeni z identiteto vseh letalskih prevoznikov, s katerimi letijo na svojem potovanju. Pogodbenik za zračni prevoz – ali potovalni agent ali organizatorji potovanj – mora ob rezervaciji potnike obvestiti o identiteti letalskega prevoznika ali prevoznikov, ki bodo opravili let. Potnik mora biti tudi obveščen o vsaki spremembi prevoznika, bodisi pri prijavi ali najpozneje ob vkrcanju na zrakoplov. Uredba zagotavlja potnikom tudi pravico do povračila stroškov ali spremembe poti, če je prevoznik, pri katerem je bila opravljena rezervacija, naknadno uvrščen na listo, kar je povzročilo preklic zadevnega leta.

Za spremljanje in ocenjevanje skladnosti prevoznikov z mednarodnimi varnostnimi standardu se uporabljajo različni viri informacij; to so varnostni pregledi, ki jih opravlja Mednarodna organizacija za civilni letalski promet, informacije, ki jih posredujejo pristojni organi tretjih držav, informacije, ki jih posreduje Evropska agencija za varnost v letalstvu v okviru svojih pregledov in preiskav znotraj Evropske unije ali tehničnih nalog zunaj Evropske unije, rezultati preverjanj zrakoplovov in letalskih prevoznikov na ploščadi na letališčih EU v okviru programa presoje varnosti tujih zrakoplovov v skladu z zahtevami ustreznih predpisov EU, in nazadnje tudi utemeljene informacije, povezane z nesrečami, ki izvirajo iz poročil o preiskavi nesreče ali resnega incidenta.

Omeniti moram tudi, da Evropska komisija na tej ravni nima celovitega seznama držav s podobno zakonodajo, vendar pa nekaj držav – Republika Koreja, Bahrajn in Kraljevina Savdska Arabija – uporablja enake omejitve, kot so opredeljene na evropski listi.

Lahko potrdim, da je Komisija pripravljena sodelovati s Parlamentom, da bi se ta zakonodaja o črni listi zares izboljšala in da bi zagotovila zelo potrebno varnost v zraku.

 
  
MPphoto
 

  Christine De Veyrac , v imenu skupine PPE.(FR) Gospa predsednica, ker sem bila pred skoraj petimi leti poročevalka za to uredbo, sem zelo vesela, ko vidim, da smo vzpostavili mehanizem, ki deluje, in da to traja že več let. Poročilo Komisije o uporabi Uredbe o „črni listi“ se zdi celovite in nudi zanimivo snov za razmišljanje. Predvsem podpiram zamisel o mednarodni črni listi, edinemu zagotovilu svetovne usklajene ravni varnosti v letalstvu.

Kljub temu imam za Komisijo nekaj vprašanj. Najprej me zanima, kako se izvršuje pravica do zagovora, ko vendar v eni državi ni prepovedan samo en letalski prevoznik, temveč so prepovedani vsi. Ali svoj primer predstavijo vsi navedeni letalski prevozniki ali pa samo organ civilnega letalstva zadevne države, in kako se lahko v tem smislu določeni varni letalski prevozniki izognejo uvrstitvi na črno listo?

Druga zelo pomembna točka po mojem mnenju je spremljanje zrakoplova. Ali Komisija posebej spremlja vse zrakoplove letalskega prevoznika, ki je bil uvrščen na listo oziroma kateremu je bila preklicana licenca, da bi se zagotovilo, da ti zrakoplovi ne bi poleteli v nebo pod drugim imenom? Ali je torej Komisija identificirala države, ki naj bi se izkoriščale kot zastave ugodnosti - ki torej sprejemajo prepovedane letalske prevoznike, ki nato spremenijo svoje ime in državo registracije? Poleg tega ali ima Komisija v primeru, da je letalski prevoznik uvrščen na črno listo, kakršne koli informacije o tem, kako so potovalne agencije in prodajalci vozovnic o tem obvestile potnike in jim povrnile stroške oziroma ali so jim ponudili kakšne druge rešitve?

Preden končam, bi želela postaviti še vprašanje v zvezi s posebno zadevo: veliko poslancev Evropskega parlamenta je prejelo sporočila, ki bi jih lahko opisali kot vztrajna, o Indoneziji, katere letalski prevozniki so v celoti vsi prepovedani, in sicer s prošnjo, da Komisijo prosimo, naj Indonezijo umakne s črne liste. Ta pritisk se mi zdi neprimeren, saj komercialni razlogi ne upravičujejo ogrožanja življenj potnikov. Zanima me, kakšno je trenutno stanje v tej državi in ali je potem, ko je že nekaj let na črni listi, Indonezija kako ukrepala, da bi odpravila pomanjkljivosti glede varnosti, katerih je bila obtožena.

 
  
MPphoto
 

  Saïd El Khadraoui, v imenu skupine S&D.(NL) Gospa predsednica, gospod komisar, gospe in gospodje, najbrž je nekoliko čudno, da razprava o črni listi poteka v času, ko je celoten letalski promet v Evropi v kaosu, vendar bomo jutri baje imeli priložnost za tematsko in nujno razpravo in to je natanko tisto, kar bomo imeli.

Sama črna lista je pomembna tema in lahko rečemo, da je uspešna zahvaljujoč med drugim tudi spodbudi gospe de Veyrac, ki si je pred nekaj leti zares močno prizadevala, da bi jo uresničila. Graditi moramo na pridobljenih izkušnjah in se iz njih učiti. Obstajajo pa še neka področja, kjer so potrebni nadaljnji ukrepi.

Najprej na področju komunikacije s potniki. Prav je, da je treba potnike obvestiti, če nekje, na primer v potovalni agenciji, rezervirajo let pri prevozniku s črne liste, vendar pa se pogosto zgodi, da se potniki za domače lete odločajo samo takrat, ko so že v določenem kraju. Zato predlagam, da preučimo, ali obstaja možnost, da bi potovalne agencije in letalski prevozniki, ki rezervirajo lete v državah z nevarnimi prevozniki ali nevarnimi letali, o tem avtomatično obvestili potnike, tudi če sami seveda niso na črni listi. To moramo dobro premisliti.

Drugi vidik tukaj je, da potnikom pomagamo, da se izognejo zrakoplovom, letalskim prevoznikom in državam, ki so uvrščeni na črno listo. Ko gre za pomoč pri krepitvi zmogljivosti, namenjeno tretjim državam in zagotovo tudi najrevnejšim državam, bi lahko Evropska unija zagotovila veliko več pomoči ter strokovnega znanja in izkušenj in obenem poskrbela, da bodo tudi organi letalskega prometa imeli vso potrebno zmogljivost za reševanje svojih problemov. Ena zadeva, ki jo je omenila gospa de Veyrac, je seveda ta, da se ljudi zavaja. Ali zares imamo brezhiben sistem? Smo prepričani, da ni nikjer nobenih lukenj, ki bi jih letalski prevozniki iz države, ki je uvrščena na črni listi, dejansko izrabili za vožnjo prek drugih držav ali otokov? Nekaj takšnih primerov smo že videli.

Na koncu naj povem, da mislim tudi, da bi si morali prizadevati za svetovno črno listo. Zanima me, kaj ste skupaj z vašimi kolegi iz drugih držav, na primer na ravni ICAO, storili, da bi takšna lista postala resničnost.

 
  
MPphoto
 

  Gesine Meissner, v imenu skupine ALDE.(DE) Gospa predsednica, naš zračni prostor je trenutno v zastoju – to vemo; to je bilo že omenjeno. Kmalu bomo govorili o tem, kako lahko to stanje popravimo. Predvsem v zvezi z gospodarskimi vprašanji nas dejansko lahko skrbi, da se bodo letalski prevozniki kmalu soočili s še večjimi problemi. Seveda ni potrebno, da bi to vplivalo na varnost.

Tu gre za varnost v letalstvu za evropske potnike. Za nas v Evropi je velik dosežek, da se ljudje lahko svobodno gibajo in da se lahko potrošniki prosto odločajo, kako želijo potovati, pri katerih letalskih prevoznikih želijo rezervirati lete in pri katerih ne. Da bi se lahko svobodno odločali, je seveda potrebno, da prejmejo tudi vse ustrezne informacije.

Pravkar smo slišali, da imamo to črno listo že od leta 2006 in da bi načeloma ljudje morali biti obveščeni, ali lahko potujejo varno ali ne. Zame se v vprašanje v resnici glasi – natanko tako, kot sta že povedala gospa de Veyrac in gospod El Khadraoui – ali so v sistemu zares luknje in ali ljudje zares vedno dobijo vse informacije o varnosti, ki jih potrebujejo. Želimo si samo, da bi vsak, ki leti tukaj v Evropi, potoval varno in tudi varno prispel.

Še ena stvar, ki igra vlogo v varnosti, je, da moramo vedeti, ali je letalski prevoznik finančno stabilen. Letalski prevozniki morajo redno vlagati prošnjo pri svojih nacionalnih organih, da bi zagotovili, da jim je dejansko dovoljeno leteti v evropskem zračnem prostoru, ta proces pa ne vključuje samo preverjanja, ali dejansko lahko ravnajo v skladu s svojimi obveznostmi glede varnosti, ali lahko izvajajo vsa zahtevana preverjanja in ali lahko varno prevažajo ljudi, temveč vključuje tudi preverjanje, ali so dovolj finančno stabilni, da lahko dolgoročno ostanejo v prevoznem sektorju. Kolikor vem, do danes na črni listi ni bilo nobenega evropskega letalskega prevoznika. Kljub temu pa smo lansko leto imeli incident s prevoznikom SkyEurope. Kar se je zgodilo v tem primeru, je bilo, da so evropski državljani rezervirali let pri evropskem letalskem prevozniku, vendar niso bili seznanjeni z dejstvom, da je to podjetje na robu bankrota. Poleteli so z njim in nasedli in tako niso imeli nobenih informacij, ki bi jih zaščitila.

Pri tem se dejansko sprašujem – četudi je Komisija povedala, da ima informacije in da jih objavlja, da jih je obvezna objavljati –, zakaj potem na primer to ni bilo znano. Ali imamo kakšno zagotovilo, da so potniki obveščeni o vsem, kar morajo vedeti, o vsem, kar se zahteva? Rada bi splošen odgovor na to v teku razprave.

 
  
MPphoto
 

  Eva Lichtenberger, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospa predsednica, gospod komisar, Parlament je pokazal veliko pobudo pri sestavi te črne liste. To je bilo opravljeno tudi na odgovoren način, kar pomeni, da lista zagotavlja najvišjo možno raven varnosti za potrošnike. Vendar pa – in to je zdaj tudi vprašanje – moramo preveriti, ali je v teh razmerah zares dosegla dovolj velik učinek.

Prvo vprašanje, ki ga želim zastaviti, je naslednje. Dostop do informacij na internetu je mogoč, vendar ni vedno zelo lahek, ko gre za različne letalske prevoznike. To sem preizkusila tudi sama. Na primer, ne morete vedno takoj najti informacije o povezovanju letov, ki so potrebni, da bi prispeli v tretjo državo. Torej imamo tukaj problem.

Drugo odprto vprašanje, ki me zanima, je: kakšne izkušnje imajo ljudje pri najemu letala s posadko? Pri tem je bilo nekaj resnih pomislekov, da bi to lahko bila luknja za podjetja, ki niso ravno na dobrem glasu. Ali so bili v zvezi s tem doseženi kakršni koli pozitivni ali negativni rezultati?

Tretjič, in to je zelo pomembno: ali je tak način reguliranja podjetij prek črne liste imel preventiven učinek na letalske prevoznike, da so ti – predvsem neevropski – začeli bolj upoštevati varnostne predpise? Kako deluje selektivna izdaja dovoljenj nekaterim zrakoplovom, ki pripadajo nekaterim letalskim prevoznikom, ko jim dovolimo, da pri prihodu v Evropo uporabljajo samo določene zrakoplove.

 
  
MPphoto
 

  Ryszard Czarnecki, v imenu skupine ECR. (PL) Gospa predsednica, gospod Piebalgs, upam, vendar nikakor nisem prepričan, da se učinki izbruha vulkana na Islandiji ne bodo nikakor zvalili na evropske potnike, če govorimo o cenah vozovnic. Kajti dejansko imate prav, da se bodo izgube zaradi teh prekinitev v letalskem prometu verjetno povrnile z višjimi cenami vozovnic. To je treba reči v bran interesom evropskega potrošnika. Evropski parlament ponovno govori o tej zadevi. To kaže, kakšen pomen ji pripisujemo. O tem sem govoril pred nekaj meseci. O tem ste govorili tudi mnogi izmed vas in spominjam se prejšnjega parlamentarnega mandata, ko smo o tem prav tako zelo odkrito govorili. Po vsem, kar je bilo rečeno, bi rad povedal osebno misel. Novinar najvplivnejšega časopisa na Poljskem me je vprašal: „Kaj počnete v Evropskem parlamentu? Konec koncev je to tako nepomembno vprašanje.“ Mediji so se začeli šele zdaj zavedati, kako pomembno je to vprašanje, vprašanje varnosti in nedvomno temeljno vprašanje z vidika interesov evropskih državljanov, davkoplačevalcev, volivcev in potrošnikov.

Ni normalno, da vemo, kakšna je črna lista v Evropski uniji, in da hkrati ne vemo, kakšna je zunaj Evropske unije. To je popolnoma shizofreno.

In za konec zelo pomembna zadeva: evropski potniki ne smejo plačevati več za varnost – za to morajo poskrbeti države in vlade.

 
  
MPphoto
 

  Mathieu Grosch (PPE).(DE) Gospa predsednica, gospod komisar, gledano na tak način je črna lista bila zanimiv dosežek tega parlamenta pod vodstvom gospe de Veyrac in njenih kolegov iz prejšnjega parlamentarnega obdobja.

Črna lista lahko vpliva na družbe, države ali letalske prevoznike in menim, da bi v tej zvezi Komisija morala zagotoviti nekoliko natančnejše odgovore na vprašanja, ki so bila postavljena, predvsem v zvezi z obsegom, v okviru katerega lahko podjetja sodelujejo pri sprejemanju odločitev v različnih državah, ter o tem, zakaj se ta postopek izvaja v zvezi s posameznimi zrakoplovi.

Nadaljnji razvoj nam je prav tako pomemben. Pred nekaj leti smo v razpravi že pojasnili, da nam je še vedno pomembno, da Komisija izboljša nadaljnje spremljanje teh dejanj in ukrepov na področju komunikacije, vsaj s Parlamentom. Razlog za to so še nekatera odprta vprašanja, ki so nam ostala, nenazadnje v zvezi s spremljanjem letalskih prevoznikov, kakor tudi vprašanje v zvezi z zrakoplovi, ki lahko nenadoma poletijo pod drugim imenom, in v zvezi z dejstvom, da se danes pri teh odločitvah, predvsem pa tistih, ki se lahko sprejmejo v zadnjem hipu, zahteva določena raven preglednosti.

S tem prihajam do točke, ki je meni najbolj pomembna: informacije. Gledano v celoti, menimo – in mislim, da to velja za vse skupine –, da imajo državljani in potniki pravico, v skladu s tem pa bi morali obstajati tudi obveznost, da jih podjetja sistematično obveščajo, da je informacije o črni listi mogoče brez vsakih težav pridobiti na letališčih, kakor tudi v potovalnih agencijah, in da jim predvsem pri letih v „nekatere države“, ki so danes že znane po svojih težavah, potovalne agencije pred ponovno rezervacijo pojasnijo, katere družbe so problematične.

Cilj, kot ga vidimo mi, je, da ta ukrep, ki je do zdaj v veliki meri že izboljšal varnost, ne bo veljal samo za Evropo in evropske potnike, temveč da ga bodo sprejeli po vsem svetu.

 
  
MPphoto
 

  Fiona Hall (ALDE). – Gospa predsednica, želela bi postaviti vprašanje, ki je tesno povezano z varnostjo v letalstvu in ki poudarja potrebo po čim večji učinkovitosti črne liste EU.

Decembra 2008 je Svet končno sprejel Kodeks ravnanja EU glede izvoza orožja. Ta kodeks nadzoruje izvoz vojaške tehnologije in opreme iz EU. Vendar pa ostaja skrb, da nekatere države EU, ki so izvoznice orožja, kodeksa ne spoštujejo in da se evropsko orožje še vedno dobavlja v konfliktna območja.

Toda en ukrep se je izkazal kot zelo učinkovit pri zmanjševanju nezakonite dobave orožja, in to je črna lista EU na področju letalstva. Švedska študija iz leta 2008 je pokazala, da so letalski prevozniki tovora, ki so vključeni v prevoz orožja na konfliktna območja, isti prevozniki, ki nenehno kršijo standarde varnosti v letalskem prometu.

Mogoče ni presenetljivo, da je treba sumljive prevoznike s površnim pristopom do varnosti označiti tudi kot sumljive prevoznike, kar zadeva tovor, ki ga prevažajo. A pozitivna posledica te povezave je, da ukrepi za zagotovitev strogega nadzora letalskih prevoznikov, ukrepi, ki so oblikovani zato, da bi zaščitili evropske državljane, pomagajo tudi zaščititi državljane z drugih celin, predvsem Afrike, pred uničenjem, ki se dogaja, ko se konflikte oskrbuje z malim in lahkim orožjem, ki je na voljo v velikih količinah.

Zato bi gospoda komisarja Piebalgsa kot komisarja za razvoj vprašal, ali lahko k prizadevanjem Komisije za čim učinkovitejšo in čim bolj sistematično izvajanje črne liste, nekoliko pripomore tudi sam.

 
  
MPphoto
 

  Marian-Jean Marinescu (PPE).(RO) Črna lista nevarnih letalskih prevoznikov je ukrep za zaščito evropskih potnikov, ki ga zelo toplo pozdravljam. To listo morajo tako Evropska komisija kot države članice, posebej pa turistične agencije, dobro oglaševati. Dejansko gre na koncu samo še za dobro vero in dobro voljo organizatorjev potovanj in potovalnih agentov.

Na drugi strani pa je treba najti rešitev za scenarij, v katerem na določenih destinacijah letijo samo nevarni letalski prevozniki. Veliko število letalskih prevoznikov s črne liste leti na destinacijah v državah v razvoju ali manj razvitih državah v Afriki, jugovzhodni Aziji in Srednji Aziji. To kliče po odgovoru na naslednje utemeljeno vprašanje: v kolikšni meri je še mogoče zagotoviti pošteno konkurenco med velikimi letalskimi prevozniki iz Evrope, ZDA in Daljnega vzhoda ter malimi prevoznimi družbami, ki so ustanovljene v teh državah v razvoju?

V tem smislu menim, da moramo premisliti o tem, kako bi lahko Evropska unija podprla njihov razvoj prek izboljšanja varnosti njihovih letov, namesto da jih izključuje iz trga s prepovedjo. To bi Evropski uniji omogočilo, da izpolni častno dolžnost in podpre trajnostni razvoj sektorja letalskega prometa tudi v teh manj razvitih državah.

 
  
MPphoto
 

  Jörg Leichtfried (S&D).(DE) Gospa predsednica, želel bi podati splošno pripombo in nato postaviti dve ali tri vprašanja, odvisno od tega, koliko časa mi boste omogočili. Splošna pripomba je naslednja. Skoraj absurdno se mi zdi, da smo v teh okoliščinah v Skupini naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu pri treh poročilih o varnosti v letalstvu dobili skupaj devet minut za govor. Res je, da bo jutri posebno zasedanje, vendar menim, da je skrajni čas, da začne ta parlament bolj upoštevati stvari, ki zares vplivajo na ljudi, in da se mogoče nekoliko distancira od razprav, ki so umetno prenapihnjene.

Kar zadeva sama vprašanja, gospod komisar, je zame najpomembneje naslednje: kakšno je stanje v zvezi z leti s skupno rabo oznak – torej s tistimi zrakoplovi, ki naj bi leteli pod evropskim letalskim prevoznikom, ki pa lahko letijo tudi pod katerim drugim prevoznikom, tudi tistim, ki je na črni listi? Kaj se dogaja na tem področju, da bi se obvestilo ljudi, ki morajo leteti? To se mi zdi pravo pereče vprašanje in pričakujem, da boste nanj odgovorili. Naj ostane pri tem enem vprašanju.

 
  
MPphoto
 

  Franz Obermayr (NI).(DE) Gospa predsednica, zdaj, ko govorimo o varnosti v letalstvu – in pojutrišnjem bomo tudi govorili in glasovali o Evropski agenciji za varnost v letalstvu –, bi želel izkoristiti priložnost, da spregovorim o še enem problematičnem področju.

Ljudje, ki se ukvarjajo z letalskimi športi v Avstriji in drugih državah članicah, so soočeni z dejstvom, da so pravila za takšne športe, ki so ključnega pomena, na voljo samo v angleščini. Ti športniki pogosto odlično govorijo angleško; vendar pa velikokrat ni preprosto razumeti teme, ki je že sama po sebi zapletena in je zapisana v njej značilnem žargonu v drugem jeziku. Zaradi tega države članice poskušajo pridobiti strokovna mnenja iz EU. Tej porabi časa in prizadevanj bi se po mojem mnenju lahko izognili, če bi ta pravila bila na voljo v ustreznih jezikih. Sam poskušam pridobiti te pomembne predpise za tiste, ki se ukvarjajo z letalskimi športi, v nemščini in tudi v francoščini – torej v dveh bolj razširjenih delovnih jezikih.

 
  
MPphoto
 

  Silvia-Adriana Ţicău (S&D).(RO) Na črni listi, ki je bila dopolnjena 30. marca letos, se pojavlja 278 družb in 17 držav. EU mora razviti svoje tehnične in upravne zmogljivosti, da bi zagotovila skladnost s potrebnimi standardi civilnega letalstva, na podlagi česar bi v Evropski uniji lahko leteli samo tisti letalski prevozniki, ki upoštevajo mednarodne varnostne predpise. Obenem pa moramo pomagati tudi tretjim državam, da izboljšajo svoje varnostne standarde na področju civilnega letalstva.

Pristojni organi iz tretjih držav morajo izboljšati svojo zmogljivost spremljanja letalskih prevoznikov, ki jim izdajajo licence. Analiza varnosti letov, ki je bila v Evropski uniji opravljena v zvezi s prevozniki iz tretjih držav, bo vključevala tudi preverjanja, ki so bila opravljena na zrakoplovih teh družb, ob upoštevanju dokazov, ki pričajo o resnih incidentih in nesrečah, ki so jih prevozniki utrpeli lani. Vendar pa je treba informacije posredovati potnikom ves čas njihove poti, vključevati pa morajo tudi informacije o vseh družbah, s katerimi potujejo. Te informacije je treba zagotoviti najpozneje ob nakupu vozovnice.

 
  
MPphoto
 

  Andris Piebalgs, član Komisije. Gospa predsednica, želel bi se zahvaliti za vprašanja. Nedvomno se je pokazalo, da ta parlament zelo močno podpira pristop s črno listo. V imenu podpredsednika Kallasa vam lahko obljubim, da bomo izboljšali komunikacijo s Parlamentom o teh vprašanjih.

Lahko vam tudi obljubim, da bodo vsa zastavljena vprašanja posredovana za pisni odgovor, kajti če bom nadaljeval z odgovori na vprašanja, v naslednji minuti in pol ne bom mogle odgovoriti na vse. Zato bom zajel samo nekatera, ker ne bom mogel odgovoriti na vsa.

Prvič, mednarodni vidiki: Komisija si med drugim močno prizadeva, da bi okrepila mednarodno sodelovanje s tretjimi državami, tako da spodbuja države, da se vključijo v program presoje varnosti tujih zrakoplovov, ki združuje vseh 40 držav Evrope, pa tudi prek projektov tehnične pomoči, da bi se dosegli svetovni standardi.

Zelo veliko sodelujemo tudi z ICAO. Konec maja smo se v Montrealu udeležili konference na visoki ravni o letalski varnosti ICAO, trenutno pa se pogajamo o memorandumu o sodelovanju, ki bi omogočil nadaljnje sodelovanje z ICAO. Imate prav; potrebujemo svetoven pristop k temu vprašanju, vendar ne smemo podcenjevati rezultatov, ki jih pristop s črno listo dosega v drugih državah.

Omenil bom samo primer Indonezije, o kateri ste me spraševali. Indonezija je vložila veliko truda v posodobitev svojega letalskega sistema, vključno z zakonodajo, organizacijo oblasti in s tem postopkov certificiranja in nadzora letalskih prevoznikov, ustanovljenih v tej državi. Do zdaj je pokazala, da je dosegla velike izboljšave pri štirih letalskih prevoznikih: Garudi, Airfastu, Mandali in Premieru. To je bilo doseženo s pomočjo Komisije, pa tudi držav članic in sektorja. Gre za proces, ki zahteva ustrezna sredstva, vendar Komisija zelo tesno sodeluje s temi organi in prevozniki v tej državi, da bi omogočila nadaljnje pozitivne rezultate. Naš pristop nedvomno spodbuja države, da spremenijo svoj pristop k varnosti v letalstvu, in to je samo en primer.

Končal bom s posebej pomembnim zastavljenim vprašanjem, ki se nanaša na obveščanje potrošnikov. Od potovalnih agentov zahtevamo, da ustno in/ali v pisni obliki obvestijo potnike v času rezervacije. Poleg tega potovalni agenti pogosto od potnikov zahtevajo, da se v primeru, če se odločijo za potovanje s prepovedanim prevoznikom, odrečejo vseh pravic do kasnejšega zahtevanja nadomestil, vendar bom z veseljem na vsa vprašanja odgovoril pisno, ker že izkoriščam vašo ljubeznivost, gospa predsednica.

 
  
MPphoto
 

  Predsednica. – Razprava je zaključena.

 
  
MPphoto
 

  Franz Obermayr (NI).(DE) Gospa predsednica, želel bi spregovoriti v skladu s členom 173 Poslovnika zaradi incidenta, ki se je tukaj zgodil pred nekaj minutami in dejansko v teku točke dnevnega reda, namenjene enominutnim govorom. Ko ste poklicali gospoda Hans-Petra Martina, ki je bil dejansko tu, je odtaval mimo nas. V odgovor na naše šaljivo vprašanje, če je mogoče prespal svoj lastni govor, se je gospod Martin postavil v posebno držo: potolkel je s petami in pozdravil na Hitlerjev način.

Gospa predsednica, to je nesprejemljivo; to je resna kršitev običajev Parlamenta v skladu s členom 9, zato vas prosim, da izdate ustrezen opomin zaradi tega neprimernega in nesprejemljivega vedenja. Prosil bi vas tudi, da preverite, ali je v zvezi s tem to vedenje mogoče zabeležiti. To je nesprejemljivo. Tudi če je šlo za domnevno šaljivo provokacijo, tovrstnim šalam ni prostora v tem parlamentu.

 
  
MPphoto
 

  Predsednica. - Najlepša hvala, da ste nas opozorili na to. To bomo ustrezno preučili in videli, kaj se je zgodilo.

Pisne izjave (člen 149)

 
  
MPphoto
 
 

  Bogdan Kazimierz Marcinkiewicz (PPE), v pisni obliki. (PL) Gospa predsednica, v zvezi z vprašanji, ki jih je postavil gospod Simpson, bi želel prositi Komisijo za pojasnilo, kakšna nova načela in načrte ima v zvezi z zagotavljanjem varnosti potnikov iz držav članic, ki letijo z letalskimi prevozniki, ki svoje notranje lete opravljajo v zračnem prostoru, ki ni pod pristojnostjo Evropske unije, in pogosto kršijo predpise ter s tem ogrožajo potnike. Komisiji predlagam, da s pomočjo visoke predstavnice sestavi mednarodni sporazum o tej zadevi, ki bi zagotavljal našo skupno varnost. Poleg tega bi želel, da bi črna lista nudila natančne informacije o letalskih prevoznikih, ki bi vsebovale celovite podatke in statistiko in bi pokazale tveganja, tako v smislu varnosti in udobja, ki so jim potniki izpostavljeni.

 
  
MPphoto
 
 

  Artur Zasada (PPE), v pisni obliki. (PL) Današnja razprava je nedvomno ključnega pomena za varnost potnikov, ki potujejo z letali v Evropski uniji. Vesel sem zaradi dejstva, da države članice EU spoštujejo standarde ICAO na področju načel in postopkov mednarodnega letalskega prometa. Vendar pa je očitno, da letalski promet ni omejen izključno na zračni prostor Evropske unije. Zato se pojavlja vprašanje: kako lahko zagotovimo varnost državljanov EU zunaj ozemlja EU? Po mojem mnenju bi Evropska komisija morala spodbujati države, ki niso del Skupnosti, da sodelujejo pri oblikovanju črne liste na podlagi standardov EU, oziroma morala bi igrati tudi glavno vlogo pri oblikovanju svetovne črne liste. Poleg tega bi želel opozoriti na možen problem: ko Komisija spremlja letalske prevoznike, ki so uvrščeni na črno listo, ali podrobno spremlja tudi celotno floto, ki je last teh prevoznikov? Lahko se namreč zgodi, da letalski prevoznik, ki je uvrščen na črno listo, določenega zrakoplova ne bo uporabljal, zato pa ga bo na primer uporabljala druga družba pod drugačno barvo, ki najema posamezne zrakoplove.

 
Zadnja posodobitev: 20. julij 2010Pravno obvestilo