Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Razprave
Torek, 20. april 2010 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

12. Čas za vprašanja (vprašanja Komisiji)
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 
 

  Predsednik. – Naslednja točka je čas za vprašanja (B7-0207/2010/rev. 1). Na Komisijo so bila naslovljena naslednja vprašanja.

Prvi del:

Vprašanje št. 25 predložil Georgios Papastamkos (H-0124/10)

Zadeva: Ustanovitev evropskega organa za ocenjevanje kreditne sposobnosti

Ali namerava Komisija predlagati ustanovitev evropskega organa za ocenjevane kreditne sposobnosti in/ali kreditnih institucij držav članic v evroobmočju?

 
  
MPphoto
 

  Michel Barnier, član Komisije. – (FR) Gospod predsednik, rad bi se zahvalil gospodu Papastamkosu za vprašanje na temo, za katero v svoji sedanji vlogi menim, da je popolnoma bistvenega pomena za ustrezno delovanje gospodarstva in finančnih trgov.

Agencije za ugotavljanje kreditne sposobnosti igrajo ključno vlogo pri ocenjevanju tveganj, povezanih s položaji podjetij in tudi držav članic, in kriza je pokazala – milo rečeno –, da je njihov način delovanja predstavljal in še naprej predstavlja probleme, ki imajo občasno resne posledice. Zato so G20 po pravici sprejele težke odločitve, da ustvarijo nadzor in sprejmejo nova pravila o upravljanju.

Rad bi vas spomnil, gospe in gospodje, da je Komisija v času krize zelo hitro prevzela svoje odgovornosti v zvezi s tem, pri čemer je dala prednost ureditvi dejavnosti agencij za ocenjevanje kreditne sposobnosti v zadnjih dveh letih. Septembra 2009 – z drugimi besedami, leto dni po zlomu družbe Lehman Brothers – je bila s podporo Parlamenta sprejeta uredba o agencijah za ocenjevanje kreditne sposobnosti; posebno spoštovanje bi rad izkazal vašemu poročevalcu, gospodu Gauzèsu, ki je pri svojem delu obravnaval težave, ki so jih povzročili načini dela teh agencij, ki so znatno prispevali k finančni krizi.

Z uredbo, o kateri govorim, je bil uveden sistem obvezne registracije za vse agencije za ocenjevanje kreditne sposobnosti, ustanoveljene na ozemlju Evropske unije. Uveljavljala je vrsto strogih zahtev: najprej za zagotavljanje, da se končajo morebitna navzkrižja interesov, drugič, za pregled in izboljšanje kakovosti ocen in uporabljene metodologije, in nazadnje, za zagotavljanje, da bodo te agencije za ocenjevanje kreditne sposobnosti delovale pregledno.

Gospe in gospodje, prepričan sem, da bodo ta nova pravila o agencijah za ocenjevanje kreditne sposobnosti, o katerih sem ravno govoril, zagotovo izboljšale neodvistnost in celost postopka ocenjevanja, da bodo zagotovila večjo preglednost dejavnosti ocenjevanja kreditne sporobnosti in da bodo izboljšala kakovost takšnih ocenjevanj, vključno s tistimi, ki se nanašajo na suveren dolg držav članic – držav Evropske unije – in finančnih institucij EU. Na tej stopnji se nahajamo.

Gospod Papastamkos, glede ustanovitve evropske javne agencije za ocenjevanje kreditne sposobnosti h kakršni pozivate: to je zamisel, ki postaja del razprave o morebitnih drugih možnostih za sedanji gospodarski model agencije za ocenjevanje kreditne sposobnosti, ki je znan kot model „plača izdajatelj“. Učinke takšne zamisli je treba pozorno oceniti, zlasti v smislu odgovornosti.

Jasno, gospod Papastamkos, danes je moja prva prednostna naloga zagotoviti, da bo uredba iz leta 2009 ustrezno izvajana in da bo sedanji reformirani sistem deloval. Vendar pa ne izključujem zamisli, ki jo podpirate glede ustanovitve evropske agencije. Obravnavati jo je treba v smislu ocene uredbe iz leta 2009 in njenih učinkov na agencije za ocenjevanje kreditne sposobnosti. Dalje, ta ocena je obravnavana v uredbi in Komisija jo mora predložiti Parlamentu in Svetu do decembra 2012.

Potrdim lahko, da bo Komisija kmalu predlagala spremembo uredbe glede agencij za ocenjevanje kreditne sposobnosti, da bi novemu Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge (ESMA) zaupala celotno odgovornost za nadzor teh agencij. V Parlamentu ste to zahtevali, ko ste se pogajali o uredbi, voditelji držav ali vlad pa so glede tega načela dosegli sporazum. Zato bomo izvedli to spremembo. Prepričan sem, da bo prenos na nov organ za nadzor agencij za ocenjevanje kreditne sposobnosti okrepil in izboljšal regulativni okvir, ki ga imamo na voljo v Evropski uniji.

 
  
MPphoto
 

  Georgios Papastamkos (PPE). (EL) Gospod predsednik, rad bi se zahvalil komisarju Barnierju za njegov odgovor in povedal, gospod komisar, da je to tema glede katere sem vedno znova izvajal parlamentarni nadzor že od leta 2006, drugače povedano, še preden je izbruhnila mednarodna gospodarska kriza.

Po mojem mnenju obstajata dva paradoksa: imamo mednarodne agencije za ocenjevanje, a niso predmet mednarodnega nadzora. Drugi paradoks pa je, da zasebne sheme in interesi zunaj Evrope delujejo naduto proti evropskim ustanovam in državam članicam.

Rad bi – in pozivam, gospod komisar –, da se Evropa začne gibati z večjo hitrostjo in s hitrejšim tempom, nazadnje pa bi rad vedel, kje je geografski sedež in kako se bo delil promet teh kreditnih podjetij?

 
  
MPphoto
 

  Michel Barnier, član Komisije. – (FR) Gospod predsednik, gospod Papastamkos, zavedam se vaše dolgotrajne zaveze in zato pozdravljam ta dialog, ki ga danes prvič odpirate za nas, ker sem sam osebno na položaju le nekaj tednov.

Upoštevam to novo uredbo, ki jo je predlagala prejšnja Komisija pod okriljem gospoda Barrosa in ki izboljšuje zadeve. Omenil sem nove zahteve, ki se bodo uveljavljale za agencije za ocenjevanje kreditne sposobnosti, in govoril sem o zadnjem napredku, ki bo dosežen glede predloga, ki vam ga bom podal v skladu z vašimi željami za nadzor s strani Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA).

Prav imate glede tega, kar pravite: to ni edino področje, kjer v sedaj močno povezanem skupnem in enotnem trgu vidimo, da imamo podjetja, zlasti finančna podjetja, ki niso več v nacionalni lasti. Gospod Papastamkos, spomnil bi vas, da je v polovici držav Evropske unije 50 % bančne industrije v lasti skupin iz drugih držav.

Zato smo v povezanem trgu, kjer so podjetja v veliki meri nadnacionalna, nadzor pa je še vedno na nacionalni ravni. Naša naloga je zato zagotoviti povezovanje in zavezani smo, da to storimo. Z novimi pooblastili, dodeljenimi organu ESMA, bo postal mednarodni – recimo evropski – nadzor, h kateremu pozivate, v veliki meri resničnost.

Kar pa zadeva vašo državo, ki je utrpela ta šok, moramo biti zelo pazljivi. Ne bom se prenaglil s sklepanjem glede tega, kaj se je zgodilo. Previdni moramo biti v vseh primerih, kjer agencije za ocenjevanje kreditne sposobnosti sprejemajo odločitve glede držav članic, in oceniti njihov gospodarski položaj in njihovo javno vlogo. Zakaj? Ker tu je dejansko na kocki neodvisna država, strošek njenega davka in po končni analizi položaj njenih davkoplačevalcev, ki menim, da morajo prepogosto nositi najtežje breme. To je bil posledično predmet predlogov, ki sem jih v soboto podal svetu Ecofin v Madridu glede predvidevanja, preprečevanja in upravljanja prihodnjih kriz, da davkoplačevalcem ne bo treba vedno nositi glavnega bremena.

Zelo se zavedamo posledic odločitev, ki jih sprejemajo agencije za ocenjevanje kreditne sposobnosti, in posledic, ki jih imajo te odločitve na vedenje vlagateljev. Zato potrebujemo strogo in zahtevno zakonodajo in te agencije morajo pretehtati vse svoje odgovornosti in, da bi to storile, jih je treba nadzorovati. Nadzorovale jih bodo evropske oblasti v okviru predlogov, ki jih bom podal do konca letošnjega leta.

 
  
MPphoto
 

  Franz Obermayr (NI). - (DE) Gospod predsednik, hvala za odlično poročilo. Dejstvo, da nas bo ustanovitev evropskega organa za ocenjevane kreditne sposobnosti končno osvobodila zasebnih agencij ZDA, me precej navdaja z optimizmom. Vendar pa me v tem kontekstu poleg lokacije zanima tudi funkcionalna in strukturna sestava tega evropskega organa za ocenjevanje kreditne sposobnosti. Nazadnje je pomembno, da ima takšna organizacija zobe. Seveda me zanimajo tudi pričakovane posledice postopkov in posledice tega, da dobi članica evrskega območja slabo oceno glede kreditne sposobnosti.

 
  
MPphoto
 

  Michel Barnier, član Komisije. – (FR) Gospod Obermayr, gospod Papastamkos mi je postavil vprašanje glede možnosti, ki jo podpira, da se ustvari evropska agencija za ocenjevanje kreditne sposobnosti. Če sem prav razumel njegovo zamisel, bi morala biti ta agencija javna.

Glede te teme nisem zavzel stališča. Lahko dodam, da to ni smer, v katero je šla Komisija, ker je bil njen predlog osredotočen – v okviru uredbe, ki jo je sprejel ta parlament – na reformo sedanjega sistema agencij, ki je zaseben, in na zelo strogo konsolidacijo zahtev v zvezi s preglednostjo v izogib navzkrižjem interesov in poštenostjo pri njihovem ocenjevanju kreditne sposobnosti. Na tej stopnji se nahajamo. Ta uredba je sedaj pripravljena in bo začela veljati takoj, ko bo mogoče, in brez zamud – to omenjam spotoma –, potem pa bomo ta načrt dokončali tako, da bomo nadzorno vlogo zaupali Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge.

Te nove agencije, ki si je tako močno želi gospod Papastamkos, pa ne izključujem. Vseeno pa resnično potrebujemo čas, da ocenimo spremembo poslovnega modela, ki jo sproža zamisel o evropski agenciji za ocenjevanje kreditne sposobnosti. To je zamisel, ki je po mojem mnenju zanimiva, a jo je treba previdno oceniti. Zato ne bom povedal, kdo bi bil del nje ali kako bi delovala, ker ne vem. Prav tako bi imeli vprašanje vmešavanja javnih organov v delo takšne agencije. Strogi pogoji, ki se uporabljajo za zasebne agencije za ocenjevanje kreditne sposobnosti, bi morali veljati tudi za evropsko javno agencijo, zlasti pravila o navzkrižju interesov.

Ta vprašanja bi se pojavila, če bi šli v tej smeri, da se ustvari nova evropska javna agencija. Iskreno, da bi lahko resno in brez improvizacije obdelali to zadevo, bi si morali najprej vzeti čas in sprejeti odločitve, potrebne za izvajanje reformiranega sistema, ki ste ga sprejeli v okviru te uredbe, in drugič, vzeti bi si morali čas in resno obravnavati vsako vprašanje, zlasti tista, ki sem jih ravno omenil.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Pravilo se glasi, da je vprašanje v primeru odsotnosti avtorja brezpredmetno. Vendar pa bom glede na izjemne okoliščine tega plenarnega zasedanja prebral imena poslancev, ki danes niso prisotni, in bodo prejeli pisne odgovore na svoja vprašanja. Vendar pa na plenarnem zasedanju ne bo potekala razprava v zvezi z njimi.

Torej, poslanca, ki sta odsotna, a bosta prejela pisni odgovor v vrstnem redu, v katerem smo prejeli vprašanja, sta gospod Balčytis in gospa Morkūnaitė-Mikulėnienė.

Drugi del:

 
  
  

Vprašanje št. 28 predložil Liam Aylward(H-0155/10)

Zadeva: Izbira potrošnika in tehnologija pametnih telefonov

Zaradi vse večje priljubljenosti pametnih telefonov je nastalo novo tržišče tehnologije, programske opreme in aplikacij. Nekateri operaterji pametnih telefonov in pametnih naprav vežejo potrošnike nase in so trg oblikovali tako, da imajo popoln nadzor nad vedenjem uporabnikov, kar zadeva dostop do programske opreme, brskalnikov in aplikacij. Zdi se, da je izbira potrošnikov v teh okoliščinah omejena. Ali Komisija namerava preučiti pravice in izbiro potrošnikov na tem vedno večjem digitalnem trgu in ali meni, da bi morali odprti operativni sistemi postati rešitev za prihodnost uporabnikov pametnih telefonov?

 
  
MPphoto
 

  Joaquín Almunia, podpredsednik Komisije. – Komisija pozorno spremlja razvoj na področju pametnih telefonov in z njimi povezanih trgov. Kakor v svojem vprašanju priznava spoštovani poslanec, se v nekaterih primerih ustvarjajo novi trgi.

Komisija je popolnoma zavezana k zagotavljanju spoštovanja splošnih pravil in načel EU, povezanih s konkurenco, hkrati pa upošteva dinamične okoliščine na trgu, ki se hitro spreminjajo. Kakor so pokazali nedavni primeri, kot sta Microsoft in Intel, bo Komisija sprejela izvršilne ukrepe, da bo zagotovila, da bo konkurenca na podlagi prednosti strankam, kjer je potrebno, omogočila izbiro med različnimi možnostmi in tako koristi tehničnega razvoja in inovacij. V tem pogledu, ob priznavanju, da je lastniška tehnologija v srcu uspeha Evrope v mobilnih tehnologijah druge in tretje generacije, pa se Komisija hkrati zaveda odličnega tehničnega razvoja, ki ga ženejo neprofitne tehnologije.

Medtem ko moramo industriji prepustiti odločitev glede posebnega poslovnega modela, ki ga želi uporabljati, in trgu, da izbere zmagovalca, pa Komisija poudarja pomembnost interoperabilnosti pri spodbujanju konkrence na podlagi prednosti med tehnologijami različnih podjetij ter pomoč pri preprečevanju zapiranja. V tem kontekstu Komisija pozdravlja specifikacije o odprtosti, ki bi lahko preprečile nepošten prenos dominantnih položajev med sosednjimi trgi. Platforme pogosto služijo temu namenu in omogočajo ustvarjanje konkurenčnih trgov na vrhu programskih sistemov.

 
  
MPphoto
 

  Liam Aylward (ALDE). – Dovolite mi, da se gospodu komisarju zahvalim za odgovor. Da nekoliko spremenim temo, nedavno se je pojavilo večje število novic o pojmu cenzuriranja na podlagi vsebine, ki se pojavlja pri tej tehnologiji. Operaterji in proizvajalci programske opreme so nekatere aplikacije zavrnili zaradi njihove politične vsebine.

Kaj lahko Komisija stori, da bi zagotovila povečano konkurenco pri dostopanju do informacij preko novih tehnologij in da ne bi bila kršena pravica do svobode govora?

 
  
MPphoto
 

  Joaquín Almunia, podpredsednik Komisije. – Vem, da lahko točke, ki jih navajate v svojem drugem vprašanju, ustvarjajo probleme za konkurenco na trgu.

To vprašanje ves čas pozorno spremljamo, a ne morem dajati pripomb glede določenih raziskav, ki sedaj potekajo ali se razvijajo. Vendar pa se popolnoma zavedam, da so vprašanja, ki ste jih sprožili, in skrbi, ki ste jih predstavili Parlamentu, resnični in da mora organ, pristojen za konkurenco, spremljati položaj in se izogniti takšnemu dominantnemu položaju z zaprtjem trga, ovirami za nove udeležence in nazadnje s problemi za potrošnike in uporabnike teh novih tehnologij, ki bi morali imeti koristi in ne trpeti zaradi razvoja in izboljšanja tehnologij.

 
  
MPphoto
 

  Paul Rübig (PPE).(DE) Gospod Barnier, v prvi uredbi o gostovanju v mobilnih omrežjih za izmenjavo podatkov in telefonijo smo ustvarili obveznost must-carry, kar pomeni, da mora imeti vsak operater v Evropi možnost doseči vsakega potrošnika. Sedaj nenadoma nastajajo spori zaradi dejstva, da operaterji umikajo te storitve iz omrežij in niso pripravljeni zagotoviti potrebne podpore. Ali mislite, da je nujno, da v tem primeru ukrepajo nacionalni nadzorni organi ?

 
  
MPphoto
 

  Franz Obermayr (NI).(DE) Pozdravljam dejstvo, da se Komisija ukvarja s to temo z vidika konkurenčnosti. Moje vprašanje se glasi: ali je Sodišče Evropskih skupnosti sodilo o podobnih primerih in ali je te primere mogoče navajati v primeru takšnega omejevanja dostopa? Ali obstajajo uporabniki pamentih telefonov, ki so že poskušali sprožiti sodne postopke proti svojim ponudnikom storitev?

 
  
MPphoto
 

  Joaquín Almunia, podpredsednik Komisije. – V zvezi s tem vprašanjem mislim, da bi morali, kjer je to ustrezno, združiti instrumente uredbe in konkurence.

V smislu nekaterih vidikov, ki so bili izpostavljeni v vprašanjih in v vaših pripombah, so bili instrumenti konkurence uporabni do sedaj in bodo še naprej, a ne izključujemo možnosti, da bo Komisija kadar koli, če bo to ustrezalo, uporabila regulativna pooblastila, ki jih imamo. To smo storili v preteklosti in to lahko ponovno storimo v prihodnosti.

Mislim, da je najboljša rešitev ustrezna mešanica konkurence in predpisov, ne kot alternativnih, ampak kot dopolnilnih instrumentov. In glede vašega vprašanja, spoštovani poslanec, se opravičujem, ampak nisem odvetnik; niti najmanj nisem seznanjen s pritožbami posameznih državljanov pred sodišči. V vsakem primeru prejmemo nekaj informacij in včasih pritožbe in vedno, ko se moramo odzvati, kadar menimo, da si informacije, ki smo jih prejeli, ali pritožbe, ki so bile poslane Komisiji, zaslužijo naš odziv – in videli ste naš instrument –, storimo ravno to.

Kakor sem povedal v svojem prejšnjem odgovoru, se na tem področju, v tem vprašanju in s temi problemi sedaj ukvarjamo z določenimi raziskavami, a tega ne morem javno priznati, ker moram biti zaradi narave zahteve diskreten.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Naslednja avtorja, gospod Toussas, ki je odsoten, in gospod Ziobro, bosta prejela pisne odgovore, kakor sem pojasnil prej.

 
  
  

Vprašanje št. 32 predložil Nikolaos Chountis (H-0125/10)

Zadeva: Delovanje bonitetnih agencij

Dan za tem, ko je grška vlada sprejela varčevalne ukrepe, je bonitetna agencija Moody's zagrozila, da bo znižala bonitetno oceno petih največjih grških bank.

Po mnenju te mednarodne agencije bi lahko stopnja brezposelnosti in padec razpoložljivih dohodkov povzročila nadaljnje pritiske na grški bančni sistem, ki se že tako sooča z manjšo dobičkonosnostjo in krčenjem sredstev.

Kakšno je mnenje Komisije o razmerah v grškem bančnem sektorju, glede na to, da objavljanje takšnih novic lahko le spodbudi špekulacije?

Kakšne ukrepe namerava sprejeti v zvezi z „delovanjem“ bonitetnih agencij?

 
  
MPphoto
 

  Karel De Gucht, član Komisije. – Finančna kriza v Grčiji ni nastala v bančnem sektorju, ampak v javnem sektorju. Vendar pa se je ranljivost bančnega sektorja povečala zaradi izpostavljenosti bank grškim državnim obveznicam in še pomembneje zaradi obetov nizke gospodarske rasti.

Komisija ob izdelavi lastne analize grškega gospodarstva in finančnega sistema upošteva več virov informacij, vključno z bonitetnimi agencijami. V tem kontekstu Komisija pozorno spremlja izvajanje dodatnih davčnih ukrepov, ki so jih grške oblasti objavile 3. marca 2010 in jih je grški parlament sprejel 5. marca 2010 z namenom doseganja proračunskih ciljev za leto 2010.

Komisija pozorno spremlja razvoj dogodkov v grškem bančnem sektorju. Približno 8 % sredstev bank je v obliki državnih obveznic ali posojil, čeprav državna ali slaba posojila, ki nastajajo, zaradi šibkega gospodarstva v letu 2010 ne bi smela doseči osmih odstotkov.

Dalje, grške banke so močno odvisne od operacij refinanciranja ECB zaradi tega, ker je kratkoročno financiranje izključeno iz mednarodnih denarnih trgov. Komisija sprejema svojo odgovornost za zagotavljanje makrofinanče stabilnosti v evrskem območju in v celotni EU. Seveda so banke v drugih državah EU izpostavljene grški krizi v glavnem preko svojih deležev državnega dolga, najbolj pa to velja za Francijo in Nemčijo.

Medtem ko tveganja niso zelo velika v smislu BDP, pa bodo verjetno znatna v smislu bilance stanja posameznih bank. Medtem pa je približno 10 % bilanc stanja grških bank vloženih v južno in vzhodno Evropo, kar kaže na še en kanal širjenja.

 
  
MPphoto
 

  Nikolaos Chountis (GUE/NGL). - (EL) Gospod predsednik, zahvaljujem se komisarju za njegov odgovor. Očitno obstajajo težave z bankami v Grčiji. Obstaja likvidnost, ki jo je ustvaril grški javni sektor, ki se žal ne giblje v smeri realnega gospodarstva; a to, na kar bi rad opozoril, je, da se vedno, ko Grčija objavi določene ukrepe, določene oblike posojil, pojavijo te slavne bonitetne agencije in nižje ovrednotijo kreditno sposobnost Grčije in grških bank.

To je žalostna vloga. Prej je potekala razprava in nimam je želje ponavljati. Te bonitetne agencije, ki so zasebna podjetja ZDA, so resnično nezanesljive in menim, da ni sprejemljivo, da jih Evropska centralna banka in evropske industrije obravnavajo – niti danes – kot pomembe. Vprašanje, ki se pri tem pojavi, in odgovori, ki smo jih slišali prej, so naslednji: v redu, vprašanje bo lahko urejeno leta 2013. Ali lahko Evropska unija in njene institucije sedaj nehajo upoštevati ocene teh agencij?

 
  
MPphoto
 

  Karel De Gucht, član Komisije. – Kakor sem ravno dejal, v svoji analizi Komisija ne upošteva le bonitetnih agencij, ampak tudi svoje lastne analize. Evropska komisija zelo pozorno spremlja dogodke v javnem in v bančnem sektorju v Grčiji, da pridemo do svojih zaključkov in Svetu predlagamo na podlagi teh zaključkov. Seveda pa imamo še nekaj in to je dejavnost bonitetnih agencij. To so zasebna podjetja, ki so zelo vplivna glede finančnih trgov, to pa seveda ni odgovornost Evropske komisije.

 
  
MPphoto
 

  Morten Messerschmidt (EFD).(DA) Gospod predsednik, vse nas zelo skrbi, kaj lahko storimo, da bi olajšali probleme, ki nastajajo zaradi finančne krize. Gospod komisar, videl sem, da ste zadnjič v medijih namignili, da bi morale v prihodnosti države članice Komisiji predložiti osnutke svoji proračunov preden o njih razpravljajo in jih sprejmejo nacionalni parlamenti. Rad bi, da nam date več podrobnosti o tem, kako bo Komisija v prihodnosti dobila priložnost, da o proračunih držav članic daje pripombe preden to storijo nacionalni parlamenti. To se sliši izredno zanimivo. Rad bi slišal več o tem.

 
  
MPphoto
 

  Georgios Papanikolaou (PPE).(EL) Gospod predsednik, gospod komisar, najlepša hvala za vaš odgovor. Zelo pozorno sem poslušal informacije, ki ste nam jih dali in kako ste pojasnili stališče Komisije.

Rad bi prišel do zaključka. Če se bo v bližnji prihodnosti še katera druga država v evrskem območju srečevala s podobnimi problemi z bonitetnimi agencijami in pritiski trg, ali bomo še naprej hodili po isti dobro prehojeni poti? Ali bomo sprejeli pristop „počakajmo in poglejmo“? Ali bomo predvidevali, da se s pristopom, ki smo ga do sedaj uporabljali za problem Grčije, v celoti ukvarjamo s strukturnimi problemi na evrskem območju, ki bi lahko na neki točki zadevali druge države članice?

 
  
MPphoto
 

  Karel De Gucht, član Komisije. – Dovolite mi, da najprej spomnim, da na ta vprašanja odgovarjam namesto komisarja Rehna, ki je zbolel, torej to ni moj portfelj, a povem lahko, da smo v zvezi s postavljenimi vprašanji glede nacionalnega proračuna o tem prvič razpravljali v kolegiju, kakšne ukrepe bi bilo treba sprejeti za prihodnje spremljanje. To je seveda ena od tem, ki bodo obravnavane, a jasno je, da o tem v tem trenutku še ni bila sprejeta odločitev. Potekala je le razprava, da bi zagotovili, da bo zadeva ustrezno obravnavana v kolegiju, in pristojni komisar bo kmalu podal predloge. Potem boste lahko seveda o tem razpravljali neposredno z njim.

Glede drugega vprašanja, ni razloga, da bi Komisija zavzela drugačno stališče do Grčije in do katere koli druge države članice, torej upam, da nam teh vprašanj ne boste več postavljali; če nam jih boste še kdaj postavili, bomo naš položaj popolnoma enak.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. – Vprašanje št. 30 predložil Brian Crowley (H-0172/10)

Zadeva: Strategija EU za širokopasovne povezave

Ali lahko Komisija navede, kakšne ukrepe bo sprejela za spodbujanje dostopa do hitrega interneta po vsej Evropski uniji, zlasti na podeželju?

 
  
MPphoto
 

  Neelie Kroes, podpredsednica Komisije. – V svetu, ki se hitro pomika v novo digitalno dobo, mora biti Evropa pripravljena z najsodobnejšo širokopasovno infrastukturo, ki bo vsekakor gonilna sila rasti jutrišnjega dne. Svet je marca 2009 določil okvirni cilj doseganja 100-odstotnega pokritja do leta 2013. S strategijo Evropa 2020 pa je bil ta izziv prenesen še korak dlje in določeni so bili cilji 2020 za hitri širokopasovni internet s hitrostjo 30 megabitov na sekundo za vse Evropejce, vključno z ljudmi, ki živijo na podeželskih območjih, 100 megabitov na sekundo pa za 50 % gospodinjstev, ki so naročena na internet.

Digitalna agenda za Evropo, ki je ena od sedmih paradnih pobud v okviru EU 2020, določa strategijo za spodbujanje hitrega interneta v Evropi in naj bi bila sprejeta v kratkem. Tej agendi bodo sledili trije dokumenti o širokopasovnem omrežju: najprej, dokument o širokopasovnih komunikacijah, ki podrobno določa izvajanje agende glede širokopasovnih omrežij; drugič, priporočilo o dostopu nove generacije (NGA), katerega namen je pojasniti osnovo za spodbujanje vlaganj v hitri internet; in tretjič, prvi program politike radijskega spektra, ki bo tvoril podlago za strategijo Komisije za ustvarjanje zadostnega spektra za brezžični širokopasovni internet.

Ukrepi za spodbujanje hitrega širokopasovnega interneta v digitalni agendi niso sestavljeni le iz obveze Komisije, ampak tudi iz predlogov držav članic. Ti predlogi bodo spravili v žarišče razvoj nacionalnih širokopasovnih strategij, ki bodo zajemale spodbujanje zasebnih investicij z uporabo pravil za načrtovanje mest, načrtovanje infrastrukture ter zagotavljanje pravice do poti; in s tem bodo lahko države članice bistveno zmanjšale stroške naložb ter tako poskrbele, da bodo uspešnejše. Prav tako se bodo osredotočile na premostitev finančne krize tako, da bodo v celoti uporabile strukturne sklade, ki so na voljo, za financiranje hitrega širokopasovnega interneta in, kjer ni pobud za zasebno financiranje, neposredno javno financiranje.

Komisija sama preverja možnosti, ki so na razpolago za povečanje zasebnih in javnih naložb v NGA, da bi dosegla sprejete cilje. Finančni inženiring bo med obravnavanimi možnostmi za zmanjšanje vrzeli med zahtevanim in tem, kar namerava vložiti trg.

 
  
MPphoto
 

  Liam Aylward, namestnik avtorja. – Glede na dejstvo, da živimo v vse bolj digitalnem svetu, kakor ste priznali, kjer se toliko našega dela vsak dan opravlja na spletu, je skupina, ki je bila po mojem mnenju izpuščena, skupina starejših državljanov, ki imajo omejen ali pa sploh nimajo dostopa do interneta. Kaj lahko storimo, da ne bodo izkjlučeni iz družbe, in kaj lahko storimo, da bi jim pomagali?

 
  
MPphoto
 

  Neelie Kroes, podpredsednica Komisije. – Ni bila le Komisija tista, ki je sprejela, da se tako izrazim, to pametno odločitev, da bi imeli okvirni cilj dosegnaja 100-odstotne pokritosti do leta 2013, ampak tudi Svet. 100 % je 100 %, torej, kar koli imate v mislih, bi moralo biti 100-odstotno pokrito.

 
  
MPphoto
 

  Malcolm Harbour (ECR). – Zelo pozdravljam to vprašanje, ki ga je postavil gospod Crowley, vsekakor me zanima dejstvo, da na Irskem poteka uvajanje novih brezžičnih širokopasovnih storitev za zagotavljanje dostopa prve generacije do podeželskih skupnosti, kar menim, da je razburljiva pobuda.

Želel sem vas vprašati o posebnem vprašanju, ki se je pojavilo ob delu, ki sem ga opravil, in sicer glede meril državne pomoči za podporo pobud za lokalni širokopasovni internet. Nekatere lokalne oblasti, ki jih poznam, poskušajo delati z javnimi organi, da bi skupaj konsolidirale povpraševanje in dale vlagatelju uspešen sveženj.

A očitno naj bi to v nekaterih primerih posegalo v merila državne pomoči. Ali lahko torej vprašam, če bi lahko njene službe podprle nekatere od teh projektov skupnosti tako, da bi podale jasne smernice o merilih državne pomoči za pomoč tistim javno/zasebnim partnerstvom, ki bi, s tem se strinjam, bila ključna za doseganje širokopasovnega interneta povsod.

 
  
MPphoto
 

  Silvia-Adriana Ţicău (S&D).(RO) Gospa komisarka, načrt za oživitev gospodarstva zagotavlja znesek v višini 1 milijardo EUR za pokritje do 100 % širokopasovne infrastrukture. Rada bi vas vprašala, na kakšni stopnji je ta projekt, če upoštevamo pomembnost vzpostavitve te infrastrukture.

 
  
MPphoto
 

  Neelie Kroes, podpredsednica Komisije. – Zelo sem hvaležna za to vprašanje, ker ko govorimo o širokopasovnem internetu, ne gre le za kabelska vlakna, ampak tudi za brezžično povezavo, preko satelita in tako dalje. Torej, ko poslancu odgovorim in pravim, da gre za 100-odstotno pokritje, ne omenjam, kako bo problem obravnavan ali rešen.

A dokaj pozitivno mnenje imam glede Irske in njihove ravni vlaganj. Ko so imeli priložnost za porabo strukturnih skladov, zlasti z osredotočanjem na in vlaganje v takšno vprašanje, je Irska kar najbolje izkoristila to priložnost. Bila je malo pod 50 %. V primerjavi s tem pa sem bila glede drugih držav članic potrta, saj je šlo včasih le za tretjino, ali pa te priložnosti sploh niso izkoristili. Vlaganje v takšno infrastrukturo je resnično delo za prihodnost in za oživitev gospodarstva in za ustvarjanje delovnih mest.

A včasih pomislim na vse dobro, kar se mi je zgodilo in tudi na moje pretekle izkušnje. V svojem preteklem portfelju sem imela privilegij, da sem pregledovala pravila o dodeljevanju državne pomoči. Eno izmed tistih pregledanih pravil o državni pomoči je bilo na primer povezano s širokopasovnim omrežjem. S tem pregledom smo dali več napotkov kako, kdaj in na kakšen način bi ga bilo mogoče reševati.

Da omenim, Komisija prav tako z Evropsko investicijsko banko raziskuje morebitne načine za izkoriščanje njihovih sredstev in podporo financiranja gradbeništva. Mislim, da je sedaj z nedavnim pregledom pravil o državni pomoči dokaj jasno, kaj je mogoče in kaj ni sprejemljivo. Vedno lahko zaprosite za napotke osebje Joaquína Almunie, torej se ne obotavljajte, ko v kaj niste prepričani.

Na splošno se moramo zavedati, da je to resnično javno zasebno partnerstvo, ki v takšnem vprašanju pomeni veliko. Seveda je to odvisno od države članice in tega kaj je na kocki, a na splošno, mislim, da s 100-odstotnim pokritjem – in ponavljam svojo izjavo – služimo izvrstnemu cilju s tem, ko govorimo o teh 50 %. Vem, kaj pomeni 100 megabajtov, a kaj si lahko predstavljam? No, pomežik z očmi je počasnejši kot 100 megabajtov, torej govorimo o ogromnem koraku naprej. Torej so širokopasovni ukrepi in to, kar v tej razpravi zadeva nas, resnično načrtovani pred letom 2011.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. – Vprašanje št. 33 predložil Bernd Posselt (H-0128/10)

Zadeva: Združeno kraljestvo, Švedska in Euro

Kako Komisija ocenjuje tveganje, s katerim se sooča EU kot enoten gospodarski prostor, dokler države članice, kot sta Združeno kraljestvo in Švedska, ne uvedejo evra, in katere ukrepe in pobude načrtuje nova Komisija na tem področju?

 
  
MPphoto
 

  Karel De Gucht, član Komisije. – Gospodarske koristi sprejetja evra se povečajo za države članice, ki se pridružijo evrskemu območju, in tudi celotnemu evrskemu območju. Podrobno analizo in argumente v zvezi s to zadevo je mogoče najti na primer v poročilu Komisije EMU@10 iz leta 2008.

V okviru pogodb so se vse države članice EU dolžne pridružiti evrskemu območju, ko izpolnijo nujne pogoje. Vendar pa sta se Danska in Združeno kraljestvo v pogajanjih dogovorila za klavzulo o izvzetju, ki jima omogoča, da ostaneta zunaj evrskega območja.

Če se Danska in Združeno kraljestvo odločita, da bosta zaprosili za članstvo v evrskem območju, bosta predmet enake konvergenčne ocene kot vse druge kandidatke, kot se je zgodilo z drugimi državami članicami, ki so se že pridružile evrskemu območju. Komisija bi v celoti podprla njune priprave, vključno s pripravami za dejanski prehod na novo valuto.

Švedska nima klavzule o izvzetju. Za sedaj Švedska ne izpolnjuje vseh meril za uvedbo evra. Zlasti ni članica orodja mehanizma deviznega tečaja in nekatere elemente njene zakonodaje o centralni banki bi bilo treba uskladiti s članstvom v evrskem območju. Vseeno pa Komisija meni, da bi morale te države članice, ki sedaj ne izpolnjujejo vseh konvergenčnih meril za pridružitev evru, stremeti k izpolnjevanju teh pogojev.

 
  
MPphoto
 

  Bernd Posselt (PPE).(DE) Gospod De Gucht, podati želim le dve dodatni točki. Najprej, ali bo Komisija poskušala spodbujati Švedsko, naj izpolni svoje obveznosti? Švedska je to dolžna storiti v okviru pogodb in tega ni mogoče samovoljno tolmačiti.

Drugič, kaj se dogaja glede Estonije? Ali mislite, da bo Estonija postala članica v bližnji prihodnosti, morda celo letos?

 
  
MPphoto
 

  Karel De Gucht, član Komisije. – Kakor sem že omenil, Švedska ne izpolnjuje določenih meril. Omenil sem dve merili: ni članica mehanizma deviznega tečaja in nekatere elemente njene zakonodaje o centralni banki bi bilo treba uskladiti s članstvom v evrskem območju. Zdi se mi, da so to, recimo, merila, ki jih je mogoče izpolniti. To niso gospodarska merila glede dolga ali glede primanjkljajev. To, ali bo Komisija ukrepala v zvezi s tem, je zadeva, ki jo morate nasloviti na komisarja, ki je za to pristojen, gospoda Rehna, a je trenutno žal bolan.

Glede Estonije, kolikor vem, je ta zadeva še v postopku poročanja glede konvergenčnih meril in Komisija glede tega nima določenega stališča.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. – Vprašanje št. 34 predložil Georgios Papanikolaou (H-0130/10)

Zadeva: Dodatno krčenje števila zaposlenih v zasebnem sektorju

4. marca je predstavnik Komisije Amadeu Altafaj izjavil, da bodo krčenju števila zaposlenih v grškem javnem sektorju zelo verjetno sledili podobni ukrepi v zasebnem sektorju.

Z gospodarskega vidika bo takšno dogajanje še poglobilo recesijo, saj se bosta močno zmanjšala domače povpraševanje in potrošnja. Neposredna posledica tega ciklusa pa bo zmanjšan priliv v državno davčno blagajno. Ali Komisija lahko pojasni, od kod črpa optimizem, po katerem naj bi vse manjša potrošnja Grčiji zagotovila izhod iz recesije? Po mnenju avtorja vprašanja ni treba imeti posebnega ekonomskega znanja zato, da lahko z vso gotovostjo zatrdimo, da zmanjševanje kupne moči vodi naravnost v še globljo recesijo.

 
  
MPphoto
 

  Karel De Gucht, član Komisije. – Kazalniki razkrivajo, da je prišlo v zadnjem desetletju do razkoraka med plačami in razvojem produktivnosti v Grčiji. To je ustvarilo izgube konkurenčnosti, odražalo se je v trdovratnih sedanjih računskih primanjkljajih in padcu izvoznih tržnih deležev. Okorelost trga dela in določanje plač sta bila določena kot pomemben dejavnik v ozadju prekomerne rasti plač v Grčiji in vrzeljo, ki je nastala v stroških dela na enoto z njenimi glavnimi trgovinskimi partnerji.

V zadnjih letih je domače povpraševanje največ prispevalo k gospodarski rasti, ki jo je napajala lahka rast splošne državne potrošnje in gospodinjskih dohodkov. Zasebni izdatki za končno potrošnjo na osebo so se v zadnjem desetletju povečali za več kot 80 %. Ta model očitno ni bil primeren, posledica pa je bila pomembno povečanje na davčnem področju, kar pomeni visok splošni državni primanjkljaj in rast višine dolga, zaradi česar so se povečala plačila obresti, in na makroekonomskem področju, kar nakazuje visok računski primanjkljaj ter odtok tujega dolga neravnovesij dohodka.

Vse večje potrebe vlade po financiranju so povzročile, da je javni sektor porabil velik del razpoložljivih finančnih sredstev in tako izločil zasebni sektor ter škodoval obetom za gospodarsko rast. Zmernost plač v gospodarstvu, kjer igrajo znižanja plač javnega sektorja pomembno vlogo signaliziranja zasebnemu sektorju, in ukrepi davčne strogosti so tako nepogrešljivi, da bi grško gospodarstvo postavili na trdnejše temelje s povrnitvijo konkurenčnosti in doseganjem davčne konsolidacije.

Komisija se zaveda, da imajo ukrepi davčne strogosti in zmernost plač morda negativen kratkoročni učinek na povpraševanje. Vseeno pa so glede na sedanje razmere, s katerimi se srečuje Grčija, ti ukrepi nujni za povrnitev tržnega zaupanja in za določitev temeljev za bolj trajnosten model rasti za grško gospodarstvo v dolgoročnem smislu.

Grčija je sprejela ambiciozen program za odpravo primanjkljaja in reformo javne uprave ter gospodarstva. Konsolidacijski ukrepi, ki jih je izvedla Grčija, so pomembni za okrepitev davčne trajnosti in tržnega zaupanja in jih močno podpirajo Komisija, Evroskupina, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad.

Pogumni ukrepi, vključeni v program za stabilnost, in svežnji, objavljeni februarja in marca 2010, ne vključujejo le predvidenih znižanj plač z zmanjšanjem plačanih nadomestil za državne uslužbence ter za velikonočne, poletne in božične dodatke, ampak tudi ukrepe za izboljšanje mehanizma za pobiranje davkov, razširitev davčne osnove in povečanje davčne skladnosti.

V sporočilu, sprejetem 9. marca 2010, je Komisija sklenila, da Grčija izvaja Odločbo Sveta z dne 16. februarja 2010 in da se na podlagi informacij, ki so na voljo, davčni ukrepi, ki so jih grške oblasti naznanile 3. marca, zdijo zadostni za zaščito proračunskih ciljev za leto 2010.

 
  
MPphoto
 

  Georgios Papanikolaou (PPE).(EL) Gospod predsednik, gospod komisar, grška nacionalna statistična služba je v svoji nedavni objavi – mislim, da današnji – objavila, da se je brezposelnost v Grčiji povečala na 11,3 %, od tega je skoraj polovica (45 %) mladih do starosti 34 let. V najbolj produktivnih letih, 25–34, je brezposelnost 14,6-odstotna. Prav tako bi poudaril, da ta generacija mladih v Grčiji prejema izjemno nizke plače, precej pod evropskim povprečjem. To je generacija 700 EUR, kakor jo imenujejo v Grčiji, in skrbi nas, da bodo plače še nižje.

Zato mislim, da moramo biti zelo previdni pri takšnih posploševanjih, zlasti v tako težkih časih za brezposelnost, ker je, kot boste razumeli, grška družba zaskrbljena. Ali mislite, da se lahko ob tako visoki brezposelnosti in teh problemih v Grčiji vrnemo k rasti z novimi znižanji in odpuščanji?

 
  
MPphoto
 

  Karel De Gucht, član Komisije. – Seveda nas zelo skrbi brezposelnost v Grčiji in ne le v Grčiji, ampak tudi v preostali Evropski uniji. Po drugi strani pa je precej pomembno, da se spoštujejo gospodarski temelji, in ko plače v določenem obdobju rastejo hitrje kot produktivnost, takrat imate problem, to pa je v bistvu tisto, kar se je zgodilo v Grčiji. Vem, da je to množičen problem, zlasti za mlade ljudi, in aktivno spremljamo ta položaj, a prav tako menimo, da je bistvena dolgoročna finančna stabilnost države članice Evropske monetarne unije.

 
  
MPphoto
 

  Nikolaos Chountis (GUE/NGL). (EL) Gospod predsednik, moje vprašanje je povezano z načelom v ozadju vprašanja mojega kolega poslanca in za njegov razlog.

Dejal je, da je predstavnik gospoda Rhena namignil, da bi bilo treba v zasebnem sektorju v Grčiji izvesti znižanja. Vprašanje, gospod komisar, je torej naslednje: s kakšno pravico lahko uslužbenci Komisije za nadzor, govorniki Komisije in morda komisarji govorijo, namigujejo, napovedujejo in uveljavljajo pritisk glede tega, kaj bi morala Grčija storiti v sektorjih, ki niso povezani s politiko Skupnosti, kot so plače, pokojnine, javna uprava in zdravje? Kdo pooblašča te izjave in od kod prihajata pristojnost in jurisdikcija za spraševanje, preganjanje in predlog takšne določbe za grško gospodarstvo?

 
  
MPphoto
 

  Karel De Gucht, član Komisije. – Zagotovo ne zahtevamo, da se zmanjša zaposlenost v zasebnem sektorju, ampak zaradi finančne gospodarske krize smo priča večanju brezposelnosti, ne le v Grčiji, ampak tudi v večjem delu Evropske unije.

Pravimo, da moramo nadomestiti škodo v grškem gospodarstvu, če želimo, da bo grško gospodarstvo dolgoročno trajnostno. Prav tako bi morali ohraniti gospodarsko monetarno unijo, ki ima neprecenljiv pomen za celotno evropsko gospodarstvo: to pravimo, zagotovo pa ne pravimo, da bi se morala brezposelnost povečati. Žal je to rezultat politik, ki so se izvajale v določenem obdobju.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. – Vprašanje št. 35 predložil Ádám Kósa (H-0133/10)

Zadeva: Spor o pristojnosti med državami članicami in EU glede sporazumov z MDS

Da bi se izognili krizi še večjih razsežnosti, je Komisija med drugim začasno spremenila pravila o upravičenosti malih in srednjih podjetij do državne pomoči, ki jih tudi precej poenostavila (evropski načrt za oživitev gospodarstva). Madžarska je v zadnjem času zaradi lastne gospodarske politike v še posebej težki finančni krizi. Zaradi sporazuma, sklenjenega z MDS za več kot 20 milijard evrov, je Madžarska prisiljena ravnati v nasprotju z vrednotami iz temeljnih pogodb, ki jih je kot država članica EU sicer razglasila za prednostne, namreč v zvezi z visoko stopnjo zaposlenosti in zaščito prikrajšanih skupin. Konkretno se zastavljajo naslednja vprašanja: Ali je takšen sporazum zakonit? Kdo nosi odgovornost, če se v eni od držav članic EU zaradi sporazuma z mednarodno organizacijo, ki ni v nobeni zvezi z Evropsko unijo, razmere na področju zaposlenosti dramatično poslabšajo, to pa vpliva tudi na spodbujanje zaposlovanja invalidnih oseb?

 
  
MPphoto
 

  Karel De Gucht, član Komisije. – Ko je globalna finančna kriza jeseni 2008 posebno močno prizadela Madžarsko, sta Komisija in Svet zelo hitro sprejela odločitev, da Madžarsko podpreta z večjim svežnjem podpore EU do 6,5 milijarde EUR, kar je preseglo polovico razpoložljivih finančnih sredstev za države članice, ki takrat niso bile v evrskem območju, in skupaj s posojili MDS in s posojili Svetovne banke so znesla 20 milijard EUR.

Rad bi poudaril, da bi se brez te pomoči Madžarska srečevala z mnogo večjimi motnjami na trgu, kot sta 6-odstoten padec, ki je bil opažen lani, in pričakovana stabilizacija letos. Dalje, glede na to, da je vlada izgubila dostop do finančnih trgov, bi to, da ne bi bilo podpore, pomenilo, da bi postala davčna politika še bolj omejevalna, kot je bila v okviru tega programa, omejitve potrošnje pa bi bile resnejše. Tako je z omejitvijo obsega recesije, z izogibanjem hitrejšega porasta brezposelnosti in s podporo financiranja primanjkljaja ta mednarodna pomoč neposredno prispevala k omejevanju socialnih posledic krize, tudi med ranljivimi deli družbe.

Seveda je bilo, da bi bil gospodarski program verodostojen in da bi vlagateljem zagotovili, da se bo Madžarska sčasoma vrnila k razumnim javnim financam in trajnostni rasti, pomembno, da je vlada izvajala gospodarsko strategijo, ki je vključevala ukrepe finančne konsolidacije. V okviru načela subsidiarnosti so države članice odgovorne za oblikovanje in izvajanje ukrepov socialne politike. Glede na povedano so bili s pomočjo podprti ukrepi vlade, ki so bili usmerjeni v ustvarjanje proračunskih prihrankov in v bolje ciljno usmerjeno potrošnjo ter zlasti v pomoč revnim in ljudem z nizkimi dohodki.

 
  
MPphoto
 

  Kinga Gál, namestnica avtorja.(HU) Hvala za odgovor. V imenu gospoda Kósa bi rada dodala pripombo. Navsezadnje je razlog, zakaj Madžarska ni mogla izkoristiti večmilijardne evrske spodbude, ki jo nudi evropski načrt za oživitev gospodarstva, ravno ta, da pravila, kot so ta, niso omogočila gospodarske spodbude večjega obsega in to je bilo neločljivo povezano z nadaljnim nazadovanjem zaposlovanja. Zlasti podpora za zaposlovanje invalidnih ljudi ni mogla biti uresničena in tu se pojavi protislovje. Prosila bi za vaše mnenje glede tega.

 
  
MPphoto
 

  Karel De Gucht, član Komisije. – Sam nisem odgovoren za ta dokument Komisije, a zdi se mi, da spoštovana poslanka namiguje na sveženj v znesku 100 milijard EUR, a to je sveženj, ki so ga države članice same financirale in kjer so države članice pooblaščene za njegovo izvajanje. Države članice niso dobile denarja na razpolago. Teh 100 milijard EUR boste našli v stolpcu v njihovih nacionalnih proračunih, kjer se knjiži v breme.

Z Madžarsko se je zgodilo to, ker je bilo to nujno, da je država na razpolago dobila dodatno pomoč v višini 20 milijard EUR, kar se ni zgodilo pri drugih gospodarstvih. Ta so bila le pooblaščena za izvedbo ukrepov, da bi premagala krizo, a te države članice niso dobile dejanskega izplačila.

 
  
MPphoto
 

  Nikolaos Chountis (GUE/NGL).(EL) Gospod predsednik, gospod komisar, odgovor, ki ste nam ga dali, po mojem mnenju ne odraža problema in špekulacije v ozadju vprašanja in glede na razmere v Grčiji bi vas rad vprašal naslednje: ali vas kaj skrbi vstop Mednarodnega denarnega sklada, zunanje organizacije, v notranje zadeve Evropske unije? Kjer koli je bil Mednarodni denarni sklad, je – lahko bi rekli – prinesel uničenje. Vprašanje torej je: ali Komisijo skrbi vprašanje, zakaj je Mednarodni denarni sklad vstopil v Evropsko unijo in v kateri pogodbi ter v katerem členu je navedena določba za udeležbo Mednarodnega denarnega sklada v postopkih Evropske unije? Zakaj se ne odloči za evropsko rešitev v primeru Grčije, kakor je določeno v členu 122(2) pogodb?

 
  
MPphoto
 

  Karel De Gucht, član Komisije. – Zelo na kratko, če bi MDS posredoval v Grčiji, bi bilo to seveda na zahtevo Grčije. Ne posredujejo enostransko in kot spoštovani poslanec ve, obstaja med državami članicami in članicami gospodarske in monetarne unije evropski sporazum za skupna prizadevanja držav članic Evropske unije in MDS. A le na zahtevo države članice, v tem primeru Grčije, se bo to dejansko zgodilo in mislim, da o tem sedaj razpravljamo.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. – Vprašanje št. 36 predložila gospa Eleni Theocharous (H-0139/10).

Zadeva: Ciprski javnofinančni primanjkljaj

Gospodarska kriza je prizadela cel svet, še zlasti pa države evroobmočja.

Ali ima Komisija podatke o javnofinančnem primanjkljaju in kakšne druge kazalce o stanju ciprskega gospodarstva?

Ali razvoj ciprskega gospodarstva in njegovih kazalcev povzroča zaskrbljenost? Ali Komisija meni, da je treba sprejeti ukrepe v zvezi s finančnimi razmerami na Cipru? Če je temu tako, katere in s kakšnimi roki?

Ali je bila pred tem opravljena izmenjava mnenj, ciprska vlada pa seznanjena s stališči in predlogi Evropske unije, zlasti Komisije?

 
  
MPphoto
 

  Karel De Gucht, član Komisije. – Gospod predsednik, dovolite mi, da vas vprašam, ali se lahko ta razprava konča. Nadomeščam gospoda Rhena in običajno se čas za vprašanja konča ob 8. uri. Imam druge obveznosti, zato ne morem ostati. To je zame resna težava. Nimam časa in ne morem ostati.

 
  
MPphoto
 

  Gay Mitchell (PPE). – Sem sem z veliko težavo pripotoval iz dela Evropske unije in ne sprejmem odgovora gospoda komisarja, da nima časa. Če nimate časa, odidite skozi tista vrata. Sem poslanec Parlamenta, predložil sem vprašanje za odgovor. Tudi sam imam veliko obveznosti. Tu sem sedel zelo dolgo časa in čakal na svoje vprašanje, medtem ko je mnogo dodatnih vprašanj dobivalo odgovore. Zaslužim si vljudnost in odgovor v tem parlamentu. Mislim, da je zelo predrzno, da pravite, da nimate časa.

 
  
MPphoto
 

  Karel De Gucht, član Komisije. – O tem mora odločati predsednik. Naj bom zelo jasen, da ne odgovarjam na vprašanja, ki so namenjena meni, ampak nadomeščam gospoda Rehna, ki ne more biti tu, ker je bolan. To morate povedati predsedniku. Spoštujem vpliv predsednika Parlamenta. To ni odvisno od mene.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Prav imate, da opozorite na problem. Nadomeščate komisarja Rehna, kar je seveda nesrečna okoliščina glede na pomembnost vprašanj. Vseeno pa je čas za vprašanja na našem dnevnem redu načrtovan do 8.30. Glede na okoliščine, ker vas ne morem privezati na ta stol, vam lahko rečem, da se od vas, ki ste prejeli nesrečno vlogo nadomeščanja komisarja Rehna, pričakuje, da boste to storili v celotnem obsegu njegovih vprašanj.

 
  
MPphoto
 

  Karel De Gucht, član Komisije. – Razumel sem, da čas za vprašanja traja do 8. ure popoldan, a, kakor sem že povedal, vi ste predsednik in vi morate odločiti, kaj na storim, torej bom nadaljeval.

Finančna kriza, ki se je prav tako razvila v makroekonomsko krizo, je bila najhujša v zgodovini po drugi svetovni vojni v smislu tako obsega kot tudi globalnega obsega delovanja. Ta kriza je pobrala velik davek v globalnem gospodarstvu, vključno z EU in državami evrskega območja. Kot takšna je neizogibno prizadela Ciper, zelo majhno in odprto gospodarstvo.

Glede na začasne ocene, ki jih je objavila ciprska statistična služba, kaže, da se je bruto domači proizvod Cipra leta 2009 dejansko zmanjšal za 1,7 %. To je bilo prvič v zadnjih 35 letih odkar je gospodarska dejavnost na Cipru zabeležila negativno rast.

Ti neugodni gospodarski pogoji, skupaj z bledenjem razcveta na področju sredstev in ekspanzivno davčno politiko, delno zaradi ukrepov, sprejetih v okviru Evropskega načrta za oživitev gospodarstva, so vodili do nazadovanja javnih financ. Po zadnjih obvestilih o podatkih, povezanih z BDP, ki so jih ciprske oblasti prenesle marca 2010 in katerih veljavnost sedaj potrjuje Eurostat, je splošna državna bilanca dosegla primanjkljaj v višini 6,1 % BDP, splošni vladni bruto dolg pa je v letu 2009 dosegel 56,25 % BDP.

Pakt za stabilnost in rast zahteva od Komisije, da pripravi poročilo, kadar koli dejanski ali načrtovani primanjkljaj države članice preseže 3 % referenčne vrednosti BDP. Sedaj Komisija pripravlja takšno poročilo za Ciper. Ko bo poročilo pripravljeno, bo predstavljeno Svetu, ta pa bi moral odločiti, ali je primanjkljaj presežen. Če Svet tako odloči, bo Cipru podal priporočila in določil roke za izvedbo učinkovitih popravljalnih ukrepov.

Medtem pa je ciprska vlada poslala tudi svoj posodobljen program za stabilnost. V programu je navedena srednjeročna proračunska strategija do leta 2013. Sedaj je Komisija v postopku ocenjevanja posodobitve in pripravlja svoje priporočilo za mnenje Sveta o programu.

 
  
MPphoto
 

  Eleni Theocharous (PPE).(EL) Gospod predsednik, gospod komisar, izredno neprijetno bi bilo, če ne bi takoj odgovorili na postavljeno vprašanje. Naj bo kakor koli že, rada bi, da mi poveste, če je Ciper v nevarnosti, da postane nadzorovan in če ste zadovoljni s konvergenčnim programom. Seveda ste povedali nekaj o ocenah, a rada bi vedela, če ste zadovoljni s konvergenčnim programom, ki ga je predložila vlada.

 
  
MPphoto
 

  Karel De Gucht, član Komisije. – Torej, lahko le ponovim, kar sem dejal, in sicer, da bo izvedena ocena in da je to običajen postopek, ki ga uporabljamo za vse države članice, vključno s Ciprom.

Če Komisija pride do sklepa, da je ta primanjkljaj prekomeren, potem bomo Cipru podali priporočila.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. – Vprašanje št. 37 predložil gospod Morten Messerschmidt (H-0142/10)

Zadeva: Grčija in sedanja kriza v evroobmočju

Grčija pravkar doživlja temno stran članstva v evroskupini. V dobrih časih se je v EU ustvarjal vtis, da je vse v najlepšem redu. Ko pa je Evropo prizadela finančna kriza, je šlo vse strmo navzdol. Grški nacionalni primanjkljaj je v letu 2009 dosegel 12,7 % BNP, kar se lahko šteje kot huda prekoračitev treh odstotkov, ki jih dopušča pakt stabilnosti za države z evrom. Vlada v Atenah je morala sedaj sprejeti varčevalne ukrepe, s katerimi je državni proračun oklestila za 4,8 milijarde EUR. Grki morajo zategniti pas, kar bo boleče za vse, od zaposlenih v javni upravi do upokojencev.

Drseči menjalni tečaji načeloma niso dobra rešitev. Nikomur ne koristijo, prav tako ne rešujejo nobenih temeljnih strukturnih težav. Moramo pa priznati, da ima denar, kot vse drugo, svojo „ceno“. V Grčiji se ta cena odraža v podivjanih obrestnih merah, zaradi česar je zastala vsa gospodarska dejavnost. Ob takšni zaostritvi položaja bi morala imeti posamezna država možnost potegniti ročno zavoro in znižati ceno denarja. Ali se Komisija strinja s temi pomisleki in ali potemtakem priznava, da gre pri tem za temeljno pomanjkljivost evra?

 
  
MPphoto
 

  Karel De Gucht, član Komisije. – Kaže, da spoštovani poslanec predlaga, da bi bila neodvisna monetarna politika v Grčiji način za blaženje krize, ki vpliva na državo. To ne drži, visoke obrestne mere grške vlade niso posledica dejavnikov monetarne politike, ampak bolj visokih premij za tveganje, povezanih s tržnimi skrbmi glede vzdržnosti dolgov.

Obrestne mere ECB so najnižje v zgodovini in Evropska centralna banka je do sedaj zagotavljala zelo obilna likvidna sredstva za finančni sistem evrskega območja, med njimi tudi za grške ustanove. Seveda sodelovanje pri evru pogojuje to gospodarsko prilagoditev seveda skozi kanale, ki niso menjalni tečaji, kakor je prikazano v mnogih dokumentih Komisije, na primer v obsežnem poročilu iz leta 2008 o EMU@10.

Prilagoditve na evrskem območju v preteklosti niso bile zadosti tekoče. Zato je Komisija poudarila potrebo po okrepitvi večstranskih postopkov EU za nadzor, ki temeljijo na okrepljenem pritisku ostalih, da se v zgodnji fazi identificirajo in rešujejo ranljivosti v državah članicah. Komisija sedaj pripravlja predloge za ta namen, kakor sem že omenil v odgovoru na predhodno vprašanje.

 
  
MPphoto
 

  Morten Messerschmidt (EFD).(DA) Ostaja obilje možnosti za urejanje valute določene države – pod pogojem, da je država neodvisna. Vendar pa je to ravno tisto, česar članice evrskega območja nimajo, ker so odpravile mnogo instrumentov, ki so jih imele v Frankfurtu. Dalje, ne drži, da se obrestne mere ne razlikujejo v evrskem območju, ker obstajajo velike razlike na področju zasebnih obrestnih mer za srednjeročno in tudi za dolgoročno izposojanje in grška stopnja obveznic je na primer mnogo višja kot danska – kljub dejstvu, da imamo svojo lastno valuto.

Rad bi, da Komisija da odgovor na ali tu prizna, ali se bo sposobna spopasti z dejstvom, da če Grčije ne bi obvezoval položaj, določen v Frankfurtu, potem bi Grčija devalvirala in ta devalvacija bi rešila velik del težav, s katerimi se srečuje Grčija.

 
  
MPphoto
 

  Karel De Gucht, član Komisije. – Zagotovo ne. Celotna zamisel monetarne unije je seveda – in tega se vsi zelo dobro zavedajo, ko postanejo člani evropske monetarne unije –, da svoje valute ne morete več devalvirati, ker dejansko nimate svoje valute. Obstaja le skupna valuta.

Grška valuta ne obstaja več. Grki imajo za svojo valuto evro. Tako je individualna devalvacija popolnoma protislovna za celotno zamisel evropske monetarne unije, in Grčija ni članica evropske monetarne unije po naključju. Članica je, ker so storili vse – resnično vse –, da bi se ji pridružili.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. – Vprašanje št. 38 predložil gospod Gay Mitchell (H-0145/10)

Zadeva: Evropski denarni sklad

V zadnjih tednih se je razpravljalo o zamisli evropskega denarnega sklada kot mehanizma za upravljanje kriz, kakršna je prizadela Grčijo v začetku tega leta.

Kakšno je stanje glede tega predloga? Kako bi takšen sklad deloval v praksi? Katere so glavne ovire za ustanovitev evropskega denarnega sklada? Ali bi bila na primer njegova ustanovitev mogoča v skladu s sedanjimi določbami Pogodbe?

 
  
MPphoto
 

  Karel De Gucht, član Komisije. – Kriza je pokazala potrebo po ustvarjanju okvira za reševanje krize na evrskem območju.

Zaradi potrebe po obravnavi vseh gospodarskih, pravnih in institucionalnih posledic, je to srednjeročno vprašanje in ne takojšnje mnenje.

Voditelji držav ali vlad evrskega območja so dali 25. marca jasno sporočilo s tem, ko so pozvali k ustanovitvi delovne skupine, ki bi obravnavala ukrepe za okvir evrskega območja za rešitev krize pred koncem leta.

Javna razprava glede Evropskega denarnega sklada se je dotaknila številnih elementov, ki so pomembni v tem smislu. Komisija se zlasti strinja, da je v okviru stroge pogojenosti in izpostavljenosti obrestnim meram, združljivim s pobudami, upravičena ustanovitev okvira za finančno podporo v nujnih primerih.

Vendar pa je za njegovo zagotavljanje oziroma za opredelitev in spremljanje pogojenosti potrebno novo telo. Zagotoviti je treba složnost z okvirom upravljanja EMU, ki je usmerjen v stabilnost. Komisija preučuje obseg predlogov za ta namen. Bolj na splošno, trdna zaveza za zdrave politike vseh držav članic v evrskem območju ostaja temeljni kamen uspešnega delovanja EMU.

V tem okviru je Komisija v postopku priprave na predloge glede okrepljenega usklajevanja gospodarske politike in gradnje državnega nadzora na predlogih, predstavljenih v nedavnem sporočilu Komisije o strategiji Evropa 2020.

 
  
MPphoto
 

  Gay Mitchell (PPE). – Dovolite mi, da se najprej opravičim komisarju. Vsi nekoliko trpimo zaradi utesnjenosti, ker nekateri med nami nismo mogli priti domov in poskušamo pomagati nekaterim našim družinam, da se gibljejo okoli. Zavedam se, da ima komisar druge sestanke in da nadomešča kolega.

Ali smem gospoda komisarja v zvezi z njegovim odgovorom vprašati, kaj bi pojem srednjeročno predstavljal? Ali govorimo o polovični življenjski dobi te Komisije? Ali govorimo o letu dni, o 18 mesecih? V kakšnem obdobju meni, da se bo uresničil odločilnejši odziv glede tega vprašanja?

 
  
MPphoto
 

  Karel De Gucht, član Komisije. – Vprašanje glede določenega časovnega okvira bi morali postaviti komisarju Rehnu, a če pogledate priporočila, ki smo jih podajali in dogovor, ki je bil sprejet v podporo Grčiji, zlasti s kombinacijo dvostranskih posojil in podporo Mednarodnega denarnega sklada, je jasno, da Komisija meni, da tega, kar se je zgodilo sedaj, v nobenem primeru ni mogoče rešiti tako, da se ustvari Evropski denarni sklad, ker bi to vsekakor vzelo več časa, kot ga imamo na voljo v zvezi z Grčijo.

Tako je to srednjeročni projekt, ki ga zagovarjamo, a glede določenega časovnega okvira vam resnično predlagam, da vprašanje postavite gospodu Rehnu.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. – Vprašanje št. 39 predložila gospa Rodi Kratsa-Tsagaropoulou (H-0150/10)

Zadeva: Mehanizmi za finančni nadzor držav članic

Komisar za ekonomske in monetarne zadeve Olli Rehn je izjavil, da je poglavitni nauk sedanje krize ta, da moramo nujno temeljiteje in širše nadzorovati gospodarske politike, zlasti pa pravočasno prepoznati neuravnovešenosti in jih ublažiti, da bi zagotovili makroekonomsko stabilnost območja evra. Glede na to, da ima Komisija v skladu s členoma 121 in 126 Pogodbe na razpolago potrebne mehanizme za nadzorovanje finančnih politik držav članic ter da ima večina držav članic primanjkljaj, ki močno presega 3-odstotni prag, prosim, če lahko Komisija odgovori na naslednja vprašanja: Ali namerava okrepiti preventivni vidik nadzora? Če je odgovor pritrdilen, kako in s katerimi postopki? Ali namerava pripraviti predloge za okrepitev gospodarske konvergence v območju evra? Ali namerava spodbujati potrebne strukturne spremembe v državah članicah, da jih bodo te lahko uvedle takoj, ko jim bodo javne finance to omogočale?

 
  
MPphoto
 

  Karel De Gucht, član Komisije. – Komisija že dolgo časa zagovarja temeljitejši in širši gospodarski nadzor evrskega območja. Pomembnost tega vprašanja je Evropski parlament priznal v svojem poročilu o letni izjavi iz leta 2009 iz evrskega območja in javnih financ.

Komisija namerava v celoti izkoristiti nove instrumente iz pogodbe, da bi dosegla močnejše usklajevanje in upravljanje politike. V prihodnjem sporočilu bodo orisani novi predlogi za oblikovanje razvoja obsežnega okvira za preprečevanje in popravljanje krize v evrskem območju z zatekanjem k novemu členu 136 Pogodbe o delovanju Evropske unije. V sporočilu bodo morda vključeni predlogi za okrepitev preprečevalnih in popravljalnih ukrepov Pakta za stabilnost in rast – predlogi za učinkovitejši in širši nadzor makroekonomskih neravnovesij znotraj evrskega območja – in raziskane možnosti za izdelavo mehanizma za rešitev krize za države evrskega območja.

Glede davčne politike, zaradi vpliva krize na dolg in potencial rasti pa tudi zaradi demografskih dejavnikov, ki k temu prispevajo, je zagotovljen okrepljen poudarek na davčni trajnosti. Pobude za skladnost s preprečevalnimi in popravljalnimi dimenzijami Pakta za stabilnost in rast je treba okrepiti. Zavezanost h konsolidaciji mora postati v dobrih časih močnejša. Ranljivosti javnih financ, ki so v ozadju, bi bilo treba ustrezno upoštevati pri oblikovanju dela optimalne konsolidacije. Sedaj bi se bilo treba osredotočiti na dinamiko dolga in trajnost ter kakovost javnih financ, vključno z nacionalnimi davčnimi koreninami. Prav tako je treba obravnavati primere, kjer se pravila neprestano kršijo; kazni bi lahko bile bolj svarilne, pobude pa okrepljene.

Razvoj dogodkov na področju konkurenčnosti in makroekonomska neravnovesja, poleg davčnih neravnovesij, so zaskrbljujoči za vse države članice EU. Vendar pa je nadzor makroekonomskih neravnovesij in odklonov na področju konkurence zlasti zajamčen za države članice EU, ki so se povezale z evrom, in sicer zaradi višje stopnje gospodarskih in finančnih prelitij po državah članicah evrskega območja, manj tržne discipline, odsotnosti tveganj menjalnega tečaja in zahtevnejšega prilagajanja z morebiti visokimi stroški evrskega območja kot celote.

Razlike na področju konkurence povzročajo resno skrb glede delovanja Evropske monetarne unije. V desetletju pred krizo je razliko podpiral zaskrbljujoč razvoj niza domačih gospodarskih neravnovesij v nekaterih državah članicah, med drugim tudi visok dolg in nepremičninski baloni v nekaterih državah s sedanjim računskim primanjkljajem, pa tudi ustaljene slabosti na področju domačega povpraševanja v nekaterih državah s presežkom. Različne težnje na področju plač in stroškov, kopičenje stanja trajnostnega zunanjega dolga in dolgotrajno mitično dodeljevanje sredstev so povečali vložek za prilagajanje in ranljivost javnih financ. Istočasno pa so države, ki se močno zanašajo na tržne presežke, postale žrtev močnega krčenja v svetovni trgovini v zgodnjih fazah globalne krize. Zato namerava Komisija z dopolnitvijo davčnega nadzora predložiti predloge za širjenje gospodarskega nadzora na evrskem območju, ki obravnavajo makroekonomska neravnovesja in konkurenčen razvoj dogodkov. Cilj je vzpostaviti okvir za zgodnje odkrivanje, preprečevanje in učinkovito popravljanje neravnovesij znotraj evrskega območja.

Tretji glavni element v predlogu Komisije bo preučitev možnosti za izdelavo mehanizma za reševanje krize. Ad hoc mehanizem za morebitno finančno pomoč za Grčijo služi takojšnjim potrebam. Vendar pa je nujno izdelati trajni mehanizem za reševanje kriz z močnimi vgrajenimi odvračilnimi elementi za aktivacijo. Ustvarjanje jasnih, verodostojnih in skladnih ex ante pravil in postopkov za zagotavljanje izjemne in pogojne podpore za državo članico evrskega območja v resni stiski bo podprlo temelje EMU.

Predloga za okrepljen gospodarski nadzor in usklajevanje v evrskem območju sta pomemben dodatek k obsežni strategiji EU 2020 za rast in delovna mesta. Komisija bo zagotovila učinkovito artikulacijo med tema okvirjema.

 
  
MPphoto
 

  Rodi Kratsa-Tsagaropoulou (PPE).(EL) Gospod predsednik, gospod komisar, hvala za vaš odgovor; dovolite mi, da se vrnem na temo nadzora in neravnovesij. Upala sem, da bom iz svojega vprašanja izvedela, ali bodo razlike sedaj postale resna postavka na agendi; ne le finančna neravnovesja, ampak gospodarske razlike, in ne le nadzorni mehanizmi, ampak tudi ukrepi za reševanje razlik. Mednarodna kriza, grška kriza, sta na površje prinesli vse slabosti evrskega območja.

 
  
MPphoto
 

  Karel De Gucht, član Komisije. – Najprej bi se rad opravičil tolmačem, a sem v nekoliko izjemnem položaju. Lahko tolmačite tudi, da sem poskušal odgovoriti na vprašanja v časovnem okviru 20.30.

Glede dodatnega vprašanja mislim, da bi morali iti k izvoru krize v vaši državi, ki je dejansko, da so bila ta neravnovesja ustvarjena skozi čas. Obstaja zelo veliko neravnovesje glede konkurenčnosti. Plače so se povečale mnogo bolj kot konkurenčnost in to je seveda najprej tudi stvar nacionalnih politik.

Glede tega, ali je bolje imeti podrobnejše spremljanje, je odgovor da. Zaradi tega predlagamo za to nov načrt. Ne smete pozabiti, da je leta 2002 Evropska komisija predlagala, da bi lahko v države članice poslali revizorje, da bi preverili na primer številke, a tega države članice niso sprejele. Tako se je Komisija vedno zavedala, da je spremljanje zelo pomemben del tega, da so nacionalni proračuni združljivi z Evropsko monetarno unijo, zlasti v primeru Grčije.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Vse, kar vam lahko povem, je, da vam očitno Olli Rhen dolguje veliko uslugo! Tako imate nekaj, o čemer se lahko z njim pogajate naslednjič, ko bo čas za vprašanja, morda, ko boste vi na vrsti za sprejemanje vprašanj.

 
  
 

Čas za vprašanja se je zaključil.

(Na vprašanja, ki zaradi pomanjkanja časa niso bila obravnavana, bo odgovorjeno pisno (glej Prilogo)).

(Seja je bila prekinjena ob 20.25 in se je nadaljevala ob 21.00)

 
  
  

PREDSEDSTVO: GOSPOD MARTÍNEZ MARTÍNEZ
podpredsednik

 
Zadnja posodobitev: 5. avgust 2010Pravno obvestilo