Predsednik. Naslednja točka je poročilo gospoda Peterleta v imenu Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane o sporočilu Komisije o boju proti raku: evropsko partnerstvo (KOM(2009)0291 - 2009/2103(INI)).

  Alojz Peterle, poročevalec. ? (SL) Gospod predsednik, gospod komisar, dragi kolegi in kolegice, s tem poročilom zavzemamo političen odnos do enega od najtežjih problemov Evropske zveze. Rak z epidemičnim širjenjem postaja prva bolezen Unije in vsak njen tretji državljan lahko računa nanj.

Vesel sem, da na začetku tega mandata ni treba pozivati Komisije in Sveta k osnovnim korakom v boju proti raku, saj imamo jasne sklepe – junij 2008, sklepe Sveta in ambiciozen projekt Komisije: evropsko partnerstvo – boj proti raku, ki ga je Komisija predstavila septembra 2009 in je predmet tega poročila. Pomembno je, da smo že sredi akcije. S tem poročilom podpiramo enega najambicioznejših ciljev Komisije, da v 10 letih skupaj zmanjšamo breme raka za 15 %.

Vesel sem tudi, da je partnerstvo pripravljeno v skladu z našo resolucijo o zdravstveni strategiji „Skupaj za zdravje: strateški pristop Evropske zveze za obdobje 2008–2013.“ V tej resoluciji smo se zavzeli za zdravje za vse in v vseh politikah ter postavili ključen poudarek na preprečevanju raka.

Osupljivo in zaskrbljujoče je dejstvo, da v povprečju države investirajo v preventivo samo 3 % zdravstvenih proračunov. Ta številka, ki bi jo lahko razumeli kot statistično napako, pomeni, da zdravstvena politika držav članic preventive ne jemlje zelo zares. Tu je resnično potreben paradigmatski premik k več preventive v strateškem, strokovnem, organizacijskem in finančnem pristopu. Vemo in tudi vemo in dokazano je, da zgodnje odkrivanje raka lahko bistveno zmanjša umrljivost pri raku.

Druga ključna beseda v poročilu je neenakost. Gre za več vrst neenakosti. Najbolj izstopa dejstvo, ki mu pravimo železna zavesa med Vzhodom in Zahodom v smislu velikih razlik v možnosti preživetja rakavih bolnikov, znane pa so tudi velike razlike znotraj držav članic. Ob razlikah v uspešnosti zdravljenja imamo tudi velike razlike v intenzivnosti oziroma obsegu zgodnjega odkrivanja raka, razlike v paliativni skrbi in v uspešnosti rehabilitacije rakavih bolnikov.

Državljani Evropske zveze težko jemljejo na znanje dejstvo o takih razlikah v organiziranosti boja proti raku, saj nekatere države imajo nacionalne programe, druge pa še ne. Tudi statistično zajemanje podatkov o raku je še različno. Čeprav ima Evropska zveza tudi po Lizbonski pogodbi samo možnost podpornih ukrepov, je usklajen in dobro organiziran pristop na tej ravni izjemno pomemben za učinkovit boj proti raku. Izmenjave dobrih praks si ne predstavljam brez stimulacije s strani skupnih institucij.

Tretja ključna beseda v poročilu je partnerstvo. Ambicioznemu cilju Komisije se bomo lahko približali samo pod pogojem, da bomo povezali naše sile vertikalno in horizontalno. Predpogoj za to je, da borba proti raku ostaja stalnica na političnem dnevnem redu evropskih in nacionalnih institucij. Tesna povezava med zdravniki in pacienti ni dovolj. Naša naloga je, da prispevamo k močnemu političnemu partnerstvu, k politični volji, ki bo zadeve začela premikati s hitrejšo dinamiko v celotnem prostoru Evropske zveze.

Naj to pot še posebej poudarim tudi vprašanje rehabilitacije rakavih bolnikov. Veliko bolj bomo morali biti pozorni do zmagovalcev v boju proti raku, ki ne smejo biti stigmatizirani ali odpisani, ampak morajo imeti možnost ponovne vključitve v polno družbeno življenje in nadaljevanje poklicne kariere. Ključni del v boju proti raku danes v Evropi je bližina državljanov.

Rad bi se zahvalil samo še poročevalcem v senci in vsem, ki so pomagali k temu poročilu za njihovo izdatno pomoč.

  John Dalli, član Komisije. − Gospod predsednik, zelo sem vesel, ker je Parlament še vedno navdušen nad delom Komisije na področju preprečevanja in nadzora raka ter ga podpira. Hvaležen sem za trud, ki je bil vložen v pripravo tega poročila, zlasti na strani poročevalca, gospoda Peterleta.

Odločno ukrepanje na evropski ravni ima lahko pomemben stranski učinek na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. To poudarja potencial evropskega partnerstva za boj proti raku. Uspeh partnerstva je v veliki meri odvisen od aktivnega sodelovanja njegovih številnih in raznolikih partnerjev. Do zdaj so države članice, zdravstveni delavci, onkološke institucije, nevladne organizacije, organizacije bolnikov in predstavniki industrije sodelovali pri pripravi konkretnih predlogov za ukrepanje, ki naj bi se izvedli do konca leta 2013. Vendar bomo videli, ali bo to novo sredstvo sodelovanja privedlo do trajnejšega ukrepanja v boju proti raku. Resnično upam, da bo.

Širši namen je doseči dolgoročnejše cilje in bolje uporabiti vire, ki so na voljo. To je odvisno od zaveze vseh partnerjev in seveda ustreznega finančnega vložka. Ključna bo podpora Parlamenta, da se v prihodnjem proračunu Skupnosti zagotovijo potrebna sredstva za zdravje. Poročilo omenja niz ukrepov za celovit pristop k preprečevanju in nadzoru raka, od katerih so bili mnogi že upoštevani pri razvoju partnerstva na podlagi sporočila Komisije.

Partnerstvo ima pet pomembnih stebrov: spodbujanje zdravja in preventiva, vključno s spodbujanjem Evropskega kodeksa proti raku; presejanje in zgodnje odkrivanje z namenom boljšega izvajanja priporočila Sveta o presejalnih pregledih za odkrivanje raka; izmenjava najboljših praks na področju oskrbe rakavih bolnikov; sodelovanje in usklajevanje na področju raziskav raka; in zagotavljanje primerljivih informacij in podatkov o raku. Ključna naloga partnerstva bo pomagati državam članicam izboljšati razvoj in izvajanje njihovih načrtov za raka.

Do konca partnerstva so cilj vseh držav članic celoviti načrti za raka. Nekateri ukrepi bodo temeljili na rezultatu dobrega dela, ki je bilo opravljeno do zdaj. Pri drugih ukrepih bo potrebna dodatna pomoč. Komisija je pripravljena zagotoviti vso potrebno podporo. Poleg tega bo Komisija še naprej tesno sodelovala z Mednarodno agencijo za raziskave raka v zvezi z njenim prispevkom k partnerstvu. Omeniti je treba tudi glavni cilj, ki je zagotoviti boljše vključevanje zdravstvenih vidikov v naše politične pobude, o čemer bom govoril s pristojnimi kolegi v Komisiji. Seveda bomo še naprej zelo osredotočeni na preprečevanje z našimi politikami o dejavnikih zdravja v okviru boja proti raku. Poskusili bomo doseči kar največ z omejenimi sredstvi, ki so nam na voljo, in toplo pozdravljam močno podporo Evropskega parlamenta pri teh prizadevanjih.

  Gilles Pargneaux, v imenu skupine S&D. – (FR) Gospod predsednik, gospod Dalli, ta osnutek poročila, ki ga je ravnokar predstavil gospod Peterle, zelo odločno ponavlja smernice iz sporočila Evropske komisije, zgleduje pa se tudi po resoluciji Evropskega parlamenta z dne 10. aprila 2008 o boju proti raku v naši Evropski uniji.

Ob tej priložnosti bi rad podprl cilje evropskega partnerstva, ki jih načrtuje Evropska komisija za učinkovitejši boj proti raku, bodisi v smislu pomembnosti preventive in zgodnjega odkrivanja, oblikovanja novega modela za preprečevanje raka ali predvsem zmanjšanja neenakosti v državah članicah.

Tudi sam imam enake pomisleke in skrbi, kot so izraženi v sporočilu Evropske komisije in osnutku poročila. Rad bi pohvalil delo našega poročevalca, gospoda Peterleta, pri sestavljanju tega poročila in kompromisne predloge, ki so bili vloženi z namenom vključitve raznih sprememb.

Kot poročevalec v senci za Skupino zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu sem med drugim želel poudariti naslednja vprašanja: prvič, povečanje števila letnih smrti, povezanih z rakom, ki jih povzroči izpostavljenost rakotvornim snovem na delovnem mestu, pa tudi pomen boljšega dostopa rakavih bolnikov do informacij o zdravilih; izvajanje uredbe REACH in redno posodabljanje seznama snovi, ki zbujajo veliko zaskrbljenost, ki zajema rakotvorne snovi; podpora pobud za preprečevanje uvoza izdelkov, ki vsebujejo rakotvorne kemikalije, in okrepitev preverjanj za odkrivanje takih kemikalij v Evropski uniji; in zadnjič, razvoj smernic za skupno opredelitev invalidnosti, ki vključuje ljudi s kroničnimi boleznimi ali rakom.

Ta vprašanja smo želeli omeniti in obenem podpreti ta osnutek poročila.

  Antonyia Parvanova, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, najprej bi rada čestitala gospodu Peterletu za odlično delo na poročilu, s katerim skrbi, da boj proti raku ostane naša najpomembnejša prednostna naloga na področju javnega zdravja. Številk ni treba ponavljati; vsi vemo, kakšni bodo stroški za javno zdravje, socialni in gospodarski stroški Unije, če se ne lotimo zadeve dosledno in zagotovimo ustreznih sredstev, zlasti da bi premagali razlike med državami članicami.

Breme raka je grožnja za trajnost naših sistemov javnega zdravja, EU pa bi nedvomno morala prevzeti vodstvo pri ustreznem odzivu nanjo. Najsi govorimo o preventivi, diagnozi, zdravljenju, raziskavah ali informacijah, seveda govorimo o partnerstvu, toda boj proti bremenu raka v Evropi bo učinkovit samo, če zagotovimo, da so vse zainteresirane strani – in zlasti skupine bolnikov – vključene dolgoročno, če zagotovimo učinkovito izmenjavo dobrih praks med državami članicami in če zajamčimo, da se bo delovanje takšnega partnerstva pozorno spremljalo in podpiralo.

Upam, da bo Komisija odigrala svojo vlogo in zagotovila, da partnerstvo izpolni svoje cilje. Poudariti želim eno točko: poziv Komisiji, da uporabi obstoječi ECDC in ga pooblasti tudi za nenalezljive bolezni. Mislim, da bi tako vsekakor okrepili strokovno znanje in priporočila.

Za konec naj povem, da je treba pozorno preučiti vprašanje pravočasnega in enakega dostopa do preventive, diagnoze in oskrbe, če želimo zagotoviti, da bo boj proti raku prispeval tudi k cilju, ki ga moramo imeti vsi v mislih, namreč zmanjšanje neenakosti zdravstva v Evropi.

Komisar, veselim se, da se bomo videli jutri ob dnevu pacientovih pravic, saj je to izjemno pomembno za vse skupine pacientov in vaša predanost je pomembna za vse nas.

  Kartika Tamara Liotard, v imenu skupine GUE/NGL. – (NL) Hvala, gospod predsednik, komisar in poročevalec. Rak je grozna bolezen, bolezen pri kateri v najhujšem primeru ni mogoče nič storiti. Na srečo pa lahko storimo nekaj. Živimo dlje in na žalost je tveganje, da bomo dobili raka, tem večje, čim dlje živimo. Čim starejše je prebivalstvo, tem več primerov raka lahko pričakujemo. Zato morajo vse države članice po najboljših močeh izvajati učinkovito in socialno usmerjeno zdravstveno politiko. Usmerjeno, preventivno ukrepanje prek preventivnih presejalnih programov in cenovno dostopna zdravila proti raku – v to moramo usmeriti našo pozornost.

Druga točka, glede katere lahko nekaj storimo, je veliko število rakotvornih snovi v okolju. Toksini so povsod v naših domovih: samo pomislite na azbest, kuhinjske pripomočke in celo toksine v naši hrani. EU mora zaščititi svoje državljane pred takšnimi toksini, bodisi v škodo industrijskih interesov ali ne. Interesi in zdravje državljanov so najpomembnejši!

  Anna Rosbach, v imenu skupine EFD. – (DA) Gospod predsednik, rak je razširjena bolezen, ki jo zahvaljujoč intenzivnim raziskavam začenjamo dobro spoznavati. Zdaj vemo, da je lahko oseba gensko nagnjena k razvoju raka in da bolezen sproži vsaj en encim. Tudi stres, življenjski slog, kemikalije in virusi lahko povzročijo raka. Letos naj bi po pričakovanjih skoraj dva milijona evropskih državljanov umrla zaradi raka. To pomeni, da rak ne pozna državnih meja. Zato sem vesela, da je Komisija prevzela pobudo za pripravo ambicioznega akcijskega načrta za ukrepanje proti raku na evropski ravni. Imam dve vprašanji. Kakšno je stališče Komisije v zvezi z raziskavami? Ali lahko dodeljena finančna sredstva zagotovijo učinkovite raziskave in kakšna pozornost se jim posveča? Komisija izpostavlja, da je obseg presejanja majhen glede na priporočilo Sveta. Zato je moje drugo vprašanje, kako se bodo ambiciozni cilji pretvorili v resnične bolnike v naših državah? Ali lahko realno podvojimo učinkovitost našega presejanja v celotni Evropi?

  Claudiu Ciprian Tănăsescu (NI). – (RO) Najprej bi se rad zahvalil gospodu Peterletu za trud, ki ga je vložil v to poročilo.

Po zdravstvenih podatkih je rak drugi najpogostejši vzrok umrljivosti v Evropi ter prizadene moške in ženske enako. Sodelovanje Evropske komisije v partnerstvu, ki je bilo ustanovljeno za spodbujanje ukrepov proti raku, ponuja novo priložnost za življenje tistim, ki jih je prizadela ta strašna bolezen, in njihovim družinam. Ključno je, da se še naprej s skupnimi močmi trudimo vzpostaviti stalno sodelovanje, da bi izboljšali strokovno znanje in oblikovali rešitve za nove izzive, ki se porajajo v takšnih primerih.

Evropsko partnerstvo za boj proti raku mora torej zagotoviti primerno uporabo virov, spretnosti in znanj, da ne omenjam sredstev, ki so na voljo vsem državam članicam. Poskrbeti mora, da so rezultati napredka v boju proti raku v različnih državah Evropske unije na voljo celotni Evropi.

  Edite Estrela (S&D). – (PT) Gospod predsednik, komisar, boj proti raku mora biti prednostna naloga. Skoraj 30 % rakavih obolenj se je mogoče izogniti in njihove posledice ublažiti z zgodnjim odkritjem in zdravljenjem. Nekatere vrste raka prizadenejo moške in ženske različno. Vsako leto v Evropski uniji več kot 275 000 žensk zboli za rakom dojk in številka se dokazano povečuje, celo med mladimi ženskami. Vsako leto odkrijejo raka materničnega vratu pri 50 000 Evropejkah, 25 000 pa jih umre zaradi te bolezni.

Kljub temu je mogoče raka materničnega vratu tako rekoč odpraviti s široko dostopnostjo programov cepljenja in iskanja. Zato je nujno, da vse države članice razširijo programe cepljenja in iskanja na vse ženske, ki sodijo v pravo starostno skupino, da bodo imele od njih koristi. Prav tako je pomembno, da spodbujajo kampanje zdravstvenega izobraževanja, poskrbijo, da se javnost zaveda pomena zgodnjega odkrivanja, in obveščajo ljudi o programih in storitvah, ki so na voljo. Zato pozdravljam to pobudo Komisije.

  Elena Oana Antonescu (PPE). – (RO) Tudi jaz bi se rada zahvalila poročevalcu za odlično opravljeno delo. V sporočilu Komisije za Parlament je navedeno, da je število presejalnih pregledov, ki se opravijo v Evropski uniji, nižje od polovice minimalnega števila pregledov letno, ki bi lahko bili izvedeni. Mislim, da moramo zagotoviti, da so presejalni pregledi na voljo čim več ljudem, tako da bo mogoče doseči ciljno število.

Raziskave na tem področju so napredovale, kar zadeva zmanjšanje stroškov pregledov in povečanje natančnosti presejalnih pregledov za raka z uporabo biomarkerjev. Nedavno odkrit izum, ki je prejel nagrado na Mednarodnem sejmu izumov v Ženevi, omogoča presejalne preglede za določene vrste raka, ki trajajo manj kot šest minut in stanejo manj kot en evro. Gre za senzor, ki ga je odkrila romunska raziskovalka Raluca-Ioana van Stade in ki omogoča presejalne preglede za raka, preden se pojavijo simptomi, ter tako predstavlja najnatančnejšo metodo, ki je na voljo na trgu, in omogoča višjo stopnjo uspešnosti zdravljenja.

Upam, da bo Komisija prek skupnega raziskovalnega centra pokazala interes za ta izum in da bo primeren, da se predlaga njegova uvedba v diagnostične programe.

  Petru Constantin Luhan (PPE). – (RO) Partnerstvo, ki ga je lani vzpostavila Evropska komisija, je ključen instrument, saj je za boleznimi obtočil rak najpogostejši vzrok smrti. Na žalost so med državami članicami velike razlike, kar zadeva kakovost zdravstvenega varstva in dostopa do zdravljenja. Nedavni statistični podatki kažejo, da je pri moških, ki živijo v državah jugovzhodne Evrope, dvakrat večja možnost smrti zaradi raka kot na primer pri moških v nordijskih državah.

Mislim, da je potrebno posredovanje na evropski ravni v korist evropskih državljanov, da se preprečijo velike razlike pri odkrivanju in zdravljenju v državah članicah EU. Evropska komisija mora dodeliti sredstva za raziskave na tem področju. Uspehi, kot je izum Romunke Raluce-Ioane van Stade, namreč senzor, ki lahko z uporabo preprostega postopka, ki traja manj kot šest minut, ugotovi prisotnost raka v človeškem telesu na molekularni ravni neposredno iz krvi človeka, je treba podpreti in v celoti izkoristiti.

  Olga Sehnalová (S&D). – (CS) Kot so povedali že mnogi prejšnji govorniki, mora učinkovit boj proti raku zajemati celoten spekter ukrepov, od preprečevanja do presejanja, vključno z diagnostiko, posebnim zdravljenjem in paliativno oskrbo. Rada pa bi omenila še en zelo pomemben vidik te bolezni: družine pacientov, ki izgubljajo boj proti raku. Družina bi morala biti za svoje člane vir tolažbe, podpore in spodbujanja. Toda izjemno težko je, ko si soočen z napredujočo boleznijo, in družine ne smejo ostati same v tem težkem položaju. Zato moramo, ko govorimo o boju proti raku, pomisliti tudi na pogoje za dostojanstven konec. Ta mora zajemati sistematično nego in svetovanje družinam, ki se soočajo z naporno in dolgotrajno oskrbo na domu, kot tudi sistem dostopnih specializiranih objektov, ki nudijo strokovno in predvsem humano skrb za paciente v zadnjih stadijih te bolezni.

  Pat the Cope Gallagher (ALDE). - Gospod predsednik, po ocenah naj bi pri 3,2 milijona evropskih državljanov vsako leto odkrili raka in s staranjem evropskega prebivalstva se bo glede na obstoječe trende število državljanov, pri katerih vsako leto odkrijejo raka, v naslednjih 20 letih – na žalost – najbrž podvojilo.

Vsekakor moramo obravnavati kugo raka. Raka povzročajo številni dejavniki. Rad bi predstavil svoje mnenje: kajenje, prekomerna telesna teža, malo sadja in zelenjave v prehrani, telesna nedejavnost in pretirano uživanje alkohola so dejavniki, ki prispevajo k nastanku raka. Nujno je okrepiti in ustrezno financirati strategije za spodbujanje zdravja na evropski in vsekakor na nacionalni ravni. Zgodnje odkrivanje je ključno in videli smo, da so mnogi ljudje še živi zaradi zgodnjega odkritja, sicer ne bi bili.

Prek raziskav raka lahko Evropska unija igra vodilno vlogo: pomembno je, da je bilo več kot 750 milijonov EUR dodeljenih za raziskave raka iz sedmega okvirnega programa in upam, da bo v naslednjih letih na voljo več sredstev. Na koncu bi se rad poklonil vsem tistim, ki tako izjemno skrbijo za rakave bolnike, zlasti v moji državi.

  Angelika Werthmann (NI). – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, zdravje je dragoceno in pomembno ga je ohraniti. Rak je svetovni problem, ki vztraja kljub zdravstvenemu napredku. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je leta 2004 rak povzročil 13 % vseh smrti. V EU vsako leto 3,2 milijona ljudi zboli za rakom. Najpogostejši so pljučni in črevesni rak ter rak dojk. Presejanje, zlasti ko smo starejši, prav tako igra pomembno vlogo pri ohranjanju zdravja. Tu se je za resnično izkazalo načelo, da je preprečevanje boljše kot zdravljenje. Najbolj stroškovno učinkovita strategija z najboljšimi obeti za uspeh je presejanje.

  Seán Kelly (PPE). – (GA) Gospod predsednik, nedvomno je rak grozna bolezen in kot pravijo v moji državi, ubija državo, saj vsakodnevno zaradi njega umirajo tako mladi kot stari. Statistični podatki, ki kažejo, da lahko raka dobi vsak tretji človek, bi prestrašili vsakogar. Obenem pa so profesorji, medicinske sestre in zdravniki, ki se ukvarjajo s to boleznijo, dosegli velik napredek. Toda v prihodnosti bo pomembno porabiti več denarja, predvsem za raziskave.

Evropska unija ima v zvezi s tem pomembno vlogo: najprej mora zagotoviti denar za raziskave in jih nato organizirati, zlasti pa mora spodbujati sodelovanje med instituti, ki te raziskave izvajajo. Če to storimo, bomo v prihodnosti dosegli večji napredek ter manj ljudi bo zbolelo in manj jih bo umrlo za rakom.

  Krisztina Morvai (NI). – (HU) Prosim, oprostite mi za nenavadno oseben pristop, toda med razpravljanjem o programu za boj proti raku, ko so mnogi poudarili, kako grozljiva bolezen je in koliko ljudi umre zaradi nje, si nisem mogla pomagati, da se ne spomnila, kako sem pred štirimi leti tudi sama imela to bolezen, in prav v tem letnem času sem uspela doseči nekakšen rekord, so dejali na onkološkem oddelku. Od glave do peta je iz mene bingljalo 14 cevk in več tednov sem bila na intenzivni negi; toda zdaj sem tu, poslanka Evropskega parlamenta, vzgajam svoje tri otroke in lahko živim polno življenje. S svojo zgodbo bi rada spodbudila zlasti ženske, pa tudi vse evropske državljane, da gredo na presejalni pregled. Glede na moje izkušnje bi rada vsem, ki trpijo zaradi bolezni, njihovim prijateljem in družinam ter zdravnikom sporočila, naj nikoli ne opustijo upanja. Želim jim vse najboljše in moje misli so z njimi.

  John Dalli, član Komisije – (MT) Gospod predsednik, zelo sem zadovoljen zaradi navdušenja, ki ga je Parlament danes pokazal z enotnostjo v tem skupnem boju proti raku. Rad bi se zahvalil gospodu Peterletu za poročilo, ki ga je sestavil, in tudi gospe Morvai, ki je ravnokar imela govor, ker je z nami delila vidik upanja in pozitivne vidike; ni vse izgubljeno, ko se pojavi ta bolezen. Izpostavljena so bila številna vprašanja; mnoge misli, ki ste jih izrazili v Parlamentu, so bile upoštevane v sporočilu Komisije in lahko vam zagotovim, da bodo predlogi, ki jih danes predlagate in tisti, ki ste jih omenili v poročilu, skrbno upoštevani v našem programu aktivnosti.

Kar zadeva okoljski vidik, lahko izjavim, da je okolje zares pomemben dejavnik – pravzaprav odločujoč – v boju proti raku. Toda povedati je treba tudi, da visoki standardi, ki trenutno veljajo v Evropi, veliko pripomorejo k nižji pojavnosti te bolezni. Zato moramo povečati naša prizadevanja, da bi zagotovili ohranitev teh visokih okoljskih standardov. Ves čas moramo tudi poudarjati pomen raziskav. Zdaj, ko je farmacevtska industrija del mojega delovnega področja in moje odgovornosti v funkciji komisarja, je veliko večja priložnost za sodelovanje z industrijo in morda boljše usklajevanje raziskav, s čimer bi zagotovili njihovo učinkovitost.

Eden od temeljev, na katerem bi rad gradil svoje delo v prihodnjih petih letih, je najširša mogoča dostopnost zdravil, ki so na voljo na trgu; ena izmed največjih težav v Evropi – kot je bilo danes že omenjeno – je neenakost v zdravstvenem sektorju. Predvsem to moramo zagotoviti: dostopnost zdravil, ki pridejo na trg. Še enkrat bi se vam rad zahvalil. Za konec mi dovolite, da še enkrat povem, da moramo vsi kar se da trdo delati, da ljudi prepričamo o pomenu preprečevanja, na primer o pomenu presejalnih pregledov za raka dojk, ki so bili danes večkrat omenjeni. Ker je ta možnost na voljo v številnih, če ne vseh, delih Evrope, je pomembno, da močno spodbujamo vse ženske, da opravijo ta postopek.

  Alojz Peterle, poročevalec. ? (SL) Moram reči, da mi je bila ta večerna debata prav všeč in iskrena hvala za podporo, za pozorne besede. Vesel sem, da do take mere govorimo isti jezik in podpiramo iste cilje. Delimo zavest o širšem kontekstu in vzrokih za to bolezen kot tudi zavest o potrebi po enotnem in partnerskem boju proti raku.

Zaradi časovne stiske mi je prej zmanjkalo časa, da bi povedal kaj o zdravem življenjskem stilu. Jaz sem prepričan, da ravno tukaj lahko veliko naredimo tudi politiki z dobrim zgledom, in potrebna je promocija zdravega življenjskega stila. Ker sem sam doživel podobno diagnozo kot kolegica Morvai, bi ji rad še bolj iz srca čestital za njeno zmago. Mislim, da na tak način dokazujemo, da rak ni smrtna, nujna smrtna obsodba.

Gospodu komisarju se posebej zahvalim za pozornost in za najavo pospešenega dela, ker rak ima svojo dinamiko in potrebujemo dinamiko tudi na naši strani. Jaz se priporočam gospodu komisarju za tesno sodelovanje tudi v bodoče. Mislim, da smo zgledno sodelovali, skupaj lahko dosežemo več.

Rad bi povedal tudi to, da bo v kratkem ponovno ustanovljena skupina poslank in poslancev za boj proti raku, ki je bila znana v prejšnjem mandatu pod imenom MAC – Members Against Cancer. To pot mislim, da bomo znova, mogoče s še močnejšo skupino, dali še poseben poudarek na preventivi in na dinamiki našega boja. Lepa hvala vsem in lahko noč.

  Predsednik. − Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo jutri.

Pisne izjave (člen 149)

  Cristian Silviu Buşoi (ALDE), v pisni obliki. – Predlog Komisije o partnerskem boju proti raku, ki je resen problem javnega zdravja v EU, lahko samo pozdravim. V celoti podpiram pristop poročevalca, ki poseben poudarek namenja preventivi. V tem pogledu trdno verjamem, da so celoviti nacionalni načrti za raka več kot dobrodošli. Podpiram tudi sodelovanje v zvezi s to temo na področju raziskav. Jasno moramo opredeliti glavne vzroke te bolezni, da lahko ugotovimo, kateri so poglavitni elementi, na katere se moramo osredotočiti v prizadevanjih za preprečevanje. To je nadvse nujno za učinkovito preventivno delovanje. Mislim tudi, da bi bilo smiselno naše prihodnje ukrepe zasnovati na obstoječih pobudah, kot so Evropski kodeks proti raku in priporočila Sveta o zgodnjem odkrivanju raka dojk, materničnega vratu in debelega črevesa, ki že predstavljajo dobro podlago za ukrepanje. Seveda preventiva ni mogoča brez ustreznih finančnih virov. Zato pozivam države članice, da dodelijo potrebna sredstva za preventivne načrte, tako da bo ciljno 15-odstotno zmanjšanje števila novih obolenj ostalo realistično.

  Nessa Childers (S&D), v pisni obliki. – Toplo pozdravljam to pobudo in možnosti, ki jih prinaša milijonom Evropejcev, ki bodo po napovedih zboleli za rakom v prihodnjih letih. Eden izmed najpomembnejših ciljev, navedenih v tem poročilu, je znatno zmanjšanje bremena raka s 100-odstotno izvedbo presejalnega programa za raka dojk, materničnega vratu in debelega črevesa do leta 2015, kar bi pomenilo 125 milijonov pregledov državljanov EU na leto. Kot poslanci Evropskega parlamenta smo dolžni tudi uporabiti naš dostop do medijev in volivcev, da Evropejce prosimo, naj opravijo te ključne preglede. Poznavanje tveganja za raka in seznanjenost s priložnostmi za presejalne preglede za raka sta še vedno zaskrbljujoče pomanjkljiva in le s stalnim izobraževanjem o teh dejstvih bo ta pobuda dosegla uspeh, ki ga nujno potrebuje sama in evropski državljani.

  Elisabetta Gardini (PPE), v pisni obliki. – (IT) Prizadevanja so svetovna. Toda kljub nenehnemu izboljševanju znanja in napredku na področju zdravljenja je boj proti raku danes še vedno izziv. Izziv, ki mu moramo biti kos tako, da zagotovimo naše najboljše vire, kajti učinki te bolezni so uničujoči v smislu umrljivosti kot tudi psiholoških, socialnih in gospodarskih vidikov, povezanih z njo.

Jasno je, da mora biti pristop globalen, ne le pri raziskavah in zdravljenju, temveč tudi pri preventivi. Doseči moramo kritično maso, ustvariti pogoje za zagotovitev, da rezultat ene osebe postane zapuščina vseh nas. Zato je pomembno ustvariti evropsko partnerstvo za boj proti raku, ki bo olajšalo izmenjavo informacij in usklajevanje med posameznimi državami članicami. Delo, ki se izvaja v mrežah, bi se moralo nanašati na raziskave in zdravje, pa tudi na izobraževanje, prehrano, komunikacijo in okolje. Stremeti je treba k sodelovanju in prispevku civilne družbe, vključno s prizadevanjem, da se ljudi pouči o zdravih navadah in življenjskem slogu. Ambiciozen cilj Komisije, namreč 15-odstotno zmanjšanje bremena neoplastičnih bolezni do leta 2020, se lahko šteje kot realen le, če se uporabi ta metodologija, podprta z ustreznim financiranjem.

  Anneli Jäätteenmäki (ALDE), v pisni obliki. – (FI) Poročilo o sporočilu Komisije z naslovom „Boj proti raku: evropsko partnerstvo“ je zelo pomembno in primerno za te čase. Rak je trenutno drugi najpogostejši vzrok smrti in bolezni v Evropi. Zelo pomembno je povečati sodelovanje in vire za raziskave raka in preventivne ukrepe. Države članice morajo rakotvorne kemikalije umakniti s trga in jih nadomestiti z nenevarnimi. Preventivno presejanje je nujno in učinkovito, in zanj je treba dodeliti ustrezne vsote denarja. Informativne kampanje se morajo osredotočiti tudi na izobraževalne ustanove. Boj proti raku mora imeti jasne cilje, za katere si morajo Komisija in države članice skupaj prizadevati. Komisija in države članice morajo imeti pogum, da se zavežejo k naložbam v prihodnosti, raziskavam raka in njegovega preprečevanja, saj bomo tako dolgoročno prihranili tako denar kot človeška življenja.

  Siiri Oviir (ALDE), v pisni obliki. – (ET) Rak je zelo draga bolezen za družbo, bolezen, katere odkrivanje in zdravljenje postaja znatno dražje in ki pogosto povzroči dolgotrajno nezmožnost, invalidnost in prezgodnjo smrt. Kljub številnim medicinskim dosežkom se rak dandanes v svetu vseeno širi zelo epidemično. Pri vsakem tretjem Evropejcu v življenju odkrijejo raka in vsak četrti Evropejec bo umrl zaradi te bolezni. Države članice in zlasti njihove nacionalne strategije za preprečevanje raka imajo pomembno vlogo pri zaustavitvi širjenja te bolezni. Ker bo v boju proti raku mogoče rezultate, opredeljene v strategiji, doseči le z dolgoročnim in doslednim ukrepanjem, pozivam vse države članice, da v obstoječi gospodarski krizi ne zmanjšajo finančnih sredstev za boj proti raku in za potrebe tako primarnega kot sekundarnega preprečevanja. Stiskaštvo danes lahko privede do raznolikih stroškov jutri. Preventivne metode imajo pomembno vlogo v boju proti raku, saj je tretjino rakavih obolenj mogoče preprečiti s preventivnimi ukrepi. Druga zadeva, ki je po mojem mnenju pomembna v zvezi s preventivnim ukrepanjem, je ozaveščanje na področju vrst raka, ki so značilne za spol; dvigniti moramo standarde preprečevanja kot tudi spodbujati presejalne raziskave teh bolezni. Na koncu bi rada pozdravila predloge Komisije o ponovni uvedbi pobude evropskega partnerstva o sprejetju ukrepov proti raku v obdobju 2009–2013, s čimer bi podprli ukrepe držav članic za boj proti raku. Le s skupnimi prizadevanji smo lahko uspešni v boju proti sovražniku, kot je rak.