Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2009/0127(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

A7-0125/2010

Razprave :

PV 18/05/2010 - 6
CRE 18/05/2010 - 6

Glasovanja :

PV 18/05/2010 - 8.4
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2010)0160

Razprave
Torek, 18. maj 2010 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

6. Evropski sklad za begunce za obdobje 2008–2013 (sprememba Odločbe št. 573/2007/ES Sveta) - Migracija s schengenskega informacijskega sistema (SIS 1+) na drugo generacijo schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (sprememba uredbe (ES) št. 1104/2008) - Migracija s schengenskega informacijskega sistema (SIS 1+) na drugo generacijo schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (sprememba Sklepa 2008/839/PNZ) - Vzpostavitev skupnega programa EU za ponovno naselitev (razprava)
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 

  Predsednica. – Naslednja točka je skupna razprava o:

- poročilu gospoda Tavaresa v imenu Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve o predlogu odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Odločbe št. 573/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega sklada za begunce za obdobje 2008–2013 v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“ in razveljavitvi Odločbe Sveta 2004/904/ES (KOM(2009)0456 – C7-0123/2009 – 2009/0127(COD)) (A7-0125/2010),

- poročilu gospoda Coelha v imenu Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve o predlogu sprejetja uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1104/2008 o migraciji s schengenskega informacijskega sistema (SIS 1+) na drugo generacijo schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (KOM(2009)0508 – C7-0244/2009 – 2009/0136(NLE)) (A7-0126/2010),

- poročilu gospoda Coelha v imenu Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve o predlogu uredbe Sveta o spremembi Sklepa Sveta 2008/839/PNZ o migraciji s schengenskega informacijskega sistema (SIS 1+) na drugo generacijo schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (KOM(2010)0015 – 2010/0006(NLE)) (A7-0127/2010) in

- poročilu gospoda Tavaresa v imenu Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve o vzpostavitvi skupnega programa EU za ponovno naselitev (2009/2240(INI)) (A7-0131/2010).

 
  
MPphoto
 

  Carlos Coelho, poročevalec. – (PT) Gospa predsednica, komisarka, gospe in gospodje, najprej vas želim spomniti, da je Parlament že grajal velike zaostanke pri izvajanju druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II). 22. oktobra 2009 smo sprejeli resolucijo o SIS II in vizumskem informacijskem sistemu. Evropski parlament je ponovno izrazil globoko zaskrbljenost zaradi zamud pri začetku operacij in je od Komisije in Sveta zahteval informacije o rezultatih tehničnih preskusov ter zahteval popolno preglednost v zvezi s postopkom izvajanja SIS II.

SIS II bi moral začeti delovati v letu 2007. Sedaj smo že v letu 2010, a nihče ne more z vso gotovostjo potrditi, kdaj bo končan. Glede svežnja predlogov, ki jih obravnavamo, pa se pojavljajo štiri temeljna vprašanja. Prvič, kdaj bo ta migracija izvedena? Preden lahko SIS II začne delovati, ga je treba osebno preskusiti in preveriti, ali je sposoben delovati v skladu s tehničnimi in operativnimi zahtevami, opredeljenimi v ustreznih pravnih instrumentih. Šele ko bodo vsi ti preskusi uspešno opravljeni, se lahko izvede migracija s prve generacije schengenskega informacijskega sistema na SIS II.

Drugič, ali so ti preskusi končani? Ne. Zaradi ogromnih zamud pri projektu ter vseh nastalih problemov in težav se je Svet odločil, da opravi dva preskusa, imenovana „mejnik“: prvega v zadnjem četrtletju 2009 in drugega poleti 2010. Vendar pa so morali prvega preložiti na konec januarja, ker predpogoji niso bili izpolnjeni. Preskus je potekal med 21. in 24. januarjem 2010: očitno je sistem deloval prvih 25 ur, znano pa je, da je bil med ostalim obdobjem preskušanja nestabilen. Preskus je bil ponovno opravljen med 2. in 5. marcem, končna ocena in potrditev drugega sklopa preskusov pa je potekala 6. aprila.

Kljub temu da bodisi država članica ali pogodbeno podjetje ni upoštevalo preskusnih pogojev in da omejeno število prenosov ni bilo v skladu z zahtevanimi odzivnimi časi, je velika večin držav članic zaključila, da so bila odstopanja nepomembna in da so bili glavni cilji preskusa doseženi. Novi splošni časovni razpored in proračunski načrt bosta sprejeta na naslednjem zasedanju Sveta v juniju ali najpozneje oktobru 2010.

Tedaj smo bili mnenja, da je nujno, da se naslednji pogoji izpolnijo, preden sistem začne delovati. Preskus Mejnik II mora biti uspešno opravljen, pogoji delovanja pa morajo biti v celoti izpolnjeni. Splošen preskus, ki ga opredeljuje določba v členu 55 Uredbe, mora biti tudi uspešno izveden, varnost omrežja pa v celoti zagotovljena.

Tretje vprašanje: zakaj je tako nujno, da se te pobude sprejmejo? Čeprav pogoji, ki so nujni za nadaljevanje migracije, še niso bili v celoti izpolnjeni in niti ne moremo predvideti, kdaj se bo to zgodilo, se bo mandat, ki je bil podeljen Komisiji za razvoj SIS II, ponovno iztekel 30. junija 2010. Zato moramo spremeniti samoderogacijske klavzule v migracijskih instrumentih, ki so bili sprejeti leta 2008, da te ne bi potekle.

Moje četrto in zadnje vprašanje pa je: katere vidike predlogov sem želel spremeniti? Prvič, vključitev samoderogacijske klavzule, ki je Komisija ni predlagala. Predlagamo datum 31. december 2013. Glede na velike zamude je tudi nujno, da jo pripravimo na enaki pravni podlagi, kot velja za rešitev, kakršna koli že je, da temelji na razpoložljivi tehnologiji, da sledi razumnemu časovnemu načrtu in da je sprejemljiva z vidika stroškovne učinkovitosti.

Vzpostaviti je treba tudi svetovno upravo za vodenje programa, ki mora postati formalno odgovorna za vodenje SIS II. Popolnoma sem prepričan, da če bi ta organ obstajal že od samega začetka, bi se nam uspelo bolje uskladiti, imeli bi več znanja in bi bili učinkovitejši.

Nazadnje pa menim, da je ključnega pomena, da za postopek migracije velja parlamentarni nadzor. Parlament ni odgovoren samo za zakonsko podlago – kot proračunski organ oblasti zagotavlja tudi nadzor nad ukrepi, ki se financirajo iz proračuna Unije. Zato sem skupaj s poslanskim kolegom gospodom Alvarom vložil spremembo, da se sredstva vključijo v rezervo. Skupaj s kolegi gospodom Alvarom, gospo Ludford, gospodom Enciujem in gospo Hohlmeir sem vložil tudi spremembo, ki zahteva, da Evropsko računsko sodišče opravi revizijo. Vsem bi se rad zahvalil za izjemno sodelovanje.

 
  
MPphoto
 

  Predsednica. – Sedaj bi moral besedo dobiti gospod Tavares, vendar to ni mogoče, ker je imel nekaj težav s prevozom zaradi izbruha vulkana. Takoj ko se nam pridruži, bo dobil besedo.

 
  
MPphoto
 

  Alexander Alvaro, poročevalec mnenja Odbora za proračun.(DE) Gospa predsednica, SIS II je zgodba o poskusih, padcih in novih poskusih, ki traja že leta. Ti poskusi, padci in novi poskusi so doslej požrli že 90 milijonov EUR, ki so bili po mnenju mnogih dobesedno zapravljeni.

Z vidika proračuna lahko potrdim vsak stavek, vsako besedo in vsakršno prizadevanje gospoda Coelha. Zelo tesno in zelo dobro sodelujeva pri tej zadevi. Vsi imamo skupen interes, in to je delovanje SIS II. Včasih pa je le treba priznati – kot velikokrat v življenju –, da nekaj ne deluje, in razmisliti o drugih možnostih.

Mi, poslanci Evropskega parlamenta, še nismo obupali nad tem projektom in bomo komisarko Malmström, ki je to težko breme prevzela na svoja pleča, podpirali, kot najbolje vemo in znamo. Jasno pa je treba povedati – to smo ugotovili na Odboru za proračun ter to tudi predlagamo na plenarnem zasedanju –, da moramo prispevke za SIS II vključiti v rezervo, da lahko bolje nadzorujemo uporabo teh sredstev. Osebno pričakujem, da bomo pripravili tudi načrt B za primer, če nekega dne priznamo, da nismo sposobni doseči zastavljenega cilja.

 
  
MPphoto
 

  Predsednica. – Ker gospoda Tavaresa še ni, predajam besedo komisarki Malmström.

 
  
MPphoto
 

  Cecilia Malmström, članica Komisije. – Gospa predsednica, gospodu Coelhu in gospodu Alvaru se zahvaljujem za njuna prispevka, zahvaljujem pa se tudi za naše zelo konstruktivno sodelovanje v tem izredno zapletenem dosjeju, ki sem ga podedovala. Zelo je zapleteno, vendar pa sem trdno odločena, da bom sodelovala z vami, da delo opravimo dobro in pregledno ter zaključimo ta projekt.

Jutrišnje glasovanje o projektu SIS II je ravno ob pravem času. Svet je potrdil, da je bil preskus Mejnik I uspešen in da bi se moral razvoj SIS II nadaljevati na podlagi razpoložljivih tehničnih rešitev.

Zakonodajni predlogi, ki so pred vami, vsebujejo tri bistvene elemente: gospod Coelho jih je omenil, vse to pa bo spremenilo potek projekta. Prvič, kot je dejal gospod Coelho, prvotni datum poteka veljavnosti instrumentov – letošnji 30. junij – je postal nerealen in bo zato spremenjen. To bo omogočilo projektu SIS II, da se nadaljuje v skladu s tehničnimi zahtevami in svetovnim načrtom, ki jih trenutno ponovno opredeljujejo strokovnjaki v državah članicah. Svetu bodo na voljo 3. in 4. junija.

Poročevalec poziva, naj postavimo poseben rok za razvoj SIS II. Žal vam moram povedati, da Komisija še ni v položaju, ko bi lahko sprejela ta predlog. Strokovnjaki Komisije, skupaj z vsemi državami članicami, so ravno zaključujejo prilagoditev zahtev in novega svetovnega načrta. Ko bo to končano, bo Komisija ponudila ustrezne predloge, da se novi svetovni načrt predstavil na naslednjem zasedanju Sveta za pravosodje in notranje zadeve v roku dveh tednov.

Drugič, Odbor za globalno upravljanje programa je skupina tehničnih strokovnjakov, ki svetujejo pri razvoju SIS II, in to je treba formalizirati. Odbor za globalno upravljanje programa se je že izkazal kot zelo koristen pri sodelovanju in strokovni analizi med Komisijo in strokovnjaki iz držav članic. Predlog bo poskrbel, da se bo to nadaljevalo, obenem pa bo vlogo, sestavo in postopke odbora tudi okrepil. Ker gre za izključno strokoven organ, pa ni primerno, da je odprt za poslance Evropskega parlamenta in druge parlamentarne uradnike. Še naprej bomo pregledno napredovali pri SIS II, skupaj z Evropskim parlamentom, vendar pa moramo jasno razlikovati med tehničnim delom in politično preglednostjo. V tem duhu je Komisija poslancem Parlamenta pripravljena zagotoviti celovite tehnične informacije in jim posredovati poročila uprave, kot tudi gospod Coelho predlaga.

Tretjič, predvidena bo tudi potrebna pravna prožnost za razvoj na podlagi drugega tehničnega scenarija, in menim, da se glede smotrnosti tega strinjamo.

Kar zadeva proračunske vidike nadaljnjega razvoja SIS II, pa je cilj Komisije, enako kot poročevalca, da se denar davkoplačevalcev kar najučinkoviteje porabi. V zvezi s tem poročilo zahteva, da ima Parlament pravico sredstva za razvoj SIS II za leto 2011 vključiti v proračunsko rezervo. To je seveda popolnoma v rokah proračunskega organa. Z vidika proračunskega izvajanja bi želela gospoda Alvara vprašati le, če bi lahko imeli nek natančen in učinkovit postopek sprostitve sredstev, ko bi jih potrebovali. Zahvaliti se želim odboru LIBE, gospodu Coelhu in poročevalcu Odbora za proračunski nadzor, gospodu Alvaru, za njihovo odlično sodelovanje pri tem dosjeju.

Žal mi je, da gospoda Tavaresa še ni tu. Imeli bi priložnost razpravljati z njim o programu EU za ponovno naselitev, ki je izjemno pomembna tema. Kot veste, je velika večina beguncev po vsem svetu nastanjena v državah v Aziji, Afriki in na Bližnjem vzhodu. Veliko teh beguncev se znajde v brezupni situaciji: ne morejo se vrniti v svojo matično državo, ne morejo pa se niti lokalno vključiti v državo prvega azila, kajti v veliko teh držav vladajo konflikti ali revščina. Za te skupine beguncev je ponovna naselitev edina rešitev.

S ponovno naselitvijo lahko države članice Evropske unije dokažejo svojo solidarnost s temi pogostokrat preobremenjenimi državami prvega azila, obenem pa tudi zaščitijo najranljivejše begunce in jim ponudijo trajnostne in človeške pogoje. Danes se ponovna naselitev že izvaja, vendar pa nimamo strukturnega usklajevanja na ravni EU. Komisija je mnenja, da lahko EU igra pomembnejšo vlogo in je dejavnejša pri ponovnem naseljevanju, če okrepi svojo vlogo na svetovni ravni in pokaže solidarnost do najbolj prizadetih regij. Predlog, ki je bil vložen septembra 2009, želi izboljšati to stanje. Zelo smo zadovoljni z izredno pozitivnim odgovorom, ki sta ga Parlament in Svet podala na predlog. Zlasti se zahvaljujem gospodu Tavaresu, ki je opravil izjemno delo, ter pozdravljam močno politično soglasje med različnimi skupinami o tej zadevi.

Ideja predloga je ta, da bo EU v partnerstvu z Visokim komisariatom Združenih narodov za begunce pripomogla k bolj strateškemu izvajanju ponovne naselitve na podlagi letnega sklepa o skupnih prednostnih nalogah pri ponovni naselitvi. Z določitvijo nacionalnih kvot lahko EU pomaga ublažiti nekatere najhujše konflikte na svetu in situacije v zvezi z begunci. Program vsaki državi članici dopušča končno odločitev glede števila beguncev, ki se lahko ponovno naselijo, in jim bo tudi omogočal usklajevanje in izmenjavo izkušenj in najboljših praks. Z letnim izvajanjem se bo EU lahko bolje odzvala na spreminjajoče se izzive in svetovne potrebe beguncev, da bodo države članice učinkoviteje črpale iz Evropskega sklada za begunce. Program bo tudi pripomogel k bolj ciljno usmerjenemu in praktičnemu projektu sodelovanja prek Evropskega urada za podporo azilu, ki sodeluje tako z nacionalnimi upravami kot civilnimi organizacijami. V celoti podpiram idejo poročevalca, da se vzpostavi posebna enota urada na Malti.

O skupnem programu EU za ponovno naselitev razpravljamo v ključnem času: od leta 2007 se je pet držav članic – poleg tistih, ki so programe že imele – odločilo za uvedbo nacionalnih programov za ponovno naselitev. Več drugih držav članic je v prejšnjem letu ponovno naselilo iraške begunce, in to zaradi zaveze, ki je bila sprejeta na ravni EU leta 2008. Ključnega pomena je, da ohranimo ta pozitiven zagon in da ne odlašamo s sprejetjem predloga.

Vseeno pa obžalujemo, da nekatera odstopanja in postopkovna vprašanja ovirajo hitro sprejetje tega predloga. Predlog ima velik politični pomen. Sklep Komisije o določitvi letnih prednostnih nalog za ponovno naselitev je izvedbeni sklep in je del finančnega upravljanja Evropskega sklada za begunce. Glede na postopke v zvezi z „delegiranimi akti“ pa smo zaskrbljeni, da bo postopek precej zamujal in bo zaradi tega upravljanje sklada zelo oteženo.

To je prvi korak k skupnemu pristopu; seveda bomo pripravili tudi pregled izkušenj, načrtuje pa se tudi predložitev ambicioznejših pobud kot del stockholmskega programa.

 
  
MPphoto
 

  Georgios Papanikolaou, v imenu skupine PPE. – (EL) Hvala, komisarka, za vaše najnovejše informacije. Čeprav gospoda Tavaresa ni z nami, bi se mu želel zahvaliti za najino dosedanje sodelovanje in v imenu naše politične skupine pohvaliti program ponovne naselitve.

Govorimo o enotnem področju azila in integrirani politiki ravnanja z begunci, ki jo potrebujemo. Seveda je instrument financiranja, ki podpira ta prizadevanja, Evropski sklad za begunce, ki ga doslej po pravici povedano nismo dovolj izkoristili in zato imamo še manevrskega prostora za izvedbo večjih in boljših stvari.

Evropski odziv na svetovne zahteve po ponovni naselitvi je bil doslej ustrezen. Naj vas spomnim, da države članice sodelujejo na prostovoljni osnovi in do današnjega dne, skupaj z dvema državama, ki sta sodelovali pri tej posebni ponovni naselitvi, le 12 od 27 držav članic sodeluje v tem podvigu, dosedanji podatki o njem pa niso kaj preveč spodbudni. Leta 2009 je v Evropo v okviru programa za ponovno naselitev prispelo 6896 beguncev, kar predstavlja le 8,2 % skupnega števila.

Zato nedvomno potrebujemo boljše usklajevanje; namen tega poročila in opravljenih posvetovanj pa je dati spodbude in državam članicam pojasniti, da imamo dobre razloge za nadaljevanje izvajanja tega programa.

Seveda sta zaščita človekovih pravic in naša resnična solidarnost z državami tretjega sveta najvišji cilj. Vendar pa moramo razumeti, da je drugi argument za to, da bi morale vse države članice sodelovati v programu, ta, da lahko s tem programom pošljemo sporočilo vsem, ki ga potrebujejo, da imajo dober razlog, da se, ko želijo doseči Evropo, evropsko ozemlje, odločijo za pravne poti in si zagotovijo boljšo prihodnost.

Nezakonito priseljevanje je mogoče obravnavati tudi posredno prek programa za ponovno naselitev, pod pogojem, da se v primeru, ko so takšni programi na voljo, begunci ne odločajo za nezakonite poti in počakajo na vključitev v tovrstne programe.

Nazadnje želim povedati še to, da smo vložili spremembo glede notranje ponovne naselitve beguncev, ki ni bila sprejeta. Na neki točki, komisarka, pričakujemo od Komisije pobudo o tej zadevi. Uredba Dublin II je nekaterim državam naložila breme in zato je zelo pomembno, da spodbudimo izvajanje programa za ponovno naselitev s pomočjo Evropskega sklada za begunce.

 
  
MPphoto
 

  Antonio Masip Hidalgo, v imenu skupine S&D.(ES) Gospa predsednica, rad bi se zahvalil gospe Malmström za prisotnost. Želel bi izraziti svojo podporo poročilu in duhu, v katerem je delal gospod Tavares, kajti njegovo delo z nevladnimi organizacijami in z Visokim komisariatom Združenih narodov za begunce ter upoštevanje primerljivega prava zunaj Evropske unije sta zelo pomembna.

Te izkušnje so ključnega pomena, in ker sem sam član lokalnega odbora, verjamem, da bi se morali vsi odbori v Evropi zavezati tej zadevi.

To pa zato ker je, kljub temu da preživljamo krizo, največja od vseh prav begunska kriza, ki je v resnici kriza kolektivne izgube spomina. V Evropi in v bogatih državah smo pozabili, da so vojne, ki povzročajo begunstvo, tiste vojne, za katere smo odgovorni mi, naše države in vlade. Moramo premagati to kolektivno izgubo spomina.

Strinjam se s tem, kar je gospa Malmström povedala o zavezi, in seveda moramo tudi sami sprejeti zavezo. Parlamentarni odbor je obiskal iraške Palestince. Seveda so jih obiskali: sprejeti moramo zavezo do teh beguncev.

Vseeno pa bi gospe Malmström, z vsem dolžnim spoštovanjem, povedal naslednje: odpraviti je treba nesoglasja med Parlamentom – tudi sama je bila poslanka – in Komisijo glede delegiranih aktov. Ne bi želel, da to poročilo, ki je danes na splošno dobro sprejeto, na koncu naleti na zid, samo zato ker se Komisija in Parlament ne moreta zediniti glede delegiranih aktov.

 
  
  

PREDSEDSTVO: GOSPA ROTH-BEHRENDT
podpredsednica

 
  
MPphoto
 

  Nadja Hirsch, v imenu skupine ALDE. – (DE) Gospa predsednica, komisarka, o čemer vsi razpravljamo pri tej temi, je to, da moramo preprosto prepričati več držav članic za sodelovanje v tem programu. Menim, da lahko na tem področju veliko dosežemo, če predstavimo program in poudarimo njegove prednosti, saj so tisti, ki v njem sodelujejo, doslej vedno izrazili svojo željo po nadaljevanju programa in svojo podporo.

Zelo pomembno je, da jasno opredelimo, katere ljudi zadeva ta program. Zadeva tiste ljudi, ki sami nimajo možnosti, da bi prišli v Evropo. To so ženske, otroci in bolni, ki so se znašli v begunskih taboriščih zunaj EU in potrebujejo našo pomoč. Menim, da je zelo pozitivna odločitev, da imamo v prihodnje na voljo večji delež Evropskega sklada za begunce.

Obenem pa tudi verjamem, da je zelo pomembno, da se ta denar, če je plačan nacionalnim parlamentom oziroma nacionalnim državam, ne kar izgubi v proračunu, ampak se uporabi za izgradnjo trajne strukture in se resnično nakazuje naprej lokalnim oblastem in mestom, kjer poteka vključevanje, kjer so na voljo otroški vrtci in prebivališča. Zelo pomembno je, da se v to razpravo vključujejo mesta in lokalne oblasti – kot naši zavezniki.

Države članice so morda bolj naklonjene zavrnitvi na krajši rok kot pa lokalne oblasti na terenu. V tej predvidljivosti, ki jo prinaša, vidim pomemben povezovalni element med EU in tistimi, ki so na terenu, kar tudi pripomore k združevanju. Nenazadnje pa bi to resnično lahko pospešilo program za ponovno naselitev, kar je po mojem mnenju zelo pozitivno. Predvsem pa je tu nekaj, kar si je potrebno zelo jasno zastaviti: ne smemo pozabiti na državljane – poiskati je treba ljudi in združenja, ki bodo olajšala pot osebam, ki želijo začeti novo življenje v lokalnem okolju, in jim pokazala, kako deluje mesto ali kje je najbližji plavalni bazen.

Potrebujemo soglasje vseh družb, da želimo sodelovati v programu za ponovno naselitev, da je to dobra rešitev in da bodo ljudje dejansko uresničevali združevanje na terenu.

 
  
MPphoto
 

  Hélène Flautre, v imenu skupine Verts/ALE.(FR) Gospa predsednica, raje bi prisluhnila poročevalcu gospodu Tavaresu, ampak nič zato; sedaj se nam je končno pridružil v razpravi in to je najpomembnejše. Menim, da je delo, ki ga je uspel opraviti pri doseganju soglasja o uporabi Evropskega sklada za begunce, katerega naloga je financirati in spodbujati države članice, da razvijejo svoje programe za ponovno naselitev beguncev, izjemno pozitivno delo, ki ga tudi komisarka Malmström močno podpira, in veseli me, da to vidim.

Vendar pa moramo upoštevati nekaj številk, ki nam bodo pomagale postaviti obseg tega sklada v pravo perspektivo. Če bi vložili celoten Evropski sklad za begunce – tega si sicer ne želim, saj bi to uničujoče vplivalo na financiranje pogojev za sprejem beguncev in prosilcev za azil v Evropi –, bi lahko ponovno naselili le 20 000 beguncev v Evropi, kar je precej nižja številka, kot jo zahteva Visoki komisariat Združenih narodov za begunce, ki je ugotovil, da je po svetu več kot 470 000 beguncev, ki potrebujejo ponovno naselitev, torej ljudi, ki imajo resnično specifične potrebe, so ranljivi, šibki in se nikakor ne morejo vrniti v svojo matično državo. Zato moramo biti razumni.

Zame je drugi previdnostni ukrep, ki ga ne smemo zanemariti – to smo namreč že doživeli v moji domovini Franciji –, zadeva medijsko poročanje o ponovni naselitvi nekaterih beguncev kot o drevesu človekoljubja, ki skriva gozd nepravilnosti, kajti prav Francija je bila obsojena s strani Odbora Združenih narodov proti mučenju, da je prosilce za azil vrnila v tretje države, kjer obstaja tveganje, da bodo z njimi ravnali nehumano ali ponižujoče.

Menim – in to je moja zadnja točka –, da so to previdnostni ukrepi, ki jih moramo upoštevati.

 
  
MPphoto
 

  Marie-Christine Vergiat, v imenu skupine GUE/NGL. – (FR) Gospa predsednica, govoriti želim o schengenskem informacijskem sistemu. Danes moramo preučiti pravni okvir, v katerem lahko poteka migracija iz SIS I na SIS II. Rekla bi, da glede tega vse opozorilne lučke utripajo rdeče. Komisarka, najmanj kar lahko rečemo, je to, da preskusi v zvezi s tem niso dali pravega rezultata.

Vseeno pa kljub nasprotovanju treh večjih držav članic – Francije, Nemčije in Avstrije – Komisija še vedno vztraja. Kot vam je znano, pa smo v Konfederalni skupini Evropske združene levice/Zelene nordijske levice tudi vztrajni, če tako rečem, kadar imamo zadržke pri vprašanjih glede shranjevanja podatkov in tveganj, ki jih prinaša na področju varstva podatkov. Menim, da živimo v nekem bizarnem obdobju, ko strokovnjaki, ki vedo, o čem govorijo, nenehno zavračajo obstoj zlorab in tveganj, povezanih z vsakim vidikom varnosti. Upoštevati moramo previdnostne ukrepe pri varstvu podatkov za vse državljane, kdor koli so. Imeti moramo minimalno zavezo glede tveganj pri povezovanju datotek. V Franciji se dobro zavedamo, do kakšnih zlorab lahko pride pri povezovanju datotek.

Komisarka, v trenutnih okoliščinah skupina GUE/NGL ne more podpreti te migracije.

 
  
MPphoto
 

  Gerard Batten, v imenu skupine EFD. – Gospa predsednica, Britanci nismo podpisali schengenskega sporazuma, zato ta predlog v tehničnem smislu ne velja za Združeno kraljestvo. Prejšnja laburistična vlada ni glasovala za, nova liberalno-demokratska/konzervativna koalicijska vlada pa ga mora zavrniti. Takšen program bi samo spodbudil več beguncev, pravih ali nepravih, da se preselijo v Evropsko unijo.

Predstavljajte si, da se Turčija pridruži Evropski uniji: pričakujemo lahko ne samo 72 milijonov Turkov, ki imajo avtomatično pravico do vstopa v evropske države in Veliko Britanijo, ampak celo poplavo beguncev iz držav, kot sta Iran in Irak, ki prečkajo mejo v Turčiji in nato zaprosijo za ponovno naselitev v Evropi! Veliki Britaniji se ni treba pridružiti temu programu, zanimivo pa bo videti, kako se bo naša nova vlada spoprijela s takšnimi vprašanji. Polovica vlade, Konservativna stranka, se pretvarja, da je evroskeptična, kar koli že to pomeni, druga polovica, Liberalno demokratska stranka, pa je odkrit evrofil. Ne glede na vse pa lahko naš premier gospod Cameron takšne probleme reši z eno potezo, kot sem včeraj tu opisal.

Večje število članic zahteva celovito ponovno ratifikacijo Lizbonske pogodbe. Gospod Cameron se lahko preprosto odloči, da je ne ponovno ratificira, ali lahko z zamudo izpolni svoje trdno zagotovilo in Britancem omogoči referendum o Lizbonski pogodbi, ki ga niso imeli.

 
  
MPphoto
 

  Rui Tavares, poročevalec.(PT) Gospe in gospodje, na svetu so begunci, ki se ne morejo vrniti v svojo domovino, ker so razmere preveč nestabilne, vendar ne morejo niti ostati v tranzitni državi, ker ni podpisala ženevskih konvencij, in zato na primer ne morejo v tej državi delati.

Številke so dokaj omejene: 200 000 na leto, za nekatere od teh beguncev – katerih edina možnost je začeti novo življenje v tretji državi – pa so problem že rešile druge svetovne države, ki sprejemajo begunce za ponovno naselitev: 80 000 ZDA in nekaj Kanada, Avstralija, Brazilija in Čile. Kdo manjka na tem seznamu? Manjka Evropa!

Med švedskim predsedovanjem je Svet preudarno izjavil, da bi bilo treba močno povečati število beguncev, ki se lahko ponovno naselijo v Evropi, in je omenjal celo tako visoko številko, kot je 100 000. Komisija je tudi strokovno preučila nekatera poročila Evropskega sklada za begunce, da bi omogočila izvedbo odločnejše in okrepljene politike za ponovno naselitev beguncev.

Trenutno imam dve poročili v imenu Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve: eno na podlagi soodločanja, drugo pa na lastno pobudo. Imamo štiri nove dodatke kot popravke politik, ki trenutno veljajo v postopku soodločanja; dva od teh sta postopkovna.

Prvi novi dodatek je dvojni pristop. Predlog Komisije, s katerim se ukvarjamo, zagovarja predvsem regionalne prednostne naloge, znotraj teh pa prednostne naloge, ki bi jih sam poimenoval „človekoljubne“. Zdelo se nam je primerno, da te prednostne naloge ohranimo, vendar smo jim dali avtonomijo. Z drugimi besedami, menimo, da mora imeti Evropa intervencijske strategije za ponovno naselitev beguncev, ki so zelo pomembne z vidika zunanje politike. Te strategije morajo včasih dopuščati intervencije v določenih predelih sveta, odpirati vrata v določeno državo ali vzpostaviti zaupne odnose na določenih območjih sveta. Vsekakor morajo državam članicam dopuščati svobodo, da se odzovejo na situacije v preostalem svetu, ki imajo v humanitarnem smislu prednost pred drugimi.

Katere situacije imajo prednost? Žrtve mučenja, ženske in otroci, ki so žrtve spolnega nasilja, ali na primer ljudje, ki morajo biti ponovno naseljeni zaradi resnih zdravstvenih težav.

Drugi novi dodatek je modulacija. Njegov namen je povečati število držav članic, ki trenutno omogočajo ponovno naselitev beguncem, na evropski ravni (teh je sedaj 10), da poskusimo zagotoviti, da bi tudi ostalih 27 držav članic začelo s ponovno naselitvijo beguncev. Da bi to dosegli, smo predlagali zvišanje dodeljenega zneska na begunca novim državam članicam v prvem letu, ki bi ga v drugem letu nekoliko znižali, od tretjega leta naprej pa bi bil enak kot v drugih državah članicah, ki že omogočajo ponovno naselitev beguncev; to je bilo pogojeno s tem, da se višji znesek za prva leta, v katerih so stroški predvsem zaradi vzpostavitve novega programa za ponovno naselitev, uporabi za razvoj trajnostnega programa za ponovno naselitev.

Preostala dodatka pa sta postopkovna. Eden Komisiji daje priložnost, da začne postopek za ravnanje v nujnih primerih za ponovno naselitev beguncev iz določenih predelov sveta – kjer se je zgodila humanitarna katastrofa ali so krizne razmere –, kajti postopek, ki smo ga imeli, je bil izvajan na letni osnovi in jasno je, da katastrofe in humanitarne krize nimajo urnika. Četrti novi dodatek zadeva delegirane akte, in tu vam moram reči zelo jasno, gospa Malmström, da lahko Parlament zelo učinkovito poskrbi za argumente glede časovnega razporeda in postopkovne argumente, in obljubljamo, da ne bomo odlašali z odgovorom na delegirane akte. Obljubljamo tudi, da predhodno posvetovanje in razprava, ki smo ju predlagali na primer z Odborom za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, Odborom za zunanje zadeve in Odborom za razvoj, lahko preprečita razhajanje v mnenjih Parlamenta in Komisije glede regij, ki so v ponovni naselitvi beguncev prednostno obravnavane.

Česar ne moremo sprejeti, je to, da nam Komisija kot skrbnica sporazumov pravi, da delegirani akti, do katerih nima nobenih pravnih zadržkov, ne smejo biti sprejeti v okviru tega sklepa, ki je tako pomemben z zunanjepolitičnega in humanitarnega vidika, in to le zato, ker se Komisiji akti zdijo birokratski, mi pa pravimo, da niso.

Kar se dogaja, tako z našega stališča kot tudi s stališča pravne službe, je to, da je ta sklep del delegiranih aktov in zato verjamemo, da mora Komisija zagovarjati sprejetje delegiranih aktov tukaj, kot skrbnica sporazumov, ne pa podajati ugovore, ki so sedaj kvečjemu postopkovne narave. Predvsem pa verjamemo, da nam nobeno od teh vprašanj ne sme preprečiti dosego skupnega cilja: ponovna naselitev več beguncev v Evropski uniji.

 
  
MPphoto
 

  Simon Busuttil (PPE). (MT) Gospa predsednica, ta program za ponovno naselitev, ki ga vzpostavljamo, zapolnjuje pomembno, dolgotrajno vrzel. Dejansko sem zelo presenečen, da tega programa na evropski ravni nismo imeli že prej. Nekatere države so že postavile zgled, kot so na primer Združene države, ki že izvajajo zelo učinkovite programe za ponovno naselitev in so na tem področju pridobile veliko izkušenj. Od njih se lahko veliko naučimo.

Tovrstni programi so pomembni, ker kažejo na to, da je Evropska unija pripravljena pokazati svojo človeško plat, v dobro beguncev po vsem svetu. Vendar pa je njihov drugi pomemben cilj zmanjšati priliv nezakonitih priseljencev v Evropsko unijo, vključno s tistimi, ki zahtevajo zaščito.

Če torej lahko program za ponovno naselitev, ki ga bomo danes vzpostavili, uporabimo za ponovno naselitev prosilcev za mednarodno zaščito v Libiji, potem bodo ti ljudje imeli razlog manj, da prečkajo Sredozemsko morje in pri tem tvegajo izgubo življenja. Na ta način bomo pomagali tako njim kot tudi državam Evropske unije, ki nosijo nesorazmerno težko breme.

Odveč je reči, da je treba ta program uporabljati skupaj z drugim programom, katerega namen je pomagati državam članicam, ki zaradi trenutnega toka priseljencev nosijo veliko breme. Tem državam moramo dokazati, da smo pripravljeni vzpostaviti program, ki bo omogočil preselitev ljudi, ki imajo mednarodno zaščito, v druge evropske države.

Zaenkrat je to še pilotni projekt, ki zadeva Malto. Vendar pa bi želel, da ta projekt postane trajen in da se razširi še v druge države Evropske unije, ki ga potrebujejo.

 
  
MPphoto
 

  Ioan Enciu (S&D).(RO) Ker sem poročevalec za Skupino naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu za SIS, bom o tem tudi govoril. Najprej bi želel čestitati gospodu Coelhu za trud, ki ga je vložil v to delo, in zlasti za doslednost, s katero je zaključil obe poročili. Zahvalil bi se tudi komisarki Malmström, kajti odkar je prevzela to funkcijo, je Komisija postala nekoliko preglednejša.

Kar pa nas je skrbelo in nas še skrbi, je to, da SIS II nismo uspeli izpeljati do predvidenega roka. Parlament je že večkrat izrazil svoje stališče o zamudah, zlasti v zvezi z nezmožnostjo Komisije, da določi datum za začetek te operacije. Dejstvo, da sedaj nismo prepričani niti glede tega, ali so bili opravljeni preskusi uspešni ali ne, vzbuja resne dvome v način vodenja tega projekta.

Ker je dolžnost Evropskega parlamenta nadzorovati trošenje finančnih sredstev Skupnosti, je predlog, da se sredstva, namenjena razvoju SIS II, v proračunskem letu 2011 vključijo v rezervo, standarden varnostni ukrep, ki ga moramo sprejeti. Parlament mora nenehno sodelovati v posvetovanjih in biti obveščen o napredku v projektu SIS II, ki ga ne smemo ogroziti zaradi pomanjkanja politične volje ali nesposobnosti vodenja. Izpolniti mora veljavne zahteve, podpirati varstvo podatkov in biti skladen z načelom razmerja med stroški in koristmi, izvajanje pa mora potekati v točno določenem časovnem okvirju.

 
  
MPphoto
 

  Tatjana Ždanoka (Verts/ALE). Gospa predsednica, tudi jaz bom govorila o schengenskem informacijskem sistemu. Najprej bi se želela zahvaliti gospodu Coelhu za odlično opravljeno delo in poudariti, da je bila moja skupina – že od samega začetka – dokaj previdna pri sprejetju SIS II zaradi številnih posledic za varstvo podatkov.

Sedaj je videti, da ta dolga saga o SIS II še zdaleč ni končana. Vidimo, da prihaja do zamud in prekoračitev stroškov, nimamo pa nobenih pozitivnih rezultatov. Nimamo niti soglasja glede ocene rezultatov preskusov – kajti Avstrija, Nemčija in Francija menijo, da niso bili uspešni. Menimo, da je pristop poročevalca popolnoma pravilen. Biti moramo pošteni in priznati, da se lahko sedanji projekt izjalovi, ter razpravljati o drugih možnostih. Prav tako bi morali pozorno preučiti razloge za ta neuspeh; če moramo vložiti še 30 milijonov EUR, mora imeti Parlament na voljo vse potrebne informacije za prostovoljno soglasje.

Prav tako moramo ohraniti samoderogacijsko klavzulo. Ne moremo še naprej vlagati denar v neskončno dolg projekt. Seveda je potrebna določena mera prožnosti, imeti pa moramo jasna merila za ocenjevanje in hiter odziv, če gre ponovno kaj narobe.

 
  
MPphoto
 

  Cornelia Ernst (GUE/NGL).(DE) Gospa predsednica, najprej naj povem, da menim – in tu imam v mislih schengenski informacijski sistem –, da EU ne bi smela delovati na podlagi politike, ki temelji na želji, ampak na politiki, ki temelji na stvarnosti. Pri schengenskem informacijskem sistemu to pomeni, da moramo upoštevati dejstvo, da so se preskusi, poimenovani „prvi mejnik“, izjalovili. 

Po osmih letih igračkanja nam je jasno, da države članice cilja, ki ga predlaga Komisija – migracija s SIS 1+ na SIS II – ne morejo doseči, tako s tehničnega kot s pravnega vidika. To ni moja ocena – to je ocena Zvezne republike Nemčije. To je stališče v moji domovini, s katerim se tudi sama popolnoma strinjam. Za ta program smo doslej zapravili 90 milijonov EUR, Komisija pa bi želela porabiti še več. Ne želimo podaljšanja roka do 2013, naj bo to popolnoma jasno. Dejansko želimo, da se ta sistem opusti in da začnemo iskati drugo možnost.

Drugič, nemška Leva stranka je izredno kritična do SIS II – na tej točki želim tudi to izpostaviti –, kajti dostop do sistema se je izredno razširil, na primer do tajnih služb. V Nemčiji velja zahteva, da so tajne službe ločene od policije. Torej bo vsakršno mešanje podatkov tajnih služb in policije pomenilo, da bo celoten sistem pristal na nemškem Zveznem ustavnem sodišču. To moram omeniti, vsaj z vidika nemškega stališča. Sistemu SIS II nasprotujemo tudi zato, ker vključuje zbiranje velikih količin podatkov ter zbiranje in shranjevanje biometričnih podatkov. To ni niti namensko niti sorazmerno.

 
  
MPphoto
 

  Salvatore Iacolino (PPE).(IT) Gospa predsednica, komisarka, gospe in gospodje, cilj opredelitve okvira doslednih strategij – skupaj z željo, da izkažemo resnično solidarnost med državami članicami – je korak naprej v usklajevanju politik Skupnosti o priseljenskih tokovih. Vendar pa je ta ukrep tudi del širšega procesa, katerega cilj je mednarodna zaščita beguncev. Če se lahko civilna družba učinkovito vključi v ta proces, potem je ta ukrep tesno povezan s takojšnjim zagonom Evropskega urada za podporo azilu.

Takoj moramo pripraviti seznam prednostnih nalog in ciljev, ki jih želimo doseči, skupaj s časovnim razporedom in posebnimi spodbujevalnimi ukrepi. Nameniti moramo tudi posebna finančna sredstva, da povečamo število članic – trenutno jih je samo deset –, ki sodelujejo v programu. Ne smemo pozabiti na zdravstveno varstvo kot dopolnitev socialnemu varstvu za tiste ljudi, ki jih njihova izredna šibkost izčrpuje.

Računalniška baza podatkov bo tudi omogočila sledljivost vsakega postopka, ki je bil opravljen za zaščito družine med procesom ponovne naselitve. V zvezi s tem je lahko sodelovanje med državami članicami odločilnega pomena za zagotovitev, da so postopki racionalni in prožni. Želimo si bolj pošteno in realistično Evropsko unijo, ki upošteva prizadevanja zlasti južnoevropskih držav članic.

Glede tretjih držav je za Evropsko unijo ključnega pomena, da prevzame odgovornost za opredelitev sporazumov o sodelovanju, kot je nedavno storila Italija z Libijo in Nigrom. Verjamemo, da je to prava pot, edina možna pot, da se premaknemo naprej od solidarnosti, ki je bila doslej prevečkrat samo fasada, do prave solidarnosti med državami članicami Evropske unije v splošnem upravljanju priseljenskih tokov.

 
  
MPphoto
 

  Monika Flašíková Beňová (S&D). (SK) Najprej bi se želela zahvaliti gospodu Tavaresu za njegovo delo na področju begunske politike in na tej točki tudi izraziti svoje razočaranje nad tem, da ima manj kot polovica vseh držav članic Evropske unije uraden programe za ponovno naselitev beguncev iz tretjih držav.

Poleg tega pa ti programi, kot je bilo tu že večkrat povedano, niso ustrezno usklajeni; zaradi nizke ravni usklajevanja in sodelovanja med državami članicami Unije, pa so tudi stroški, povezani s ponovno naselitvijo, visoki, kar seveda pripomore k temu, da je ta ideja neprivlačna.

Vendar pa trdno verjamem, da bomo Evropejci, če bo le dovolj politične volje, sposobni vzpostaviti učinkovit, pošten in enoten program za ponovno naselitev. Zato bo ključnega pomena, da ne vzpostavimo samo programa, ampak tudi poseben sklad za ponovno naselitev beguncev v Uniji. Ta sveženj bo financiral vzpostavitev nacionalnih programov za ponovno naselitev, kjer ti še ne obstajajo, ter usklajevanje dejavnosti na osrednji ravni. Menim, da je idealni koordinator Evropski urad za podporo azilu.

 
  
MPphoto
 

  Indrek Tarand (Verts/ALE). – Gospa predsednica, želim se zahvaliti vsem, ki so trdo delali na tej navidezno neskončni zgodbi o SIS II: gospodu Coelhu in vsem na terenu.

Ponavljajoče se zamude in prekoračitve stroškov so zelo zaskrbljujoče in, če nič drugega, nam to lahko veliko pove o vodstvenih sposobnostih gospoda Barrosa v njegovi prvi Komisiji. Mislim, da bi si morali zapomniti te lekcije, ki se jih lahko danes naučimo, in jih uporabiti pri vzpostavitvi nove agencije za informacijsko tehnologijo, ki bi morala imeti sedež v Talinu. Od tega bi imeli vsi koristi: medtem ko bi francoski kolegi ohranili strežnike v Strasbourgu, bi novo programsko delo lahko potekalo v Talinu, opravili pa bi ga sposobni strokovnjaki ob nizkih stroških upravljanja; s tem bi se izognili monopolu in bi sprejeli idejo o združevanju EU ter zagotovili tudi varstvo podatkov.

Nazadnje bi želel izraziti svoje zaupanje v sposobnost komisarke Malmström, da reši ta zapletena vprašanja.

 
  
MPphoto
 

  Agustín Díaz de Mera García Consuegra (PPE).(ES) Gospa predsednica, svoje stališče bom izrazil jedrnato.

Najprej bi želel čestitati gospodu Coelhu. Postopek naj bi se zaključil pred 30. septembrom, zato je treba ureditvene instrumente spremeniti pred njihovim potekom.

Drugič, Komisija ni pripravila predloga za določitev roka ali odstranitev klavzul o izteku veljavnosti iz prvotnih predlogov.

Tretjič, za migracijo bi bilo treba vzpostaviti varnostno obdobje, ki bi ga lahko po potrebi podaljšali s komitologijo.

Četrtič, postopek ni podvržen nadzoru Parlamenta, kar je po mojem mnenju zelo slabo.

Petič, ne poznamo rezultatov preskusov druge generacije schengenskega informacijskega sistema, Parlament pa mora biti obveščen.

Šestič, na podlagi tega, kar sem povedal, podpiram poročevalčeve predloge in opozorilo, da bo v primeru neuspešnega projekta posredovalo Evropsko računsko sodišče.

Kar zadeva poročila gospoda Tavaresa o Evropskem skladu za begunce in ponovni naselitvi, bi želel čestitati tudi gospodu Tavaresu. Največji problem je pomanjkanje solidarnosti v Uniji. Pri finančni pomoči državam članicam, ki begunce sprejemajo prvič, moramo biti previdni, zlasti zaradi primerljive nepravičnosti. Ti ukrepi, ki jih načeloma podpiram, gospod Tavares, pa zahtevajo predhodno podrobno finančno študijo.

 
  
MPphoto
 

  Sylvie Guillaume (S&D).(FR) Gospa predsednica, gospe in gospodje, z veliko vidikov je pomembno, da jutri glasujemo za spremembo Evropskega sklada za begunce, in ravno o tem bi predvsem želela govoriti, obenem pa bi tudi čestitala gospodu Coelhu in gospodu Tavaresu za njuno presojo in opravljeno delo.

Glasovanje o Evropskem skladu za begunce bo jasno pokazalo potrebo po tem, da države članice Evropske unije v celoti sodelujejo v ponovni naselitvi, da se zapolni dvojna vrzel v zvezi s številom držav, ki so se zavezale programu, in sprejemno zmogljivostjo vsake države. Spomnimo se, da govorimo o beguncih, ki se jih v državah, kamor so se zatekli, komajda prenaša in katerih življenjski pogoji lahko včasih postanejo tragični, če se rešitve ne poiščejo dovolj hitro.

S pomočjo novih sredstev lahko tem tako ranljivim osebam ponudimo večjo varnost, vendar le če – in to poudarjam – vsaka država članica, ki sodeluje z Evropskim skladom za begunce, pravilno in pregledno uporablja dodeljena finančna sredstva, kar pa je vprašanje, ki tudi vas, komisarka Malmström, zelo skrbi. Težko bo sprejeti ta izziv, če se spomnimo na mlačen odziv držav članic na ta novi ukrep, in tudi tu bi želela, komisarka, izpostaviti vašo odločnost.

Nazadnje naj še poudarim dejstvo, da je vključevanje beguncev eden od ključev do uspeha tega podviga. Bolje kot se pripravimo in utemeljimo prihod beguncev, več možnosti je, da bo program sprejet in da bo izveden v najboljših pogojih, in več držav članic se bo – upajmo – zavezalo ponovni naselitvi. Zato mora Parlament z veliko večino glasovati za te spremembe Evropskega sklada za begunce.

 
  
MPphoto
 

  Franz Obermayr (NI).(DE) Gospa predsednica, v veliko državah, vključno z mojo domovino Avstrijo, ljudje ne vedo več, kam lahko nastanijo nove prosilce za azil, prebivalci pa se povsem upravičeno upirajo zamisli o novih sprejemnih centrih. Kako je mogoče, da se kljub temu spodbuja ponovna naselitev beguncev v EU? Načrt, po katerem bi vstop v EU dovolili prosilcem za azil, ki so medtem že pobegnili v eno od sosednjih tretjih držav, na primer Ukrajino, ker je življenjski standard pri nas višji, je zato popolnoma nepojmljiv. Zlasti v časih gospodarske krize je vse, kar lahko ob takih predlogih storiš, da odkimaš.

Kar se mene tiče, je celoten azilni koncept v EU katastrofa. V skladu s tem konceptom se lahko nekega prosilca za azil, ki je bil prvič registriran v Romuniji, ponovno pošlje tja za ocenitev in sprožitev postopka za pridobitev azila. Zamisel, da bi prosilcem za azil zagotovili osnovno socialno varstvo na enaki ravni kot državljanom zadevne države članice, je nestvarna in si je ne moremo privoščiti. EU bi morala nuditi zaščito azila vsakomur, ki to dejansko potrebuje, oziroma tistim, ki so resnično v stiski, ne bi pa smela na široko odpreti vrata ekonomskim priseljencem.

Potrebujemo boljšo zaščito zunanjih meja, hitre in nebirokratske postopke in seveda dosledno strategijo o vračanju v matično državo.

 
  
MPphoto
 

  Petru Constantin Luhan (PPE).(RO) Temeljno načelo, na katerega se naslanja EU pri obravnavi zadev, povezanih z azilom, je zagotovitev višje ravni sodelovanja in solidarnosti med državami članicami. Tega pa ne moremo doseči znotraj posameznih držav. Povečana strateška uporaba instituta ponovne naselitve narekuje sprejetje skupne pobude Evropske unije. Potrebujemo razumen, ciljno usmerjen program, ki bo učinkovit in kakovosten. Program bo izoblikoval primeren okvir, ki bo zagotovil vključitev držav članic v postopek ponovne naselitve beguncev.

Prizadevanja držav članic pri sprejemanju beguncev je treba podpreti in opogumiti z dodatnimi finančnimi spodbudami. S temi ukrepi bo lahko EU pokazala večjo solidarnost v zvezi s svetovnim vprašanjem begunstva. Spodbujali bomo tudi sodelovanje velikega števila držav članic v tem procesu.

 
  
MPphoto
 

  Marian-Jean Marinescu (PPE).(RO) Najprej bi podal pripombo za mojega kolega poslanca iz levice. Menim, da velja tudi obraten primer: kadar Anglež ali Irec zagreši kaznivo dejanje v moji državi, bi morala biti njegova vrnitev v matično državo omogočena.

Postopek implementacije druge generacije schengenskega informacijskega sistema se odvija z zamudo in videti je, da ne bo zaključen pred koncem leta 2011. Zato želim vprašati Komisijo, kakšne posledice ima vse to na časovni razpored za države, ki še niso vključene v schengensko območje, a to nameravajo storiti.

Nesprejemljivo je, da Komisija sedaj ne more povedati točnega datuma zagona SIS II in s tem vzbuja utemeljene dvome v vodenje tega projekta.

Dodatni stroški in potrebna nova vlaganja, če se migracija na SIS II izjalovi in se vključi v zasilni načrt SIS 1+RE, pomenijo, da je potrebno še bolj zaostriti proračunski nadzor, zlasti pri novi agenciji, ki je odgovorna za urejanje in usklajevanje izvajanja sistemov SIS, VIS in Eurodac.

 
  
MPphoto
 

  Morten Messerschmidt (EFD).(DA) Gospa predsednica, pred letom dni smo bili vsi poslanci Evropskega parlamenta sredi volilne kampanje in smo svoje mandate poskušali bodisi pridobiti ali obdržati, in vem, da je vprašanje schengenskega območja v mnogih državah v volilni kampanji igralo še posebej pomembno vlogo. Precejšnje nezadovoljstvo je čutiti med našimi volivci, državljani Evrope, zaradi načina, s katerim EU rešuje ta vprašanja: ni nadzora na notranjih mejah, nadzor na zunanjih mejah je zelo pomanjkljiv, nadzor nad priseljevanjem je izredno neustrezen ter še cela paleta vprašanj, ki nas čakajo v manj kot letu dni, če bo Komisija tudi Bolgariji in Romuniji odobrila vstop v schengensko območje.

Slišim vas govoriti o tem, da moramo izkazati solidarnost, ampak odkrito rečeno, komu moramo izkazati solidarnost? In kdo je ta, ki mora izkazati solidarnost? Priča smo množičnemu izkoriščanju sistema, ki ga je vzpostavila EU skupaj z državami članicami, zato je morda čas, da izkažemo tudi malo solidarnosti z državljani, ki morajo živeti s to zgrešeno politiko pod vodstvom Komisije in držav članic.

 
  
MPphoto
 

  Roberta Angelilli (PPE).(IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, vzpostavitev skupne evropske azilne politike in politike o ponovni naselitvi pomeni zagotavljanje človekovih pravic in obenem tudi omejevanje nezakonitega priseljevanja.

Zato se zahvaljujem tako govornikom kot komisarki Malmström, saj imamo sedaj na voljo dragoceno orodje, zlasti za države, katerih meja poteka na Sredozemskem morju: države kot je Italija, ki se doslej niso mogle nasloniti niti na pravo solidarnost med državami članicami niti na pravično delitev odgovornosti. Obe politiki je treba podpreti ne samo z ustreznim proračunom, ampak tudi z zanesljivim preverjanjem izvajanih programov, ustreznim nadaljnjim spremljanjem in ugotavljanjem dobrih praks.

Moje zadnje besede so namenjene človekovim pravicam: prednost moramo dati tistim, ki so najbolj ranljivi, mladoletnim, ženskam, ki so žrtve trgovine z belim blagom, izkoriščanja in nasilja, vključno z žrtvami spolnega pohabljanja; vendar vem, da ima komisarka Malmström te stvari dobro razdelane.

 
  
MPphoto
 

  Andreas Mölzer (NI).(DE) Gospa predsednica, trenutno se zdi, da ima Evropska unija na voljo neverjetne finančne vire. Po 750 milijardah EUR v svežnju finančne podpore bomo sedaj ponovno porabili ogromne vsote za vprašanje priseljevanja, namesto na primer za ukrepe za vrnitev v matično državo ali celo za zavarovanje meja, kajti domnevno varne schengenske meje so v vsakem primeru luknjaste kot švicarski sir. Ne, 6000 EUR na osebo bomo namenili za prostovoljni sprejem beguncev iz tretjih držav.

Če ima EU resnično odvečen drobiž po žepih, bi morala, lepo prosim, podpreti evropske družine – potem bo morda naša rodnost naraščala. Argument, da potrebujemo priseljevanje zaradi pomanjkanja otrok, bo potem končno postal brezpredmeten. Namesto da na široko odpremo vrata priseljevanju, bi morali končno začeti pravilno uporabljati Ženevsko konvencijo o statusu beguncev, ta pa seveda ne velja za celo armado ekonomskih priseljencev. Če želimo porabiti veliko milijonov, potem jih lahko porabimo za agencijo za upravljanje zunanjih meja FRONTEX in jih ne mečemo v jamo brez dna – kar schengenski informacijski sistem tudi je.

 
  
MPphoto
 

  Jaroslav Paška (EFD). – (SK) Govoriti želim o schengenskem informacijskem sistemu. Vemo, da je razvoj tega sistema trajal sorazmerno dolgo in je potrošil veliko denarja, poleg tega pa tudi stroški izvajanja nenehno naraščajo in rezultati preskusov nam niso znani.

Morda bi bilo prav, da bi opravili revizijo doslej opravljenega dela v zvezi s sistemom, ugotovili, ali je sistem izvedljiv in ali vemo, kako ga dokončati na takšen način, da bo Evropi koristil, nato pa se odločili, kako naprej.

V zvezi s programom za ponovno naselitev soglašam, da je potrebno pripraviti zakonodajni standard, ki bo omejil nezakonito priseljevanje v Evropsko unijo in vzpostavil pogoje za zakonito priseljevanje.

Vseeno pa bi se morda lahko naslonili na izkušnje naših kolegov iz držav v razvoju, ki pravijo, da ni vsako priseljevanje in niti vsa potovanja, ki jih njihovi rojaki opravijo v Evropsko unijo, zaradi varnostnih omejitev, s katerimi se soočajo, ampak zaradi ekonomskih razlogov.

 
  
MPphoto
 

  Martin Ehrenhauser (NI).(DE) Gospa predsednica, želel bi si olajšati dušo in podati nekaj pripomb na poročilo gospoda Maňke. O tem sem se prej dogovoril z vašim kolegom. Želim zelo jasno izraziti svoje nasprotovanje povišanju dodatka za strokovno pomoč poslancem, zlasti predvidenemu znesku 1500 EUR. Poleg tega tudi nasprotujem vsakršnemu povečanju števila zaposlenih v Parlamentu, in če bo po naknadni oceni sprejeta odločitev, da je na voljo dodatnih 1500 EUR na mesec za dodatek za strokovno pomoč poslancem, potem bo to preprosto pomenilo, da se norčujemo iz davkoplačevalcev.

(Predsednica je prekinila govornika)

 
  
MPphoto
 

  Predsednica. – Gospod Ehrenhauser, mislim, da govorite o napačni temi. To je skupna razprava o schengenskem sporazumu. Žal mi je, da niste mogli govoriti o poročilu gospoda Maňke, vendar pa moramo sedaj nadaljevati s to razpravo.

 
  
MPphoto
 

  Piotr Borys (PPE).(PL) Predvsem bi želel čestitati gospodu Coelhu za še dve uspešni poročili. Drugič, danes ne moremo več preklicati sistema SIS II. Če želimo razmišljati o varnem sistemu, potem je treba uvesti SIS II, zato menim, da moramo nadaljevati s temi ukrepi in Komisijo podpreti pri tem. Naj vas vse spomnim, da nova vizumska koda določa, da se biometrični podatki prikažejo v sistemu. SIS 1+ ne daje tega zagotovila. SIS II bo v prihodnje omogočil hitro preverjanje podatkov. Zato na tem področju varnosti ne smemo prenehati z delom na SIS II. Seveda si lahko želimo, da bi bilo delo učinkovitejše in uspešnejše.

Naj vas vse spomnim, da smo nedolgo tega sprejeli tudi ukrepe, ki olajšajo potovanje po schengenskem območju z vizumom za dolgoročno bivanje. V zvezi s tem se mora delo na SIS II nadaljevati. Komisijo želimo podpreti, v upanju, da se bo delo nadaljevalo hitreje in učinkoviteje; Komisiji pa bi morali tudi zaželeti uspeha z vsem tem. Hvala.

 
  
MPphoto
 

  Cecilia Malmström, članica Komisije. – Gospa predsednica, vsem poslancem bi se rada zahvalila za njihovo podporo in pripombe o teh dveh različnih, a vendar zelo pomembnih temah.

Če začnem s SIS II, to je bila seveda dolga saga, kot se je nekdo izrazil, in sama sem prva, ki to prizna. Gre za zapleten dosje in zelo težak. Verjetno je nekaj stvari, ki bi bile v preteklosti lahko opravljene bolje, ampak odkar sem prevzela funkcijo, sem resnično poskušala to urejati zelo pregledno in temeljito. Komisija je sledila načrtu Sveta do zadnje črke, Svet pa je soglašal z zaključki iz zadnjega srečanja. Nekatere države članice so bile skeptične, vendar pa so se strinjale z zaključkom, da je bil preskus „Mejnik 1“ uspešen. Sedaj sodelujemo z različnimi strokovnjaki, da ocenimo in opredelimo končne zahteve držav članic, da se izpolnijo njihove operativne potrebe in določita konkretnejši časovni razpored in nadaljnja usmeritev. Ta predlog bom 3. in 4. junija predložila ministrom v razpravo in po poletju bomo dobili novo oceno. Seveda bomo ves čas delovali pregledno in v sodelovanju z Evropskim parlamentom in poročevalcem.

Naj odgovorim na vprašanje o novih državah članicah: pristop Bolgarije in Romunije bo potekal prek SIS I za vse. Medtem pa za Bolgarijo in Romunijo urejamo vse, kar je s tem povezano.

Pripravljamo se za – upajmo, da uspešen – preskus „Mejnik 2“ na SIS, ki bo potekal to jesen. Dokler to ni uspešno zaključeno, imamo vzpostavljene stike in odprte poti za izvajanje načrta ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih v prihodnje. Upam, da ga ne bomo potrebovali, ampak tudi na to smo se pripravili. Medtem pa naj se zahvalim vsem poslancem, zlasti gospodu Coelhu, za podporo in vam zagotovim največjo možno preglednost in sodelovanje Komisije z Evropskim parlamentom pri tem dosjeju.

Kar zadeva ponovno naselitev, pa se popolnoma strinjam z gospodom Busuttilom, ki je izrazil presenečenje nad tem, da program ni obstajal že prej. Gre seveda za zelo dobro pobudo za zbiranje sredstev za države članice in spodbujanje nadaljnjega angažiranja na svetovnem prizorišču, da omilimo pritiske v begunskih taboriščih po krizi ali v zelo težkih razmerah. Navdihnemo lahko države članice, da bolj smotrno uporabljajo sredstva in se usklajujejo z Visokim komisariatom Združenih narodov za begunce. To je seveda nekaj, kar bi resnično lahko okrepilo našo vlogo na svetovni ravni, poleg tega pa bi tudi pomenilo veliko razliko za ljudi, ki se znajdejo v izredno težki situaciji. Visoki komisariat Združenih narodov za begunce ocenjuje, da je bilo samo v preteklem letu 747 000 ljudi, ki bi potrebovali ponovno naselitev. Kot je dejal gospod Flautre, kar lahko storimo, je to, da pomagamo, vendar pa so potrebe ogromne. Menim, da imamo široko soglasje o cilju in namenu tega sklada in upam, da lahko zelo kmalu najdemo rešitev za postopkovna vprašanja, da se predlog sprejme brez odlašanja.

Več poslancev se je sklicevalo na notranjo solidarnost. To je seveda povezano vprašanje, vendar je nekoliko drugačno. Tudi sama priznavam, da obstaja potreba po tem. Komisija je v zvezi s tem že pripravila predloge. Predlagali smo mehanizem za začasno odložitev v Uredbi Dublin in ustanovili Evropski urad za podporo azilu, ki bo začel delovati na Malti pozneje letos. Imamo pilotni projekt na Malti, ki ga pravkar ocenjujemo. Strinjam se, da bi morali poiskati načine, da postane bolj trajen, in vključiti več držav članic. To je seveda odvisno od pripravljenosti držav članic, da prispevajo svoj del, vendar pa bo Komisija to preučila, prav tako pa bomo tudi preučili splošni mehanizem za solidarnost znotraj EU in to predstavili naslednje leto. Zato se lahko vrnemo na to razpravo, ki je nekoliko drugačna od programa EU za ponovno naselitev, a vendar zelo pomembna.

Iskrena hvala gospodu Coelhu, gospodu Tavaresu in gospodu Alvaru za opravljeno delo pri obeh tako pomembnih dosjejih. Veselim se sodelovanja z vami, da ju čim prej spravimo pod streho.

 
  
MPphoto
 

  Carlos Coelho, poročevalec. – (PT) Hvala vsem kolegom poslancem za pozitivne pripombe. Gospa Malmström, želel bi, da veste, da se Parlament zaveda, da ste ta proces podedovali, in da zaupamo vašim sposobnostim in vaši inteligenci, da boste ta projekt kar najbolje zaključili. Cenimo vaša prizadevanja, da bi izboljšali preglednost, kar je pravzaprav tudi kolega gospod Encin povsem upravičeno poudaril.

Kar zadeva rok, pa menim, da pošiljamo napačno sporočilo, če novi migracijski instrumenti nimajo roka. Po vseh teh zamudah, podaljševanje mandata Komisiji v neskončnost nima nobenega smisla. Razumem, da Komisija ni v položaju, da bi se zavezala cilju, ki ga je predlagal Parlament, vendar pa ga bomo opredelili in, če iz kakršnega koli razloga proces dotlej ne bo končan, lahko pridete nazaj v Parlament in zaprosite za podaljšanje ter razložite, zakaj ga potrebujete. Podaljševanje mandata Komisije brez nobenega roka je zelo slabo sporočilo po vseh teh zamudah, tako za evropske institucije kot za evropsko javnost.

Strinjam se z vašo zamislijo, da Odbor za globalno upravljanje programa ne sme postati skupščina. Zato razumem zadržke Komisije o omejevanju dostopa do njegovega dela: ne bi se mogel bolj strinjati. Predlog Parlamenta je nastal zaradi manj ugodnega osnutka izvirnega predloga Komisije, kajti Komisija je omejila sestavo Odbora za globalno upravljanje programa, obenem pa je dovolila sodelovati kateremu koli drugemu uradniku Komisije, Sveta ali države članice. To pa poraja legitimno vprašanje: zakaj lahko uradniki iz Komisije in držav članic sodelujejo, iz Parlamenta pa ne? Če ta organ omejimo na njegove funkcije, verjamem, da bomo vsi soglasni, zlasti ob zagotovilu komisarke o večji preglednosti.

 
  
MPphoto
 

  Rui Tavares, poročevalec. – (PT) Gospa predsednica, zahvaljujem se poslancem, ki so sodelovali v razpravi, in komisarki. Menim, da bo soglasje o tem, kaj si želimo v zvezi z vprašanjem ponovne naselitve beguncev, doseženo zato, ker smo končno doumeli, da imamo v razpravi o priseljevanju – in vsi vemo, kako težka je ta v Evropi, poleg razprave o azilu in beguncih – problem, ki ga lahko rešimo. Rešimo ga lahko zase in za begunce, kajti kdor koli je obiskal begunska taborišča, ve, da so tam otroci, ki izgubljajo eno, dve, tri leta šolanja, ki bi ga lahko opravili v Evropi. Menim, da je zaradi tega ta razprava dovolj nujna.

Prav tako upam, da bomo postopkovna vprašanja rešili hitro in v skladu z vsebino pogodb, kajti vsi vemo, da to, kar imamo, ni dovolj, in vsi vemo, da sama namenitev proračunskih sredstev še ne predstavlja pravega programa za ponovno naselitev. Dejansko smo tej temi posvetili samoiniciativno poročilo, o katerem tudi danes tu razpravljamo in obravnava kakovost: kakovost je bistvenega pomena v integraciji beguncev in zahteva večstranski pristop, ki vključuje nevladne organizacije, lokalne akterje in lokalne oblasti. Ta pristop mora tudi rešiti veliko birokratskih vprašanj, s pomočjo današnjega usklajevanja.

Če je postopek za te otroke, ki so v begunskih taboriščih, se ne šolajo in bi imeli pravico do ponovne nastanitve, dolgotrajen, nam na primer uslužbenci iz mejnih agencij več držav članic pojasnjujejo, da je to zato, ker države članice dolgo časa usklajujejo in potrjujejo tranzitno dokumentacijo, kar pa se v glavnem lahko opravi s pomočjo instrumenta, za katerega smo v samoiniciativnem poročilu predlagali, da bi ga moral izvajati Evropski urad za podporo azilu (EASO). EASO je urad za ponovno naselitev z manjšim številom uslužbencev, ki pa stalno delajo na področju ponovne naselitve, znajo izmenjavati dobre prakse, znajo nove članice vpeljati v mehanizme ponovne naselitve in se znajo usklajevati tudi z Evropsko službo za zunanje delovanje pri izvajanju postopkov za ponovno naselitev.

Ko se enkrat odločimo, da bodo ti ljudje ponovno naseljeni, ni nobenega razloga, da s papirji in birokracijo zavlačujemo, preden se lahko resnično začnemo ukvarjati z njihovo integracijo na evropskih tleh.

 
  
MPphoto
 

  Predsednica. – Skupna razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo danes opoldne.

Pisne izjave (člen 149)

 
  
MPphoto
 
 

  Stavros Lambrinidis (S&D), v pisni obliki. (EL) Danes glasujemo o sprejetju skupnega programa EU za ponovno naselitev prosilcev za azil iz problematičnih tretjih držav v EU. Vendar pa bi morali imeti še eno razpravo. Evropa je že več kot desetletje priča prilivu velikega števila beguncev in navalom priseljencev. Jug Evrope je prepuščen sam sebi in nosi celotno breme evropske humanitarnosti, svoje skrajne zmožnosti pa je dosegel že pred nekaj časa. Kljub temu da ima Evropa – povsem upravičeno – na voljo sklad za tretje države, ni nobene ureditve za države članice.

Če nič drugega vsaj poročilo poročevalca priznava ta problem. Druga poročila, kot je poročilo o ustanovitvi Evropskega urada za podporo azilu, vključujejo – vsaj na papirju – obveznost nudenja podpore državam, katerih sistemi za azil in sprejem so zaradi njihove geografske lege pod nenehnim pritiskom. Eden od izrecno navedenih ciljev je podpora razvoju solidarnostnega mehanizma, kot je prevoz oseb, ki imajo pravico do mednarodne zaščite v EU.

Upajmo, da bo Evropa počasi le odkrila solidarnost. Upoštevati moramo, da bo vsakršno odlašanje škodovalo našim nič krivim rojakom.

 
  
MPphoto
 
 

  Jiří Maštálka (GUE/NGL), v pisni obliki. (CS) V zvezi z zadevo schengenski informacijski sistem bi ponovno želel poudariti dejstvo, da državne oblasti v Češki republiki kot tudi lokalne oblasti in posamezni politiki, vključno s poslanci Evropskega parlamenta, nenehno prejemajo pritožbe čeških državljanov zaradi pogostih neupravičenih in poniževalnih policijskih pregledov in preiskav, ki jih morajo ti prenašati, ko potujejo v Nemčijo, tako v bližini državne meje kot tudi v širših nemških obmejnih regijah. Ta pristop nemške policije in carinskih organov, ki se izvaja zelo pogosto in na vse možne načine, ima močan negativen vpliv ne samo na češko-nemške odnose, ampak predvsem na odnos čeških državljanov do evropske integracije. Po vključitvi Češke republike v schengenski informacijski sistem so češki državljani dobili zagotovilo, da se lahko prosto in neovirano gibljejo po vsem ozemlju EU, vključno z Nemčijo, kot tudi schengenski sistem predvideva in zagotavlja. Menim, da je ravnanje nemških državnih organov z osebami, ki potujejo iz Češke republike, v veliki večini primerov neutemeljeno in v nasprotju z deklariranim prostim pretokom oseb.

 
Zadnja posodobitev: 19. avgust 2010Pravno obvestilo