Predsednik. – Naslednja točka je poročilo gospe Harms v imenu Odbora za industrijo, raziskave in energetiko o predlogu uredbe Sveta o finančni pomoči Skupnosti v zvezi z razgradnjo enot 1 do 4 jedrske elektrarne Kozloduj v Bolgariji „Program Kozloduj“ (KOM(2009)0581 – C7-0289/2009 – 2009/0172(NLE)) (A7-0142/2010).

  Rebecca Harms, poročevalka. – (DE) Gospod predsednik, najprej bi se rada zahvalila Komisiji in svojim kolegom v Odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter Odboru za industrijo, raziskave in energetiko za razburljive in zanimive razprave o ravnanju z jedrskimi odpadki. Nismo se vedno strinjali, vendar pa smo se strinjali o tem, da moramo zagotoviti skupno evropsko podporo Bolgariji za kritje stroškov razgradnje štirih reaktorskih enot v Kozloduju.

Na tem mestu bi rada ponovno izrecno poudarila, da je Bolgarija leta 2006 prejela 340 milijonov EUR, v obdobju 2007–2008 253 milijonov EUR in leta 2009 89,5 milijona EUR. Na jutrišnjem glasovanju bomo odločali o nadaljnjih solidarnostnih prispevkih v višini približno 300 milijonov EUR.

Ta prispevek se dodeli, ker je bolgarska vlada med pogajanji o pristopu k Evropski uniji pristala na to, da te reaktorje razgradi zaradi varnostnih pomanjkljivosti elektrarn Kozloduj. V svojem poročilu sem si prizadevala spremeniti zadnjo tranšo tega plačila, o kateri zdaj odločamo (predvidevam, da je to zadnja tranša). Predlagam, da se denar, ki se ne porablja več neposredno za razgradnjo in ravnanje z odpadki, to je za strategije ravnanja z odpadki za začasno skladiščenje v Kozloduju, in govorimo o približno 120 milijonih EUR, vsaj delno vloži v načrtovanje in pripravo rešitve za odlaganje visoko radioaktivnih odpadkov v Bolgariji. Z drugimi besedami, predlagam, da ustanovimo sklad za to nalogo, ki se je Bolgarija do zdaj sploh še ni lotila.

Čeprav mi za to zamisel ni uspelo pridobiti večine v odborih, menim, da je to pomembna zadeva. Za jutrišnje glasovanje sem ponovno predložila predloge sprememb za to, da se v kompromisni rešitvi, o kateri se pogajajo odbori, ohranita dve stvari.

Prvič, v zvezi z razgradnjo, ravnanjem z odpadki in odlaganjem, kar vključuje tudi začasno skladiščenje, bi Komisijo pozvala, naj zelo skrbno spremlja natančne stroške tega, kar se dogaja v Kozloduju, in to, koliko bomo dejansko potrebovali za to, da se zagotovi, da bodo razgradnja, ravnanje z odpadki in odlaganje opravljeni temeljito in v skladu z visokimi varnostnimi standardi.

Druga stvar, za katero bi rada, da jo zagotovimo, je, da se denar, ki se zdaj pošilja Bolgariji, ne porabi za naložbe v premog ali lignit. To v sedanjem osnutku poročila, ki ga je sprejel Odbor, ni izključeno.

Sicer pa se veselim, da bo to poročilo tako rekoč uvod v živahno politično razpravo s komisarjem Oettingerjem o odlaganju jedrskih odpadkov na splošno, ki bo, upajmo, prinesla napredek. Napovedana je bila direktiva in nestrpno jo pričakujem.

  Günther Oettinger, član Komisije. – (DE) Gospod predsednik, spoštovani poslanci, tretji večer tega plenarnega zasedanja je na dnevnem redu še ena tema, povezana z energetiko. Nocoj je tema podaljšanje finančne pomoči, ki jo EU zagotavlja za razgradnjo reaktorskih enot v elektrarni Kozloduj v Bolgariji.

To je občutljiva in pomembna tema. Zato zelo toplo pozdravljam konstruktivno delovno vzdušje in rad bi se vam zahvalil za to. O tej temi smo z gospo Harms, poročevalko, in poročevalci v senci ter zadevnimi odbori razpravljali zelo stvarno.

Veseli me tudi to, da poročilo v veliki meri sledi stališčem Komisije in podpira naš predlog. Najprej bi rad omenil vašo podporo temu, da se iz evropskega proračuna v skladu z interesi EU zagotovi začetno financiranje v višini 300 milijonov EUR in da se s tem ohrani raven varnosti v jedrski industriji.

Drugič, rad bi dodal, da bi bilo treba dodatno pomoč usmeriti v razgradnjo in da je potrebni znesek, ki zdaj znaša 180 milijonov EUR, primeren. Moja tretja točka je, da evropsko financiranje zato, ker v Republiki Bolgariji iz zgodovinskih razlogov ni dovolj finančnih rezerv, pomaga zagotavljati visoke ravni varnosti med razgradnjo, da se zaščitijo ljudje in okolje.

Kar zadeva sedanje predloge sprememb, bi rad poudaril, da bo Komisija sprejela večino predlaganih sprememb. Zaradi pomanjkanja časa žal ne morem obravnavati vseh. Rad bi pojasnil stališče Komisije o dveh temah, ki sta zelo pomembni za nas in sta obravnavani neposredno v poročilu, tako v predlogih sprememb kot v obrazložitvi gospe Harms.

Najprej bom omenil nadaljevanje finančne podpore za ukrepe v energetskem sektorju. Za utemeljitev potrebe po nadaljnji finančni podpori za ukrepe v energetskem sektorju je poleg posebnih želja bolgarske vlade mogoče uporabiti tudi več drugih argumentov. Mednje po eni strani spada enako obravnavanje kot pri Litvi in Slovaški, v katerih se bodo ustrezni ukrepi, ki jih financira EU, izvajali do leta 2013, po drugi strani pa mednje spadajo drugi ukrepi za ustvarjanje nadomestne zmogljivosti, vključno z nadaljnjimi naložbami v energetsko učinkovitost. V obstoječih bolgarskih termoelektrarnah na premog obstaja velikanski potencial energijskih prihrankov.

Po razgradnji jedrskih reaktorjev se je v Bolgariji spremenilo središče proizvodne zmogljivosti. Zato je bolgarsko prenosno omrežje pred obsežnimi izzivi, ki jih je mogoče premagati z dodatno pomočjo, da se stabilizira in zavaruje električno omrežje.

Komisija zato meni, da je ustrezno, da se še naprej zagotavlja podpora za ukrepe v energetskem sektorju, vključno z ukrepi, povezanimi z omrežno infrastrukturo.

Zdaj bi se rad posvetil vprašanju podpore za razvoj rešitve za geološko odlaganje izrabljenega goriva. Komisija podpira mnenje poročevalke v zvezi s tem, da je treba razviti rešitev za varno odlaganje izrabljenega goriva. Vendar razvoja takšne rešitve ni mogoče vključiti v finančno pomoč, ki se zagotavlja v okviru Programa Kozloduj, zaradi naslednjih razlogov:

To bi bilo izkrivljanje konkurence, ker morajo vse države članice s programom jedrske energije razviti takšno rešitev. Čeprav je odlaganje izrabljenega goriva del ravnanja z jedrskimi odpadki, ne spada na področje postopka razgradnje in zanj ni pomembno. Potrebna je rešitev za varno začasno skladiščenje izrabljenega goriva, ki bo krita s sedanjo finančno podporo. Razvoj rešitve za odlaganje, ki je po našem mnenju naslednji logični korak, vseeno ni posledica zaprtja in razgradnje štirih reaktorskih enot v Kozloduju.

Vendar moram poudariti, da se bo Komisija, kakor je že bilo omenjeno, lotila vprašanja odlaganja in bo letos izdelala predlog za ravnanje z radioaktivnimi odpadki, ki bo vključeval tudi razvoj rešitev za varno odlaganje izrabljenega goriva. Zanašam se na to, da boste prispevali konstruktivne predloge, veselim pa se tudi živahne razprave.

Za konec bi stanje rad povzel takole. Komisija pozdravlja dejstvo, da se Parlament strinja s tem, da se Bolgariji v naslednjih štirih letih zagotovi podpora v višini 300 milijonov EUR. Pozdravljamo tudi dejstvo, da se lahko še naprej osredotočamo na zagotavljanje podpore ukrepom za varno razgradnjo. Poleg tega smo zadovoljni, da Parlament meni, da si projekti v energetskem sektorju zaslužijo našo podporo. Dogovor o nadaljnjem financiranju in njegovo izvajanje štejem za znamenje solidarnosti Evropske unije z Bolgarijo in za pomemben prispevek k jedrski varnosti v Evropi in zunaj nje. Zahvaljujem se vam za pozornost.

  Antonyia Parvanova, pripravljavka mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane. – (BG) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, kot pripravljavka mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane bi rada izrazila podporo pristopu Evropske Komisije k temu predlogu in poročilu, kakor je bilo izglasovano v Odboru.

Zelo sem zadovoljna, ker vidim, da je usmeritev, ki sem jo zagovarjala v svojem osnutku poročila, predložena v končnem besedilu in da Evropski parlament zdaj lahko jasno odobri podaljšanje finančne pomoči Skupnosti za razgradnjo enot 1–4 jedrske elektrarne Kozloduj.

Bolgarija je pokazala skrben odnos pri porabi sredstev za razgradnjo elektrarne do leta 2009. Pomoč EU je treba podaljšati, da se zagotovi varno in pravočasno dokončanje dejavnosti razgradnje, ki se izvajajo z največjo možno preglednostjo in varstvom okolja.

Podaljšanje finančne pomoči za financiranje ukrepov, namenjenih blažitvi posledic predčasne razgradnje štirih reaktorjev, je še posebej pomembno ob upoštevanju vpliva na okolje in posledic zanj, porabniških cen za energijo ter zanesljive oskrbe z energijo v regiji.

Iz političnih in ideoloških razlogov se je poskušal izvajati pritisk na ta dokument. Vendar moramo upoštevati končne cilje tega programa, namreč zagotovljeno varno razgradnjo in pošteno nadomestilo za Bolgarijo, podporo prizadevanjem za pripravo bolj trajnostne energetske politike in preglednost pri upravljanju projektov in sredstev.

Gospe Harms bi rada povedala, da je vprašanje odlaganja radioaktivnih odpadkov zelo resno. Temu je treba nameniti posebno pozornost, vendar to ni vprašanje, s katerim se bo spopadala samo Bolgarija. To je splošen izziv, zaradi česar potrebujemo strategijo in program, ki sta posebej pripravljena za vso Evropo. Prav tako bi vam rada zagotovila, gospa Harms, da Bolgarija ne namerava porabiti teh sredstev za nadaljnji razvoj toplarn na lignit.

Lahko ste prepričani, da nameravamo izpolniti vse naše zahteve ter se popolnoma uskladiti z evropsko zakonodajo in najsodobnejšimi tehnologijami v Evropi. Bolgarija je zelo odgovorna država in si bo vedno prizadevala biti dober in spodoben partner.

  Predsednik. – Rad bi izkoristil to priložnost in vas vse prosil, da poskusite govoriti počasneje, ker mi naši cenjeni tolmači stalno pošiljajo klice na pomoč in sporočajo, da nam niso sposobni slediti, kadar zelo hitro govorimo. Težava je torej, da vas poslušajo le poslanci, ki vas lahko poslušajo v izvirnem jeziku. Zato bi vas prosil, da se potrudite govoriti počasneje. Sicer ne bo mogoče tolmačiti.

  Vladimir Urutchev, v imenu skupine PPE. – (BG) Gospod predsednik, gospe in gospodje, med pogajanji o pristopu k Evropski uniji je Bolgarija pod pritiskom določenih političnih sil pristala na to, da zapre štiri enote v svoji jedrski elektrarni Kozloduj, in je to zavezo izpolnila natančno v predvidenih časovnih okvirih. Evropska unija pa je v okviru pristopne pogodbe odobrila finančno pomoč, ki je bila omejena samo na obdobje 2007–2009 in je bila namenjena podpori razgradnje in obravnavanja posledic predčasnega zaprtja enot.

Evropska unija je dala tudi politična zagotovila za nadaljnje zagotavljanje podpore Skupnosti v obdobju 2010–2013. To bi pomenilo, da bi se naša država obravnavala enako, vsaj v obdobjih finančne podpore, kot Litva in Slovaška, ki sta se tudi zavezali, da bosta predčasno razgradili svoje jedrske zmogljivosti.

Zato je Evropska komisija na podlagi izrecnega vztrajanja moje države ter v skladu z načeli solidarnosti in enakopravnosti držav članic pripravila osnutek sedanjega predloga. Znesek dodatnega financiranja nikakor ne more nadomestiti izgub države, ki zaradi predčasne razgradnje enot znašajo milijarde evrov. Obenem je ta pomoč nujno potrebna za izvajanje nadaljnjega postopka razgradnje, za katerega bo predvidoma porabljena večina skupnega zneska.

Za državo niso nič manj pomembna sredstva za ukrepe, ki so namenjeni posodobitvi energetskega sektorja, zmanjšanju škodljivih emisij ter izboljšanju energetske učinkovitosti in povečanju prihrankov.

To poročilo, ki ga je odobrila velika večina v Odboru za industrijo, raziskave in energetiko, popolnoma odraža te potrebe. Zato se nam zdi nesprejemljivo, da se z novimi predlogi sprememb, ki se vlagajo med plenarnim zasedanjem, ponovno poskušajo vključiti besedila proti termoelektrarnam na premog ali da se neposredno odlaganje izrabljenega jedrskega goriva ponovno poskuša predstaviti kot nekaj že dogovorjenega.

To vprašanje bo od zdaj naprej tema razprav v Evropski uniji. Na podlagi tega predlagam, da podpremo predlog Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter zavrnemo pet novih predlogov sprememb skupine Zelenih/Evropske svobodne zveze.

  Ivailo Kalfin, v imenu skupine S&D. – (BG) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, dovolite mi, da se najprej zahvalim Komisiji in komisarju Oettingerju osebno za zelo strokovno opravljeno delo pri pripravi tega dokumenta, ki ga je predložil komisar. Prav tako se želim zahvaliti poročevalki gospe Harms za prizadevanja, ki jih je vložila v razpravo o tem dokumentu, da bi zagotovila, da dokument vsebuje teme, ki so zelo pomembne za državljane Evrope.

Temeljni namen dokumenta je podpreti prizadevanja Bolgarije pri razgradnji štirih od šestih enot v njeni jedrski elektrarni. Ne bom komentiral upravičenosti te odločitve, vendar ko je ta obveznost enkrat vključena v pristopno pogodbo, jo morajo bolgarski organi izpolniti. Pravzaprav ti organi delajo vse, kar je v zvezi s tem potrebno. Obenem zaradi predčasnega zaprtja tako velike elektrarne, predvidene v ekonomskih izračunih, nastanejo veliki neposredni in posredni stroški. Nadomestilo za del teh stroškov zagotavlja Evropska unija.

Odločitev, ki je predložena danes, bo omogočila, da bo pristop Evropske unije do Bolgarije postal enak kot pristop do drugih dveh držav, novih držav članic Evropske unije, ki sta prevzeli in izpolnjujeta enake zaveze. Zelo pomembno je, da se upošteva enak pristop, ker je naša dolžnost, da ohranjamo usklajenost politike Evropske unije.

Šestdeset odstotkov dodeljenih sredstev bo porabljenih neposredno za razgradnjo objektov v jedrski elektrarni Kozloduj, medtem ko bo preostalih 40 % porabljenih za izboljšanje energetske učinkovitosti in zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida v Bolgariji.

Še posebej bi rad opozoril na nekaj zelo ustreznih točk, ki jih je med razpravo v odborih izpostavila poročevalka gospa Harms in o katerih se je razpravljalo zelo na splošno. Prva zadeva je povezana z usodo odpadkov iz izrabljenega jedrskega goriva in obsevanih elementov. To vprašanje je danes omenil tudi komisar Oettinger. To je izjemno pomembna zadeva in od Evropske komisije pričakujemo, da bo jeseni predložila ločeno direktivo o tem. Evropski parlament bo potem imel priložnost za poglobljeno razpravo o tej zadevi, ki je po mojem prepričanju pomembna za številne evropske državljane.

Zaradi tega menim, da odločitev Parlamenta o vprašanju nadomestila za Kozloduj, o katerem razpravljamo, ne sme vplivati na našo razpravo jeseni. Poleg tega se popolnoma strinjam z argumentom Komisije, da bo celoten proračun Evropske unije ogrožen, če se enkrat vzpostavi precedens za financiranje takega programa. Seveda to nikakor ne odpravlja ali zmanjšuje odgovornosti vlad v državah, ki imajo take elektrarne, da najdejo dokončno rešitev vprašanja izrabljenega jedrskega goriva.

Druga zadeva je povezana s porabo sredstev. Nobenega dvoma ni, da se sredstev, prejetih od Evropske unije, ne sme porabiti za financiranje projektov, ki povečujejo emisije ogljikovega dioksida. Mimogrede, dosedanje izkušnje v Bolgariji in drugih dveh državah, ki prejemata taka sredstva, ne kažejo na nobeno tako zlorabo. Menim pa, da moramo v tem besedilu videti usklajeno evropsko politiko in sprejetje enakega pristopa za vse.

Za evropske državljane je nadvse pomembno, da se ta sredstva pregledno in učinkovito porabijo za predvideni namen. Sredstva, ki jih Evropska unija dodeli Bolgariji, gredo v poseben sklad, v katerem so tudi zneski drugih donatorjev. Na podlagi predhodno odobrenih programov in pod nadzorom Evropske banke za obnovo in razvoj se sredstva iz tega sklada skupaj z ustreznimi nacionalnimi sredstvi dodelijo ustreznim projektom.

Evropsko računsko sodišče bo zelo kmalu opravilo revizijo teh skladov, vključno s tistimi v Bolgariji. Prepričan sem, da bo tudi Evropski parlament v prihodnosti pozorno spremljal porabo teh sredstev.

  Adina-Ioana Vălean, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, kot poročevalka o naložbah v energetsko infrastrukturo in poročevalka v senci o zanesljivi oskrbi s plinom sem zelo občutljiva za vprašanja zanesljive oskrbe z energijo. Menim, da mora imeti Evropa ključno vlogo na tem področju.

Kot romunsko poslanko Evropskega parlamenta me to posebno vprašanje jedrske elektrarne Kozloduj še toliko bolj zanima. Ker je ta elektrarna na meji z mojo državo, že dolgo vzbuja skrb v Romuniji iz očitnih okoljskih razlogov. Elektrarna Kozloduj je od Donave oddaljena štiri kilometre in od Bukarešte 150 kilometrov. Po podatkih mednarodnih strokovnjakov elektrarna nima nobenega zaščitnega pokrova in obstaja veliko tveganje uhajanja radioaktivnih snovi v tla in podtalnico.

Menim, da mora Evropa pomagati in omogočiti njeno razgradnjo, in zagotoviti moramo, da se temu projektu da na razpolago dovolj sredstev, saj je to ključno za ohranjanje varnosti v skladu z visokimi standardi, zagotavljanje potrebnega strokovnega znanja in izvajanje mednarodnih najboljših praks. Zaprtje in razgradnjo je treba opraviti v skladu z zelo strogimi predpisi in standardi, sicer bi elektrarna lahko predstavljala varnostno grožnjo za vso regijo.

Zato v celoti podpiram ta predlog in našo zavezo, da temu projektu dodelimo dodatnih 300 milijonov EUR. Naj vas tudi opomnim, da se je Evropski parlament pred nekaj meseci odločno opredelil do tega dokumenta in v proračunu za leto 2010 dodelil prvih 75 milijonov EUR.

Vseeno mislim, da moramo biti v zvezi s preglednostjo pri porabi evropskih sredstev nepopustljivi. Do zdaj je bila Komisija precej nezadovoljna z informacijami o razgradnji, ki jih je prejela iz Bolgarije. Sredstva je treba strogo nadzirati. Zato menim, da mora Evropska unija najprej opraviti posebno vrednotenje za oceno prednosti in pomanjkljivosti preteklih projektov, da skupaj z EBOR izboljša načrtovanje sredstev za naslednje obdobje financiranja 2010–2013.

Predložili smo več predlogov sprememb, v katerih se od bolgarskih organov zahteva, da morajo kot predpogoj za finančna sredstva v višini 120 milijonov EUR predložiti ustrezno nacionalno strategijo, v kateri bodo opisani dolgoročni cilji v sektorjih energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije.

(Govornica se je strinjala, da sprejme vprašanje na podlagi modrega kartončka v skladu s členom 149(8))

  Dimitar Stoyanov (NI). – (BG) Gospod predsednik, imam zelo kratko, konkretno vprašanje. Ker je gospa izpostavila vprašanje glede varnosti, bi rad, da mi odgovori na naslednje: ali ve, da je Evropska skupnost za atomsko energijo štiri majhne enote jedrske elektrarne Kozloduj pred razgradnjo razglasila za najvarnejše reaktorje v Evropski uniji?

  Adina-Ioana Vălean, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, kaj naj rečem? Smo vsi nori? Ali pa lahko kdor koli drug vidi kakšen razlog za to? Menim, da se je veliko ljudi odločilo, da se to naredi tako, in to bi morali upoštevati in vsi podpiramo mnenje, da je to treba narediti tako. Nimam drugih pripomb.

  Michail Tremopoulos, v imenu skupine Verts/ALE. – (EL) Gospod predsednik, med današnjo razpravo moramo upoštevati, da je Evropska unija v preteklih desetih letih Bolgariji dala 550 milijonov EUR za zaprtje štirih enot v kompleksu Kozloduj. Danes ji bo dala še 300 milijonov EUR, kar skupaj znaša 850 milijonov EUR, če ne upoštevamo velikih zneskov, ki so bili dani za spremembe in izboljšanje varnosti. Z drugimi besedami, za ta jedrski kompleks smo bolj ali manj plačali v zlatu, za nekatere pa je bil ta kompleks kokoš, ki nese zlata jajca. Vendar Komisija še naprej posredno financira jedrski lobi.

Pozivamo h končanju te menjalne trgovine z bolgarsko vlado. Parlament pozivamo, naj skupaj s Komisijo zagotovi varno in učinkovito ravnanje z jedrskimi odpadki in naj tega ne šteje za del programa razgradnje. Kot skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze pozivamo bolgarsko vlado, naj preostalih 40 % od 300 milijonov EUR za program razgradnje jedrskega reaktorja preusmeri v ravnanje z radioaktivnimi odpadki in ne v razvoj elektrarn na uran in premog, ki uničujejo okolje.

Seveda upam, da so se vsi, ki nameravajo okrepiti jedrski lobi z graditvijo novih elektrarn, kaj naučili iz nedavno sklenjenega sporazuma med Turčijo in Rusijo o gradnji jedrske elektrarne v kraju Akkuyu, na potresnem območju, kjer je protijedrsko gibanje preprečilo njeno izgradnjo …

(Predsednik je prekinil govornika)

  Predsednik. – Gospod Tremopoulos, vaš čas je potekel. Vendar je gospa Parvanova dvignila modri kartonček, da bi vam postavila vprašanje. Boste kolegici poslanki dovolili, da vam postavi vprašanje?

Gospa Parvanova, ali vprašanje lahko postavite čim bolj na kratko?

  Antonyia Parvanova (ALDE). – (BG) Gospod predsednik, tukaj je bila uporabljena beseda „izsiljevanje“ in malo prej je moja kolegica gospa Vălean omenila, da je Bolgarija nepravilno porabila sredstva in da sredstev iz prejšnje tranše, ki je bila porabljena za ustrezen namen kot nadomestilo, ni porabila preudarno. Postavila bom vprašanje, za katero bi rada, da ga potrdita predstavnik Komisije tukaj in Komisija: se je opozarjalo na to ali ne?

  Predsednik. – Ne, žal mi je, gospa Parvanova. To ni v skladu s Poslovnikom. V postopku se vprašanje postavi govorniku, ki trenutno govori. To vprašanje je zato zavrnjeno, tako kot je zavrnjena možnost odgovora.

  Geoffrey Van Orden, v imenu skupine ECR. – Gospod predsednik, močno sem si prizadeval za to, da bi se preprečilo predčasno zaprtje enot 3 in 4 elektrarne Kozloduj. Teh dveh enot ne bi bilo treba zapreti nekaj let predčasno; vsekakor ne zaradi varnosti. Posledica so, kakor je bilo napovedano, večja uporaba do okolja neprijaznih termoelektrarn na lignit, povišanje cen električne energije in zmanjšanje bolgarskega izvoza električne energije: z drugimi besedami, gospodarska in okoljska škoda.

Zdaj plačujemo za napačne presoje v institucijah Evropske unije. Zato je edino prav, da Evropska unija Bolgarijo obravnava vsaj tako dobro kot drugi dve državi, ki sta morali predčasno zapreti svoje starajoče se jedrske elektrarne, in veseli me, da Komisija to priznava.

V ta postopek razgradnje je seveda vključenega veliko denarja. Izjemno pomembno je, da se ta sredstva pravilno in učinkovito porabijo in prikažejo. Upam, da nam Komisija lahko zagotovi to.

Pomembno je tudi, da se obravnava vprašanje kompenzacije zaradi izgubljene energetske zmogljivosti in nadomestitve te zmogljivosti. Bolgarija bo potrebovala pomoč pri vzpostavitvi nove trajnostne zmogljivosti, ki bo zagotavljala zanesljivo oskrbo in povečanje raznolikosti, tako da ne bo odvisna od dobre volje ene tuje sile.

  Miloslav Ransdorf, v imenu skupine GUE/NGL. – (CS) Rad bi povedal, da se „Program Kozloduj“ ne sme osredotočiti samo na financiranje premestitve izrabljenih materialov, povečanje energetske učinkovitosti v Bolgariji in financiranje alternativnih virov energije.

Menim, da je ta program treba šteti tudi za prispevek h gospodarski in socialni stabilnosti Balkana. Zato, ker so vse balkanske države – vključno z Bolgarijo – ranljiv del Evropske unije, kakor nam je pokazala sedanja gospodarska kriza. Menim, da je člen 30 pristopne pogodbe okvir, ki ne sme biti kršen, kakor so pokazala pravna posvetovanja z ljudmi iz Evropske komisije. Čeprav se je ta pristopna pogodba ali ureditev izčrpala leta 2009, mora nova ureditev nadaljevati v duhu kontinuitete, ki je določena v členu 30.

  Dimitar Stoyanov (NI). – (BG) Gospod predsednik, nocoj tukaj razpravljamo o nadomestilu, ki bi ga Bolgarija morala prejeti za zaprtje jedrske elektrarne Kozloduj. To nadomestilo je pravilno, pošteno in pravočasno, ker so strokovnjaki presodili, da so izgube Bolgarije zaradi zaprtja enot 1–4 veliko večje od vseh nadomestil, ki so ji bila izplačana do zdaj.

Vendar pa je treba tukaj še vedno odgovoriti na naslednje vprašanje: zakaj smo sploh morali priti do te točke in zakaj, kakor sem omenil malo prej, je bilo treba zapreti najvarnejše enote v Evropi, ki jih za najvarnejše ni razglasil kdor koli, temveč najuglednejša agencija, Mednarodna agencija za atomsko energijo? Še vedno sem osupel nad norostjo, da se je to poročilo o nadomestilu znašlo v rokah skupine Zelenih/Evropske svobodne zveze, katere člani so začeli in končali svoje govore s tem, da je treba Kozloduj uničiti, precej podobno, kot je Katon Starejši govoril o Kartagini.

Na tem mestu bi se rad obrnil na gospoda Tremopoulosa, ki je, če smem reči, komajda v položaju, da bi lahko tako govoril, ker je ravno njegova država zaradi svojega izsiljevanja prav pred kratkim prejela veliko večji znesek, kot ga zdaj zahteva Bolgarija. Zato ne bi smel tako vztrajno govoriti, kaj Bolgarija smer prejeti in česa ne.

Zdaj lahko vidimo nekaj predlogov sprememb, ki so jih predložili Zeleni in ki služijo enemu samemu namenu. Zato imajo Zeleni zdaj težavo. Težava, ki jo imajo, pa je seveda, da so z zaprtjem jedrske elektrarne Kozloduj prispevali k povečanju emisij ogljikovega dioksida. S temi spremembami, ki jih želijo še očitneje izrabiti za to, da Bolgariji odvzamejo denar in ga prerazporedijo na drugo področje, zdaj dejansko želijo prikriti svojo krivdo. Zato svojim volivcem ne morejo razložiti, zakaj morajo kot državljani Evropske unije plačati za več emisij ogljikovega dioksida v EU. V tem primeru so se Zeleni opredelili v popolnem nasprotju s svojimi stališči.

Obstaja tudi predlog spremembe, v katerem je navedeno, da mora Kozloduj služiti kot zgled. Vendar je bil Kozloduj samo zgled tega, da so stari reaktorji lahko varni in da lahko delujejo povsem dobro. Od zdaj naprej pa lahko služi samo še kot svarilni zgled: kot svarilo, da je zaradi politične norosti mogoče uničiti čudovit, učinkovit in uspešen industrijski sektor v neki državi.

  Predsednik. – Resnica je, gospod Stoyanov, da ste, kar zadeva parlamentarni jezik, na meji neprimernega in neumestnega. Nisem vas prekinil, ker želim pokazati našo velikodušnost, zlasti velikodušnost naših kolegov iz skupine Zelenih/Evropske svobodne zveze, ki ste jih po mojem mnenju napadli v svojem nastopu. Želel sem pokazati, da smo sposobni poslušati. Vendar vam moram povedati, da se mi je vaš nastop zdel popolnoma neprimeren. Če se bo to ponovilo, vas bom prekinil, ker ne želimo iti po tej poti.

  Theodor Dumitru Stolojan (PPE) . – (RO) Rad bi se zahvalil Komisiji, ker se medtem, ko se trenutno vsi ukvarjamo s krizo, Komisija še vedno ukvarja tudi z drugimi obstoječimi težavami. Menim, da je Bolgarija popolnoma upravičena do tega, da prejme denar, ki ji je bil obljubljen za razgradnjo te jedrske elektrarne.

Zagovarjam električno energijo iz jedrskih elektrarn in menim, da Evropa ne bo mogla doseči določenih ciljev za čisto energijo brez izgradnje jedrskih elektrarn. Trdno pa sem prepričan, da je vsaka država upravičena do izgradnje jedrskih elektrarn, le da menim, da imamo v Evropski uniji skupno odgovornost in občutek za solidarnost v zvezi s tehnologijami, ki se izberejo pri gradnji teh jedrskih elektrarn. Menim, da bo Evropska komisija v tem primeru morala uporabiti skrajno strog pristop pri vrednotenju teh projektov za nove jedrske elektrarne.

  Justas Vincas Paleckis (S&D). – (LT) Poročevalki gospe Rebecci Harms bi rad iskreno čestital za odlično delo. Strinjam se z dokumentom, o katerem razpravljamo, in predlogom, da se Bolgariji odobri pomoč v višini 300 milijonov EUR za razgradnjo enot 1 do 4 jedrske elektrarne Kozloduj v obdobju 3 let, obenem pa se seveda okrepi nadzor porabe prejetih sredstev. Lahko bi rekli, da je to prikaz enake solidarnosti, saj sta drugi novi državi članici – Litva in Slovaška – v podobnem položaju in sta prejeli tako finančno podporo.

Enote 1 do 4 jedrske elektrarne že nekaj časa ne obratujejo in logično je, da jih je treba razgraditi. To bo zmanjšalo tveganje za okolje in nam pomagalo bolje izkoristiti znanje in poklicne izkušnje delavcev. Med zapiranjem dela jedrske elektrarne se bo osebje elektrarne spopadlo z novimi izzivi. Iz naših izkušenj v Litvi lahko povem, da se pojavijo nepredvidene težave, ki jih je težko vključiti v časovne načrte.

Res je, največji delež sredstev je treba dodeliti razgradnji enot in tu je neizogibno vprašanje skladiščenja opreme. Vendar je enako pomembno, da se upoštevajo ljudje. Upam, da bo bolgarska vlada pri uporabi pomoči, ki jo zagotavlja Evropska unija, pomagala delavcem in skupnosti, ki je povezana z elektrarno, da se prilagodijo spremenjenim pogojem, in zelo pomembno je, da se jim pomaga pri preusposabljanju in uporabi njihovega strokovnega znanja na drugih področjih, da se spodbudi ustvarjanje novih trajnostnih delovnih mest in preide na novo energetsko varčno okolje.

  Konrad Szymański (ECR). – (PL) Zaprtje štirih enot jedrske elektrarne Kozloduj je nedvomno povzročilo zelo velik primanjkljaj v energetskem sistemu Bolgarije. To zelo vpliva na zanesljivo oskrbo v regiji in zaradi tega se morajo povečati emisije CO2, kar bi moralo biti pomembno, zlasti za nekatere poslance v tej dvorani. Kljub temu se predlaga, predvsem v predlogih sprememb, da obrnemo hrbet energetskim težavam ene od držav članic. To je v nasprotju z načelom solidarnosti, ki bi moralo urejati energetsko politiko. To prav tako ustvarja vtis, da Parlament diskriminira jedrsko energijo, kar je v nasprotju z načelom, ki državam članicam daje popolno svobodo pri izbiranju virov energije.

  Corina Creţu (S&D). – (RO) Način, kako se bo rešilo vprašanje zaprtja in potem razgradnje jedrske elektrarne Kozloduj, ni pomemben, razen kar zadeva način, kako bo Bolgarija rešila to vprašanje. Vendar pa postopek razgradnje, kakor je bilo v tej dvorani že povedano, vpliva tudi na sosednje države in je lahko precedens za druge države s podobnimi enotami, ki se jim izteka najdaljša doba uporabe.

Prav tako ne bom prikrivala dejstva, kakor je bilo že povedano, da so bili romunski državljani stalno zaskrbljeni zaradi jedrske elektrarne Kozloduj, zlasti po nesreči v Černobilu. Zato bi bilo pomembno, da postopek razgradnje spremlja javna kampanja obveščanja, namenjena vsem zainteresiranim stranem, ki imajo pravico biti seznanjene s stopnjami, vključenimi v ta postopek, časovnim razporedom, potencialnimi tveganji posamezne stopnje, načinom zaščite cepljivih snovi in nevarnih odpadkov ter ekološko obnovo območja Kozloduj.

Želim poudariti pomen, ki ga moramo pripisati predelovanju radioaktivnih odpadkov. Zato je treba sredstva, ki so dodeljena Bolgariji za ta namen, zagotavljati v rednih časovnih presledkih brez kakršnih koli prekinitev. To omenjam, ker so stroški, čeprav se zdijo dovolj visoki, zgolj ovrednoteni, saj tako obsežne razgradnje jedrske elektrarne, kot poteka v Bolgariji, še ni bilo. Končati želim z upanjem, da bo postopek razgradnje z zadostnim financiranjem in natančnim načrtovanjem ter pod nadzorom vseh organov s potrebnimi pooblastili na tem področju postal zgled dobre porabe evropskih sredstev.

  Zigmantas Balčytis (S&D). – (LT) Nekatere države srednje in vzhodne Evrope so ob pristopu k Evropski uniji v pristopnih pogodbah prevzele politično in gospodarsko težke zaveze, da bodo razgradile jedrske elektrarne in zagotovile varno ravnanje z jedrskimi odpadki. To so države, ki so odvisne od jedrske energije, in podedovale so jedrske elektrarne, ki niso v skladu z danes veljavnimi varnostnimi standardi in zahtevami EU, same pa seveda ne bi bile sposobne zbrati potrebnih sredstev za razgradnjo elektrarn. V Evropski uniji veljajo stroge zahteve, ki urejajo razgradnjo in izvajanje varnostnih del, finančna in gospodarska kriza pa državam članicam, ki razgrajujejo jedrske elektrarne, otežuje ustrezno in pravočasno izvajanje razgradnje in odlaganja goriva. Zaskrbljenost Skupnosti zaradi predelave izrabljenega jedrskega goriva v državah, ki niso države članice EU, je popolnoma razumljiva, ker to lahko ogrozi tudi naše prihodnje generacije. Zato pozdravljam odločitev Komisije, da Bolgariji dodeli dodatno podporo iz proračuna Evropske unije, saj je jasno, da brez podpore Skupnosti tako kot v Litvi ne bi bilo mogoče zagotoviti izvajanja ukrepov za razgradnjo v zahtevanem obsegu, skupne varnostne politike Skupnosti ali ukrepov, ki so potrebni za zaščito evropski državljanov in varstvo okolja.

  Günther Oettinger, član Komisije. – (DE) Gospod predsednik, spoštovani poslanci, rad bi se vam zahvalil za odprto razpravo o tej občutljivi temi.

Za konec bi rad poudaril, da Komisija toplo pozdravlja na splošno pozitiven pristop poročila in dejstvo, da se Parlament strinja s Komisijo, da mora Bolgarija prejeti nadaljnjo podporo v višini 300 milijonov EUR do leta 2013. Komisija je prav tako zadovoljna, da se lahko še naprej osredotočamo na zagotavljanje podpore varnim ukrepom za razgradnjo in da Parlament meni, da si projekti v energetskem sektorju zaslužijo našo podporo.

Lahko potrdimo, kakor smo v preteklosti, da bodo sredstva porabljena za predvideni namen, in načrtujemo vzpostavitev zanesljivega nadzora. Seznanjeni smo z vašimi predlogi in spremembami. Prepričan sem, da bo Svet upošteval mnenja Parlamenta povsod, kjer bodo lahko pomagala izboljšati jasnost ciljev uredbe.

Vaše strinjanje z nadaljnjim financiranjem razgradnje je znak solidarnosti Evropske unije z Bolgarijo. Varnost je najpomembnejša prednostna naloga med postopkom razgradnje jedrskih elektrarn in to je poudarjeno v izjavi.

Še enkrat bi se vam rad zahvalil za vaše delo in tudi gospe Harms za to poročilo.

  Rebecca Harms, poročevalka. – (DE) Gospod predsednik, na koncu te razprave bi rada še enkrat povedala, da razgradnja jedrskih elektrarn v Litvi, na Slovaškem in v Bolgariji temelji na mednarodnem strokovnem znanju. Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) je opravila pregled teh reaktorjev, ki imajo enako zasnovo kot tisti v Černobilu, in ugotovila, da jih ni mogoče predelati tako, da bi izpolnjevali varnostne standarde, ki so veljali v stari Evropski uniji. To je bila pametna odločitev, ki upravičuje dejstvo, da smo solidarni z Litvo, Slovaško in Bolgarijo ter da po jutrišnji odločitvi te države v zvezi s stroški razgradnje obravnavamo enako.

Drugič, še enkrat bi rada poudarila, da nobena od teh držav in nobena druga država v zahodni Evropi ali drugje na svetu še ni našla zanesljive rešitve za problem odlaganja visoko radioaktivnih odpadkov. To je naloga, ki je še pred nami, čeprav so številne države na tem področju do zdaj vložile milijarde in že 30 let iščejo zanesljivo rešitev. To je razprava, s katero se morajo ukvarjati zlasti tisti ljudje, ki podpirajo tehnologijo jedrske energije z velikim tveganjem, ker skladiščenje jedrskih odpadkov glede na današnje stanje po mojem mnenju in mnenju večine državljanov Evrope predstavlja tako veliko in nerazrešeno tveganje, da je to močan argument proti nadaljnji uporabi jedrske energije. O tem bomo razpravljali z gospodom Oettingerjem v prihodnosti. Zahvaljujem se vam za pozornost.

  Predsednik. – Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo jutri, v četrtek, 20. maja, ob 12.00.

Pisne izjave (člen 149)

  Eija-Riitta Korhola (PPE), v pisni obliki. – (FI) Leta 1999 je Evropska komisija v imenu Evropske unije od Bolgarije kot predpogoj za njena pristopna pogajanja zahtevala, naj zapre štiri od svojih šestih jedrskih elektrarn. Komisija je nekaj časa govorila, da zadevne enote izpolnjujejo pogoje za finančne izboljšave. V skladu s sporazumom sta se leta 2002 zaprli dve enoti, drugi dve pa sta se zaprli leta 2006. Po znatnih naložbah in številnih neodvisnih raziskavah je bilo ugotovljeno, da enoti izpolnjujeta vsa varnostna merila, po podatkih Delovne skupine Sveta za atomska vprašanja pa dodaten nadzor ni bil potreben. Bolgarija je postala neto izvoznica električne energije v vse sosednje države in je občasno pokrila 100 % primanjkljaja električne energije v regiji. Vendar sta se preostali enoti zaprli v skladu s sporazumom, v regiji je bila motena oskrba z električno energijo in zaradi nadomestnih elektrarn so se povečale emisije toplogrednih plinov. Komisiji in Svetu zastavljam vprašanje na podlagi poročila gospoda Van Ordna o prošnji Republike Bolgarije za članstvo v Evropski uniji in odstavka 33 tega poročila. Evropski parlament je v tem odstavku pozval Svet, naj bo pripravljen na spremenljivost datumov zapiranja, dokler ne bo mogoče zgraditi nove generacije, ki ne bo povečala emisij, kar naj ne bi bilo pred letom 2011. Odgovor pa je bil negativen in namesto tega je EU pokazala solidarnost z Bolgarijo v obliki znatnih zneskov finančne pomoči. Zato je edino pravilno, da se sredstva zagotavljajo dlje, kot je bilo načrtovano, ker je bila izguba zmogljivosti za proizvodnjo električne energije, da ne govorim o drugih pritiskih na regijo, gospodarsko in socialno težka za Bolgarijo. Vendar moramo povsem odkrito vprašati, ali bi se bilo mogoče izogniti tej veliki finančni naložbi, če bi Komisija in Svet ponovno razmislila o svojih neprilagodljivih in spornih pogojih.

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. – (DE) Med pristopnimi pogajanji leta 2005 je Bolgarija pristala na to, da zapre reaktorske enote 1–4 v jedrski elektrarni Kozloduj in jih potem razgradi. Prvotno je EU nameravala zagotavljati finančno podporo za postopek razgradnje do leta 2009. Zdaj se je finančna pomoč podaljšala do konca leta 2013 in na razpolago bo danih 300 milijonov EUR. Seveda je treba podpreti Bolgarijo med razgradnjo Kozloduja in ji pomagati pri finančnih in okoljskih težavah, ki so povezane s tem, kot so varna odstranitev radioaktivnih odpadkov, spodbujanje obnovljivih virov energije in preusposabljanje delavcev. Vendar mora finančna pomoč vključevati podrobno razčlenitev različnih načrtov, strog finančni nadzor in redno spremljanje porabe sredstev. Denarja se ne sme porabiti skozi zadnja vrata za zagotavljanje finančne podpore drugi bolgarski jedrski elektrarni v mestu Belene. Bolgarija trenutno išče evropske vlagatelje za Belene in ravno ob pravem času se ponuja možnost, da se denar za razgradnjo porabi za ta namen. To moramo preprečiti. Za to so nujni skrbno poročanje in temeljite preiskave Komisije, Evropskega parlamenta in Evropskega računskega sodišča na kraju samem.

  Silvia-Adriana Ţicău (S&D), v pisni obliki. – (RO) EU je odvisna od uvoza energije, s katerim pokrije 53 % svojih potreb. Za zmanjšanje svoje energetske odvisnosti so nekatere države članice sprejele ambiciozne strategije za uporabo jedrske energije in energije iz obnovljivih virov. Jedrska energija predstavlja 28 % vse porabljene energije v EU in je največji vir energije v Belgiji, Franciji, Litvi, na Slovaškem in Švedskem. Proizvodnja jedrske energije ne ustvarja emisij ogljikovega dioksida, da ne omenjam, da so v državah članicah, v katerih se uporablja jedrska energija, mesečni računi gospodinjstev za električno energijo nižji. Vendar EU določa izjemno stroge zahteve glede varnega obratovanja jedrskih elektrarn in ravnanja z jedrskimi odpadki. Strogi ukrepi in visoki standardi v zvezi z varnostjo jedrskih elektrarn ter tesno sodelovanje lokalnih, regionalnih, nacionalnih in evropskih organov zagotavljajo pogoje za varno uporabo jedrske energije v EU. Uredba, ki jo predlaga Komisija, zagotavlja pravično obravnavanje Bolgarije z odobritvijo finančne pomoči do leta 2013 za razgradnjo njenih jedrskih elektrarn, kar je bil ukrep, določen v pristopnih pogodbah. Za razgradnjo jedrskih elektrarn je potrebno dolgoročno finančno načrtovanje, ki se nadaljuje, dokler ni lokacija v celoti obnovljena in dokler ni upravljanje z vsemi odpadki in izrabljenim gorivom varno.