Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2009/2139(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0186/2010

Predložena besedila :

A7-0186/2010

Razprave :

PV 05/07/2010 - 19
CRE 05/07/2010 - 19

Glasovanja :

PV 06/07/2010 - 6.14
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2010)0261

Razprave
Ponedeljek, 5. julij 2010 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

19. Letno poročilo o dejavnostih Odbora za peticije 2009 (razprava)
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 

  Predsednik. – Naslednja točka je poročilo Carlosa Joséja Iturgaiza Angula v imenu Odbora za peticije o letnem poročilu o dejavnostih Odbora za peticije v letu 2009 (2009/2139(INI)) (A7-0186/2010).

 
  
MPphoto
 

  Carlos José Iturgaiz Angulo, poročevalec. (ES) Gospod predsednik, v zadovoljstvo mi je prisostvovati, kot vsako leto, da predstavim letno poročilo o dejavnostih Odbora za peticije v letu 2009.

Kot veste je letos dejavnosti Odbora za peticije zaznamoval prehod s šestega na sedmo parlamentarno obdobje, kar je pomenilo precejšnje spremembe v sestavi odbora, saj sta dve tretjini članov udeleženi prvič.

Cilj poročila je zagotoviti jasno vizijo dejavnosti Odbora za peticije med letom in nenazadnje natančnejše pojasnilo, kaj vključuje vložitev peticije pri Evropskem parlamentu in tudi možnih rezultatov postopka, kaj lahko doseže in njegovih omejitev. To poročilo preučuje tudi napredek, dosežen pri uporabi predhodnih priporočil, katerih cilj je bil izboljšati delo odbora, in poudarja glavne izzive prihodnosti glede na začetek veljavnosti Lizbonske pogodbe.

Lizbonska pogodba, ki je začela veljati 1. decembra 2009 in tudi potrdila pravico do naslavljanja peticij na Evropski parlament kot temeljno prvino evropskega državljanstva, je vzpostavila tudi potrebni temelj za okrepljeno sodelovanje javnosti v postopkih odločanja Evropske unije ter tako Evropejcem dala možnost predlagati izboljšave ali dopolnila k zakonodaji Unije. Zato Odbor za peticije pozdravlja dejstvo, da lahko v skladu s členom 50 poslovnika Parlamenta pri pripravi poročila o evropski državljanski pobudi, ki bi moralo biti zaključeno konec letošnjega leta, sodeluje z Odborom za ustavne zadeve. Poleg tega mora Odbor Parlamenta za peticije glede na Lizbonsko pogodbo vzpostaviti tesnejše delovne stike s podobnimi odbori nacionalnih in regionalnih parlamentov, da bi se spodbudilo medsebojno razumevanje peticij o evropskih vprašanjih in bi se državljanom zagotovili kar najhitrejši odgovori na najustreznejši ravni.

Pozornost bi pritegnil tudi k dejstvu, da je z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe postala Listina o temeljnih pravicah pravno zavezujoča, in poudaril njen pomen pri zagotavljanju večje jasnosti o temeljnih pravicah in njihove prepoznavnosti za vse državljane. Prepričan sem, da bodo opravljeni vsi potrebni postopki, da bodo upoštevani institucionalni vidiki pristopa EU k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ta cilj je ključnega pomena, če upoštevamo problem kršitev nepremičninskih pravic, s katerimi se Odbor za peticije v določenih državah članicah sooča vsakodnevno, in vemo, da ne odbor ne Parlament nista v položaju, da bi lahko pravno ukrepala.

Poudaril bi tudi odlične odnose, ki jih ima Parlament z evropskim varuhom človekovih pravic. Še zlasti cenimo prizadevanja evropskega varuha človekovih pravic za večjo ozaveščenost o svojem delu, odkrivanje nepravilnosti v ravnanju evropskih institucij in ukrepanje zoper njih. Zato podpiramo zamisel, da mora evropski varuh človekovih pravic oblikovati upravni kodeks ravnanja za upravo Evropske unije.

Pozivamo k razvoju spletnega sistema za jasno označevanje različnih pritožbenih mehanizmov, ki so na voljo javnosti in ki so najprimernejši za njene interese; za to bi bilo potrebno oblikovanje spletišča z vsemi potrebnimi informacijami za uporabnika na enem mestu.

Vendar pa ne bo vse pozitivno. To priložnost bi izkoristil za to, da izrazim svoje nasprotovanje praksi – vse od leta 2007 – Generalnega direktorata za komuniciranje, v skladu s katero se zadeve, ki niso peticije, zavede kot peticije v skladu s členom 201(1) poslovnika Parlamenta. Govorim o tako imenovanih peticijah, ki to niso. Obravnava ne-peticij je nepotrebno trošenje časa, temu pa je treba dodati še stroške uslužbencev. Da bi dojeli pomen te pripombe, bom navedel številko: tako imenovane „ne-peticije“ predstavljajo do 25 % registriranih peticij. Takšne nepravilnosti ogrožajo pravice državljanov EU.

Nazadnje, toda zato ne manj pomembno, bi izpostavil potrebo po sprejetju kodeksa ravnanja za notranje obravnavanje peticij. V zvezi s tem bi pozval sekretariat in predstavnike političnih skupin, naj si prizadevajo za revizijo vodnika za poslance o pravilih in notranjem postopku Odbora za peticije.

Za zaključek so moje zadnje besede – in kako bi lahko bilo drugače, gospod predsednik – namenjene zahvali sekretariatu odbora za njegovo delo in podporo pri pripravi tega poročila.

 
  
MPphoto
 

  Maroš Šefčovič, podpredsednik Komisije. – Gospod predsednik, najprej bi se zahvalil gospodu Iturgaizu za njegovo odlično poročilo in za zelo pomembno delo, ki ga je očitno namenil njegovi pripravi. Povedati moram, da je glede kakovosti svojega poročila šel še dlje od svoje predhodnice pri tem dokumentu gospe McGuinness, ki ji je prav tako uspelo pripraviti zelo pomembno in zelo informativno poročilo.

Po preučitvi tega poročila je Komisija odkrila mnoge zelo pomembne podrobnosti in številne predloge v zvezi z izboljšanjem našega dela in prihodnjim sodelovanjem. Zelo jasno je, da moramo priznati naraščajoč pomen peticij. Vidimo lahko, da se število in obseg vprašanj, ki jih zajemajo peticije, resnično povečujeta. To priložnost bi izkoristil tudi za to, da izrečem priznanje novi predsednici Odbora za peticije gospe Mazzoni, ker ji je uspelo v zelo kratkem času uvesti novo energijo in nov zagon v delo odbora in ravnanje Komisije in ker vzpostavlja tudi zelo dobro sodelovanje z drugimi odbori v Parlamentu in s Komisijo.

V nadaljevanju bi poudaril, da je Komisija seveda zelo pripravljena sodelovati z Odborom za peticije v vseh pogledih, ki zadevajo peticije. Pripravljeni smo zagotoviti strokovno pomoč in nekaj, kar je zelo pomembno – študijo ozadja vprašanj in dobro izmenjavo informacij o najbolj perečih vprašanjih. Dovolite mi, da se zaradi časovne omejitve osredotočim samo na tri točke, ki so z vidika Komisije zelo zanimive in zelo pomembne.

Menimo, da je najpomembnejša točka priznanje s strani poročevalca zelo pomembne vloge, ki jo pri celotnem sodelovanju igra sodelovanje z nacionalnimi organi in nacionalnimi parlamenti. Pravkar sem poslušal njegove zamisli o vzpostavitvi zelo tesnega sodelovanja z odbori za peticije v državah članicah. Zelo pogosto je tako, da so za izvajanje evropske zakonodaje odgovorni nacionalni organi.

Drugič, razumem, da pozivate k čitljivosti in večji prijaznosti uporabniku v zvezi z razširjanjem in sporočanjem informacij s strani Komisije. Tu si prizadevamo izboljšati svoje delo in poudaril bi kakovost novega spletišča Europa, na katerega poskušamo napotiti vlagatelje peticij po pomembne informacije.

Moja tretja pripomba je, da sem zelo zadovoljen, ker nam je prejšnji teden uspelo skleniti okvirni sporazum med Evropskim parlamentom in Komisijo o posebnem vprašanju, ki je bilo načeto v poročilu, in sicer o informacijah o trenutnih pristojnostih zainteresiranih strani v zvezi s kršitvami. Vesel sem, da smo našli rešitev.

Vem, da je moj čas potekel, zato bom tu zaključil. Veselim se naše razprave. Najlepša hvala za odlično poročilo.

 
  
MPphoto
 

  Pascale Gruny, v imenu skupine PPE. (FR) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, najprej bi čestital gospodu Iturgaizu Angulu za njegovo delo.

Strinjam se z vsebino poročila in se ne želim vrniti k tej temi. Vendar pa bi poudaril dve pomembni vprašanji, ki ju je načel gospod Iturgaiz Angulo. Prvič, državljane je pomembno informirati o razliki med državljansko pobudo, postopkom vložitve peticije pri Evropskem parlamentu in vlogi evropskega varuha človekovih pravic. Še vedno vlada prevelika zmeda v zvezi z vlogo vsakega izmed teh instrumentov. Drugič, ko se srečam z državljani v mojem volilnem okrožju, ugotovim, da nikoli niso slišali za pravico do vložitve peticije pri Evropskem parlamentu. Kako lahko zagotovimo, da bodo imeli državljani jasnejšo sliko in bodo lahko uporabili obstoječa sredstva v svojo korist? Glede na to je ključnega pomena, da ima Evropski parlament boljša komunikacijska orodja.

Ali veste, da trenutno ni spletišča, ki bi jasno razložilo, kako vložiti peticijo? Iz istega razloga vlagateljem peticij niso na voljo informacije, ki bi jim omogočile v realnem času spremljati napredovanje njihove peticije, vložene pri Parlamentu. Ni dobrega razloga za to pomanjkljivo preglednost.

Potrebna je višja raven prepoznavnosti, da bi se državljani zavedli dejstva, da smo tu, da jih podpiramo. Naš odbor obstaja in dela v njihovo korist, mi pa smo tu, da jim prisluhnemo. Evropski parlament mora storiti vse v okviru svojih pristojnosti, da bi zapolnil to komunikacijsko vrzel in poudaril delo, ki je bilo opravljeno. To delo ni zakonodajne narave, to je res, vendar pa ni nič manj pomembno. Državljani morajo biti naša glavna skrb, naš odbor pa si za ta cilj prizadeva prav vsak dan.

 
  
MPphoto
 

  Chrysoula Paliadeli, v imenu skupine S&D. (EL) Gospod predsednik, komisar, tudi sama bi kot podpredsednica Odbora za peticije pohvalila svojega dobrega prijatelja gospoda Iturgaiza za zelo pomembno poročilo, ki ga je pripravil, zlasti ker po preučitvi statistik poudarja ključno vlogo Odbora za peticije v stikih med evropskimi državljani in Evropskim parlamentom ter pri izgradnji njihovega zaupanja skupaj z uradom evropskega varuha človekovih pravic v Evropsko unijo in njene predstavnike.

S tega vidika je Komisija zavezana, in pozdravljam dejstvo, da je gospod Šefčovič to že povedal (prehitel me je), sodelovati s člani Odbora za peticije glede zmanjšanja birokratske miselnosti in pomoči Komisiji, da se učinkoviteje odzove na zahteve, ki olajšajo delo Odbora za peticije, in odboru zagotoviti redna uradna poročila o napredku in vzpostaviti nov spletni portal za informiranje državljanov o različnih pritožbenih mehanizmih, ki jih imajo na razpolago na ravni EU in na nacionalni ravni.

Prepričana sem, da bo Komisija poročilu gospoda Iturgaiza posvetila ustrezno pozornost in uporabila njegove zaključke z namenom dosege evropske identitete in okrepitve kohezije.

 
  
MPphoto
 

  Marian Harkin, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, najprej bi se zahvalila poročevalcu za njegovo zelo celovito poročilo.

Šest let sem bila nadomestna članica Odbora za peticije in v tem času sem tesno sodelovala z nekaterimi vlagatelji peticij in zelo skrbno prisluhnila drugim.

Prva stvar, ki me vedno skrbi, je, da na splošno državljani precej drugače gledajo na institucije EU kot mi poslanci ali vi kot komisar. Menim, da se moramo postaviti v položaj vlagatelja peticije. Menim, da potrebujemo, če hočemo resnično učinkovit, državljanom prijazen postopek, vzpostaviti nekakšno komisijo, sestavljeno iz vlagateljev peticije, in jim nato prisluhniti, kaj imajo povedati, to pa nato izkoristiti kot spodbudo za pozitivno spremembo.

Za mnoge državljane je vložitev peticije pri Evropskem parlamentu zadnji korak na zelo dolgi poti in so zato pogosto že zelo razočarani. Naša odgovornost je, da čim bolj zgladimo to pot, predlog, da spletišče EU o pravicah spremenimo v uporabnikom prijazno spletišče z vsemi informacijami na enem mestu, pa je po moje odličen. Vendar pa moramo državljane podpirati v celotnem postopku z jasnimi, pravočasnimi razlagami tega, kaj se dogaja v celotnem postopku.

Vprašanje nedopustnih peticij se pojavlja leto za letom in menim, da moramo biti glede tega realni. Državljanom nikoli ne bomo popolnoma razložili, kaj so ali niso pristojnosti Unije, zato menim, da je pomembneje, da se vlagatelju jasno in enostavno razloži, če je njegova peticija nedopustna, in da se v odgovor vključi tudi predloge, kam naj se nadalje obrne.

Še zadnji dve pripombi. Podpiram odstavek 17, ki Komisijo poziva, naj ukrepa v zvezi z zavajajočimi podjetji za imeniške storitve. Leto za letom so mala podjetja v številnih, če ne vseh, državah članicah žrtve nadlegovanja in pravnih groženj teh zavajajočih podjetij za imeniške storitve.

Nazadnje, uvodna izjava E govori o neposrednih vplivih evropske zakonodaje na življenje državljanov in kako lahko državljani najbolje ocenijo njeno učinkovitost in pomanjkljivosti. Mi kot zakonodajalci in komisarji kot pobudniki zakonodaje moramo prisluhniti temu in to uporabiti kot del zanke pojačanja, ki izboljšuje našo učinkovitost, namesto slepe ulice.

 
  
MPphoto
 

  Margrete Auken, v imenu skupine Verts/ALE. (DA) Gospod predsednik, tudi jaz bi se zahvalila gospodu Iturgaizu za pomembno poročilo, ki vsebuje mnoge odlične odstavke. Ker imam na razpolago za govor samo kratek čas, se bom osredotočila na spremembe, ki smo jih predložili.

Biti moramo natančni pri tem, kar pravimo, če naj državljani razumejo, kaj vključuje naše delo. Ne gre za zvračanje krivde na kogarkoli; nasprotno, naše delo je bilo uspešno. Lokalni in nacionalni organi so nam prisluhnili. Napačen občutek vljudnosti je o teh zadevah govoriti samo v povsem abstraktnih pojmih in nasprotuje dobrim namenom številnih kolegov poslancev, da bi naredili naše delo državljanom prijaznejše.

S spremembo 1 bi radi pojasnili, da je sodišče EU seveda nad nacionalnimi sodišči. V poročilu lahko dobite občutek, da imajo zadnjo besedo nacionalna sodišča. Seveda nam lahko državljani predajo primere, tudi zunaj domačih sodišč. Drugače bo za večino ljudi skoraj nemogoče, nenazadnje tudi zaradi finančnih razlogov, da se obravnava njihove pritožbe.

Sprememba 4 je verjetno tista, za katero menim, da je najpomembnejša. Komisiji nočemo dati priložnosti, da se izogne svoji odgovornosti glede skladnosti držav članic z zakonodajo Skupnosti. Dobro je izmisliti si nove metode, toda glede na pripombe komisarja nisem mogla razbrati, ali je bil to morda poskus Komisije, da se izogne svojim obveznostim, to pa je nekaj, kar ne smemo dopustiti.

Nazadnje naj povem nekaj besed o naši spremembi 5 o notranjih pravilih in delovnih metodah v Odboru za peticije, ki bodo komajda zanimali plenarno zasedanje. Zelo na kratko, trenutna pravila in metode delujejo izredno dobro in zapomnite si: če ni pokvarjeno, ne popravljajte! Že tako smo za to razpravo zapravili preveč dragocenega časa.

 
  
MPphoto
 

  Zbigniew Ziobro, v imenu skupine ECR. (PL) Gospod predsednik, tudi jaz bi se na začetku poročevalcu zahvalil za njegovo delo.

Poudaril bi, da bo imela uveljavitev Lizbonske pogodbe temeljni vpliv na delo odbora, čeprav je prilagoditev dela odbora novim zahtevam Pogodbe cilj, za katerega bodo potrebna nadaljnja prizadevanja. Znašli smo se v novi situaciji, v kateri mora Parlament igrati ključno vlogo, zlasti glede dela v zvezi znovo državljansko pobudo, da bi ta instrument lahko dosegel svoj cilj kot del postopka odločanja v Evropski uniji. Odbor za peticije igra pomembno vlogo pri izvajanju nadzornih pooblastil Parlamenta. Vredno je na primer omeniti pritožbe glede tega, kako nemški urad za mladinsko skrbništvo staršem iz države članice, ki ni Nemčija, otežuje izvajanje njihovih starševskih pravic. Ta problem je preučil odbor, ki je opozoril na nepravilnosti na tem področju.

Odbor za peticije igra pomembno vlogo tudi pri nadzoru dela Evropske komisije. Kot primer lahko navedemo poročilo o pripravah v zvezi z naložbami v Severni tok in sum, da projekt ne izpolnjuje vseh okoljskih zahtev.

Tretji pomembni dejavnik, ki ga je treba omeniti v okviru razprav o delu Odbora za peticije, je, da je Listina o temeljnih pravicah postala pravno zavezujoča. Tudi to bo del nadaljnjega intenzivnega dela odbora.

 
  
MPphoto
 

  Willy Meyer, v imenu skupine GUE/NGL. – (ES) Gospod predsednik, v imenu svoje skupine bi se pridružil čestitkam in pohvalam, izrečenim gospodu Iturgaizu. Menim, da imamo pred seboj podrobno poročilo o intenzivnem delu, ki ga je opravila Komisija v letu 2009.

To intenzivno delo je zadevalo peticije, ki postajajo vse učinkovitejši instrument javnosti, kar pomeni, da se je skupno število peticij v primerjavi z letom 2008 dejansko povečalo. Po mojem mnenju to kaže, da ima javnost Parlament za zelo koristno orodje, ko gre za vlaganje vseh vrst peticij pri njem: okoljski problemi, temeljne pravice, pravosodje, notranji trg itd.

Vse več peticij: na vrhu seznama so Nemčija, Španija, Italija in Romunija; upam, da to ni povezano z rezultatom tekme pojutrišnjem in da Nemčija ne bo premagala Španije. Vendar pa je res, da gre za instrument, ki resnično koristi javnosti.

Menim, da poročilo odlikuje, da ne samo opiše vprašanja, za katera je potrebna rešitev zaradi učinkovitosti postopka peticij, ampak nanje tudi opozori Evropsko komisijo.

Prvič, poenostavitev vlaganja peticij je naloga vseh nas, vključno tega parlamenta. Vendar pa bi morali biti v zvezi z vsem, kar zadeva pristojnosti EU, kot so upravljanje ekosistema, okolje itd., odzivi Komisije v zvezi s tem postopkom hitrejši, vključno s pisnimi opomini državam članicam. Biti morajo hitrejši, ker je pogosto že prepozno, kot ve Komisija, ko pride opomin ali ko posreduje Sodišče Evropskih skupnosti: škoda je nepopravljiva; okoljska škoda je nepopravljiva.

Zato se mi zdi zelo pomembno, da smo sposobni hitreje se odzvati na ta posebna vprašanja. Ta odziv mora biti precej hitrejši predvsem glede trenutka, ko se vloži peticijo, in glede trenutka, ko Komisija izda svoje mnenje, da je bila storjena škoda ali da se krši evropske direktive o varstvu okolja, da bi ta postopek, ko pride do sodišča, prišel tja hitreje in preprečil, da škoda postane nepopravljiva.

To je izkušnja iz leta 2009: to je bilo leto mnogih zelo pomembnih posledic za mojo državo Španijo. Španija je ena izmed držav, ki jih je najbolj prizadel nenadzorovan razvoj mest, zato je bilo poročilo gospe Auken takrat zelo pomembno. Spomnil bi vas na primer na pristanišče Granadilla.

Naš nedavni obisk Huelve v zvezi z vsemi rezultati onesnaženja v ustju kaže, da je resnično zelo dober instrument. Menim, da se nam bo javnost zahvalila, če lahko pospešimo in poenostavimo ukrepanje Komisije in ga naredimo učinkovitejšega, ko gre za kršitev okoljskih predpisov.

 
  
MPphoto
 

  Angelika Werthmann (NI). (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, pravica do peticije je vključena v Lizbonsko pogodbo kot pomemben sestavni del državljanstva Unije. Nemški in španski državljani vlagajo daleč največje število peticij. Moja država Avstrija je daleč za vodilnima. Prepričana sem, da ima lahko široka ozaveščenost javnosti pozitiven vpliv na večje povezovanje Evropske unije.

Odločitve, ki jih sprejme Evropska unija, imajo neposreden vpliv na vsakodnevno življenje državljanov. Peticije državljanom omogočajo neposreden stik z evropskimi institucijami, na katere se pogosto gleda kot na abstraktne in birokratske.

Vendar pa imajo od teh peticij korist tudi institucije, saj peticije pogosto izpostavijo način izvajanja prava Evropske unije. Primer tega je vzajemno priznavanje dokazil o izobrazbi in strokovni sposobnosti ter poklicnih izkušnjah. EU podpira vrsto različnih programov mobilnosti. Vzajemno priznavanje je pomembno, da bi zagotovili uspešno delovanje teh programov.

V Evropskem parlamentu so zastopani državljani Evropske unije. Samo zaradi tega je pomembno, da lahko navežejo neposreden stik z nami s peticijami. Kot članica Odbora za peticije si tudi aktivno prizadevam za večjo ozaveščenost javnosti glede odbora in izboljšanje njegove učinkovitosti. Če bi državljani Evrope vedeli več o pristojnostih EU, bi bilo mogoče rešiti problem velikega števila nedopustnih peticij.

Nenazadnje bi se rada tudi zahvalila poročevalcu za poročilo.

 
  
MPphoto
 

  Erminia Mazzoni (PPE). (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, strinjam se z gospodom Šefčovičem in opozarjam na odsotnost predstavnika Sveta v tej razpravi.

Kot veste, gospod predsednik, Evropska unija že leta krepi koncept evropskega državljanstva, saj je to temeljnega pomena za njeno politično legitimnost in predvsem za spodbujanje njene ambicije demokratičnega predstavništva. Tako kot vsi mednarodni organi tudi Evropska unija ne more ukrepati zunaj prava Pogodbe niti ne more obsežno tolmačiti svojih pristojnosti.

Toda vseeno ima poseben značaj, ki izhaja iz evropskih sanj njenih ustanoviteljev, ki so ji dali ljudski značaj. Zlasti zadnja pogodba, Lizbonska pogodba – ki je začela veljati pred kratkim –, evropske institucije postavlja v politični okvir s ciljem večje udeležbe državljanov: gradnikov Evrope ljudi, ki jo ustvarjamo.

Odbor Evropskega parlamenta za peticije je edini neposredni instrument za aktivno udeležbo državljanov v življenju evropskih institucij. Naj zadostuje, da odbor utemeljuje svojo agendo na zahtevah državljanov in ne na navodilih Komisije. Parlament in Komisija bi morala bolj upoštevati njegovo delo in rezultate.

Podatki iz poročila za leto 2009 – za katerega čestitam gospodu Iturgaizu Angulu – kažejo upoštevanja vredno povečanje udeležbe kljub odporu do sodelovanja z Odborom za peticije, ki ga je Evropska komisija nedvomno pokazala v preteklosti.

V zadnjem letu smo izboljšali notranje postopke, začeli pregled načina preučitve prejetih peticij in predlagali, kot so omenili vsi, sistem posodobitve spletnega portala, da bi ga za državljane naredili uporabniku prijaznejšega. Bilo je plodno leto...

(Predsednik je prekinil govornico)

Končati želim z željo za naslednje leto. Veselim se plodnejšega sodelovanja s Komisijo in se tako strinjam z besedami gospoda Šefčoviča in njegovimi tremi točkami, za katere upam, da bodo uveljavljene. Poleg tega upam, da ima lahko ta odbor posebno vlogo v postopku, o katerem se razpravlja v zvezi z državljansko pobudo.

 
  
MPphoto
 

  Kinga Göncz (S&D). (HU) Tudi jaz bi rada izrekla čestitke za poročilo. Menim, da zagotavlja točne informacije za leto 2009, ki je bilo težko leto. Približno dve tretjini članov Odbora za peticije sta bili nadomeščeni, medtem ko je število peticij naraščalo, čeprav je bilo to povečanje sorazmerno majhno. Leto 2009 je bilo tudi razburljivo, ker si je Evropska unija prizadevala zmanjšati demokratični primanjkljaj z ratifikacijo in uveljavitvijo Lizbonske pogodbe.

Res je, da Odbor za peticije ni vključen v zakonodajni postopek, zato mnogi menijo, da je manj pomemben od drugih odborov. Vendar pa ima pomembno vlogo pri zmanjševanju demokratičnega primanjkljaja z vzpostavljanjem odnosa med državljani in institucijami EU. Za nas je pomembna povratna informacija, da se je število vloženih peticij nekoliko povečalo. Vendar pa se število peticij, ki jih ni bilo mogoče sprejeti, ni prav veliko zmanjšalo. Treba je izboljšati zagotavljanje informacij, da bi državljani vedeli, v katerih primerih lahko naslovijo peticijo na odbor.

Menim, da dejanska področja, ki sprožajo peticije, predstavljajo nadaljnje pomembne povratne informacije za vse nas. To so na splošno področja, kjer se prenosa zakonodaje EU ne izvaja ustrezno ali zadostno ali kjer državljani hočejo večje evropske pristojnosti, kot na primer pri varstvu okolja in človekovih pravicah. Vse večje število peticij zadeva prosto gibanje, sodstvo in notranji trg. Menim, da so vse zelo pomembne.

Poudarila bi tudi, da mora odbor vzpostaviti tesno sodelovanje z Evropsko komisijo, predvsem s komisarjem Šefčovičem. Odbor bi bil brez njegove pomoči precej manj učinkovit. Menim, da je ključno zagotoviti, da se odločitve sprejema hitro na določenih področjih, kjer bi lahko nastala nepopravljiva škoda, če ne ukrepamo dovolj hitro. Časovni dejavnik je zelo pomemben tudi zaradi številnih drugih razlogov, zato je sodelovanje Komisije ključnega pomena. Omenila bi še eno stvar. Peticij ne moremo obravnavati enako hitro v vseh jezikih. Administrativno osebje odbora nima dovolj oseb, ki govorijo male jezike. Tudi na tem področju so potrebna izboljšanja in pospešiti je treba postopke v malih jezikih.

 
  
MPphoto
 

  Peter Jahr (PPE). (DE) Gospod predsednik, pravica do peticije je ena izmed najpomembnejših pravic državljanov Evropske unije. Omogoča jim izpostaviti morebitne kršitve njihovih pravic ali zlorabe znotraj Evropske unije. Zato so vložene peticije dober pokazatelj načina, na katerega deluje evropski pravni sistem. Zato sem zadovoljen, da je bilo vloženih skupaj 1900 peticij, kar predstavlja porast v primerjavi z letom 2008.

Toda državljani Evrope imajo tudi pravico do ustreznih, primernih in hitrih odzivov. To pomeni, da moramo skupaj izboljšati način, na katerega delujemo, in naše notranje postopke. Najprej je treba hitreje izločiti tako imenovane ne-peticije. Ne smejo tvoriti dela celovitega uradnega delovnega postopka. Drugič, hitreje moramo zavrniti ali predati peticije, za katere nismo pristojni. Tretjič, člani Odbora za peticije morajo hitreje vzpostaviti dialog z vlagatelji peticij.

Odbor za peticije ima pomembno priložnost, da oživi Evropsko unijo za njene državljane. Menim, da moramo, in z „moramo“ mislim na Odbor za peticije, Komisijo in zadevni upravni organ, obsežno in ustrezno izkoristiti to priložnost v bližnji prihodnosti.

Še enkrat se zahvaljujem poročevalcu za njegovo odlično poročilo.

 
  
MPphoto
 

  Simon Busuttil (PPE). (MT) Tudi jaz bi rad začel s čestitkami kolegu gospodu Iturgaizu za njegovo poročilo. Njegovo poročilo je pomembno, ker ga izdaja pomemben odbor, in Odbor za peticije je pomemben, saj je most med nami in evropskimi državljani. Pozitivno dejstvo v zvezi z odborom je, da ne samo daje priložnost državljanom, da izrazijo svoje mnenje; zagotavlja tudi, da se jih sliši – kar je morda pomembneje. Malo je organov, kjer državljani čutijo, da se jim resnično prisluhne, ta odbor pa je vsekakor eden izmed njih.

Omenil bi poročilo, ki sem ga pripravil konec leta 2006 v imenu Odbora za peticije o zavajajočih podjetjih za imeniške storitve: podjetjih za imeniške storitve, ki državljane in tudi mala podjetja spodbujajo k oglaševanju v njih, ne da bi ti vedeli, da bo to plačan oglas. Celo organizacije, šole in knjižnice, ki niso niti podjetja, postajajo žrtve teh podjetij za imeniške storitve. V tem poročilu sem Komisijo pozval, naj poda zakonodajni predlog, ki bo to vprašanje rešil enkrat za vselej. Žal se to ni uresničilo, vendar pa bom vztrajal, da se to stori. Zato komisarja prosim, naj to upošteva, saj menim, da je zelo pomembno.

 
  
MPphoto
 

  Lena Kolarska-Bobińska (PPE). (PL) Gospod predsednik, poročilo zelo jasno kaže, kako pomembna sta Odbor za peticije in celotni sistem peticij za evropsko demokracijo. Tam se odzovemo na probleme v vsakodnevnem življenju, s katerimi se soočajo ljudje, toda nekaj drugega, kar je zelo pomembno, je, da nam državljani povedo, kadar institucije v državah članicah ali same države članice ne spoštujejo evropskega prava. V Odboru za peticije razpravljamo o teh zadevah in sprejmemo sklepe o njih, vendar pa zatem ne vemo, ali so države članice upoštevale naše ugotovitve.

Zato nimamo pravih mehanizmov za nadzor, ali je bilo naše delo učinkovito ali če se je prisluhnilo našim ugotovitvam in se jih upoštevalo. Poleg tega je težko opravljati nadzorne funkcije, če ni spremljanja in ne vemo, kaj se zgodi zatem. Zgodi se celo, da se določene peticije vračajo k nam in se začenjajo pritožbe ponavljati.

Takšen primer je peticija iz leta 2006, ki se je spet vrnila k nam leta 2010 in jo bomo ponovno obravnavali. Avtor je nasprotoval gradnji plinovoda na dnu Baltskega morja med Rusijo in Nemčijo in je poudaril tveganja za naravno okolje. Leta 2008 je Evropski parlament sprejel poročilo, ki je pozivalo k ustavitvi gradnje severnega plinovoda na dnu Baltskega morja. Naš odbor je vztrajal, naj Evropska komisija preveri, ali je bila ocena celotne situacije ustrezno opravljena in ali je Evropska komisija nadzorovala zadevo. Izkazalo se je, da nadzor ni bil opravljen, in zadeva se je ponovno vrnila k nam. Zato moramo skrbno razmisliti in ustvariti sistem za nadzor tega, kaj se zgodi s peticijami, ko smo končali z njihovo obravnavo.

 
  
MPphoto
 

  Mairead McGuinness (PPE). – Gospod predsednik, zahvalila bi se poročevalcu. Svoj čas bi izkoristila za to, da pozornost Parlamenta pritegnem k posodobitvi dela Odbora za peticije iz leta 2006 in 2007, ko smo ustanovili preiskovalni odbor za zavarovalnico Equitable Life. Temu odboru sem predsedovala. Ta parlament je leta 2007 glasoval o poročilu, ki je vlado Združenega kraljestva pozivalo, naj prizna svojo odgovornost in odškoduje zavarovalce zavarovalnice Equitable Life v Združenem kraljestvu, na Irskem, v Nemčiji in drugod. Danes so morda mnogi izmed vas prejeli izjave volivcev, ki so zaskrbljeni zaradi obsega te odškodnine. Omenja se, da bodo odškodnine znašale samo okoli 20 %. To ni tisto, kar je imel v mislih odbor, ki sem mu predsedovala. Želim, da Parlament in predvsem Komisija to skrbno preučita. Menim, da bi morala nova vlada Združenega kraljestva izpolniti, kar je obljubila v uvodni izjavi, in se zavezati ustreznemu in poštenemu odškodovanju vseh zavarovalcev.

 
  
MPphoto
 

  Sonia Alfano (ALDE). (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, menim, da je pravica do peticije eden izmed najpomembnejših instrumentov, ki so evropskim državljanom na razpolago za aktivno udeležbo v političnih dejavnostih Evropske unije.

Ker sem k svojemu mandatu poslanke Evropskega parlamenta pristopila v duhu služenja državljanom in spoštovanja državljanov ter prednosti, ki mora biti namenjena temu v sklepih Evropskega parlamenta, sem se pogosto zanimala za vložene peticije...

(Predsednik je pozval govornico, naj govori počasneje)

Pogosto sem se zanimala za vložene peticije in njihovo napredovanje v zadevnem odboru. Žal sem kljub dejstvu, da poslovnik Parlamenta v členu 5(3) določa, da imajo poslanci pravico do vpogleda v spise, ki jih hranijo Parlament ali odbori, ugotovila, da je notranja podatkovna zbirka e-peticije dostopna samo članom zadevnega odbora. Navezala sem stik z zadevnim odborom, vendar žal nisem prejela odgovora.

Menim, da bi bilo treba to diskriminacijo, ki zmanjšuje pomen peticij državljanov in spodkopava delo parlamentarnega odbora, nemudoma odpraviti. Imamo malo časa, gospod predsednik, zato poskušamo vse povedati v eni minuti.

 
  
MPphoto
 

  Elena Băsescu (PPE). (RO) Najprej bi čestitala gospodu Iturgaizu za vsa njegova prizadevanja v zvezi s tem poročilom.

Lizbonska pogodba je ponovno potrdila temeljno pravico državljanov Evropske unije do vložitve peticije pri Evropskem parlamentu. Vendar pa morajo te peticije zadevati eno izmed področij delovanja EU, da se jih lahko obravnava.

Zato sem predložila spremembo z zahtevo, da prihodnji interaktivni portal za peticije čim natančneje opisuje obveznosti EU na različnih področjih. To je edini način za odpravo zmede med pristojnostmi EU in nacionalnimi pristojnostmi ter za zmanjšanje števila nedopustnih peticij.

Menim, da mora Komisija v prihodnje stalno sodelovati z evropskim varuhom človekovih pravic, da bi se izognila pripravi posebnih poročil, kot je poročilo o pritožbi 676, vloženi leta 2008.

 
  
MPphoto
 

  Anneli Jäätteenmäki (ALDE). (FI) Gospod predsednik, gospodu Iturgaizu Angulu čestitam za izredno informativno poročilo. Nisem članica odbora, toda to poročilo daje odlično sliko njegovega dela in tudi koristi postopka peticij.

Postopek peticij je koristen, čeprav je to nekaj, s čimer javnost ni preveč dobro seznanjena. Na tem področju je treba opraviti še veliko dela. Delo bo treba opraviti tudi potem, ko bo začela veljati Lizbonska pogodba in bo uvedena ta nova državljanska pobuda. Ko se bo razpravljalo o pravilih postopka, bomo morali navesti delo Odbora za peticije in ne poskušati ponovno izumiti kolo. Po drugi strani mora biti javnost tudi čim širše informirana, da se peticija razlikuje od državljanske pobude.

 
  
MPphoto
 

  Andrzej Grzyb (PPE). (PL) Gospod predsednik, poročilo je zanimivo, prav tako pa je zanimivo delo odbora. Nedavno in zlasti v zadnjem parlamentarnem obdobju so odbor zelo popularizirala določena poročila, vendar pa so zanimivi tudi zaključki poročevalca, med katerimi bi izpostavila potrebo po boljšem sodelovanju z nacionalnimi parlamenti in tudi dostopnost informacij za državljane. Povsem se strinjam z gospod Gruny, da si moramo bolj prizadevati za popularizacijo vloge peticij, dela evropskega varuha človekovih pravic in vloge, ki jo lahko ima državljanska pobuda.

Poleg tega se mi zdi zelo pomembno dati na razpolago informacije o doseženi fazi dela v zvezi s peticijo in tudi informacije o izvajanju resolucije, ki je sprejeta kot rezultat dela Odbora za peticije. Primer je nekaj, o čemer je govorila tudi gospa Kolarska-Bobińska: sprejeta je bila resolucija o Severnem toku, toda državljani v moji državi na primer sprašujejo, kaj se je zgodilo od takrat. Kakšen je učinek resolucije? To je pravzaprav odziv na to, kar dela Evropski parlament.

 
  
MPphoto
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE). (PL) Gospod predsednik, za začetek bi izpostavil in poudaril naraščajoč pomen Odbora za peticije kot institucije, ki upravičeno pomaga povprečnemu državljanu EU. Pravica do vložitve peticije pri Evropskem parlamentu je pomembna oblika demokracije na ravni EU. Za mnoge ljudi, ki trpijo zaradi različnih problemov, je pomemben način zaščite njihovih interesov.

Poudaril bi potrebo po sodelovanju in stikih med Odborom Evropskega parlamenta za peticije in njegovimi sogovorniki v nacionalnih parlamentih, da bi ustvarili skupen in dopolnilen sistem za zaščito pravic državljanov. Nadzorne funkcije Odbora za peticije v zvezi z delom Evropske komisije so izredno pomembne.

Nazadnje bi omenil potrebo po seznanitvi naših državljanov s pristojnostmi različnih institucij EU in nacionalnih institucij.

 
  
MPphoto
 

  Maroš Šefčovič, podpredsednik Komisije. – Gospod predsednik, če se poskusim osredotočiti na najpomembnejše elemente v razpravi, menim, da jih lahko razdelim v tri pomembne skupine: prva je boljše komuniciranje in boljše širjenje informacij; druga je sodelovanje med Evropskim parlamentom in Komisijo na področju peticij; in tretja so vse zadeve, ki zadevajo kršitev postopkov.

V zvezi z boljšo komunikacijo se strinjam s spoštovanimi poslanci, da je zelo jasno, da si moramo prizadevati za boljše širjenje informacij in iskanje načina, da državljanom razložimo, kaj je evropska državljanska pobuda, kako se razlikuje od peticij, katere so zadevne pravice in katere pravice zadevajo varuha človekovih pravic. Ni dovolj informacij o EU in menim, da moramo tu sodelovati v zvezi s tem, kako izboljšati širjenje informacij med našimi državljani.

Prizadevali smo si izboljšati komunikacijska orodja, ki jih ima na razpolago Komisija prek izboljšanega spletišča. Kot sem omenil v svojih uvodnih pripombah, je novo spletišče Europa namenjeno prav rešitvi tega problema. Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov smo že obvestili o delu, opravljenem v zvezi s spletiščem, in da bo odbor to informacijo z veseljem prenesel Odboru za peticije. Pozdravili bi pripombe odbora PETI – ali vseh drugih odborov v Evropskem parlamentu – o tem, kako lahko po njegovem mnenju izboljšamo spletišče in kako lahko informacije bolje posredujemo državljanom.

Z odobritvijo evropske državljanske pobude bodo naši državljani dobili novo orodje z namenom določitve agende za vse nas, ki si prizadevamo za evropsko zakonodajo. Zahvalil bi se predvsem odboru PETI, saj so bile njegove izkušnje in nasveti zelo pomembni, ko smo pripravljali osnutek uredbe o evropski državljanski pobudi. Prepričan sem, da bomo v prihodnjih dneh in mesecih tesno sodelovali – ko se bo o tem vprašanju razpravljalo v Evropskem parlamentu in ko bo uvedena evropska državljanska pobuda – glede tega, kako lahko s tem instrumentom in z državljani, ki ga bodo uporabljali, delamo celo bolje.

Komisija je pripravljena zelo tesno sodelovati s Parlamentom, saj se zavedamo, kako pomembne so peticije za naše državljane, in vemo, da je najboljši odgovor odgovor, ki je pravilen, hiter in brez zamud. V nasprotnem primeru bodo državljani razočarani. Vendar pa včasih ni mogoče zagotoviti hitrih odgovorov, ker je treba opraviti zelo natančno analizo in zelo podrobno pravno študijo. Potrebno je obsežno raziskovanje ozadja, zato je včasih za stvari potrebno nekaj časa, vendar pa sem prepričan, da bomo pri iskanju načinov, kako izboljšati in pospešiti postopek na tem področju, sodelovali s Parlamentom.

Zadnja pripomba zadeva kršitve. Spoštovanim poslancem bi zatrdil, da to vprašanje jemljemo izredno resno, kot lahko razberete s seznama postopkov za ugotavljanje kršitev, ki so bili začeti. To je običajen postopek v Komisiji. Prednostni cilj Komisije je spodbuditi države članice, da podpirajo evropsko pravo in vse direktive. Za to si prizadevamo izkoristiti vsa sredstva, ki so nam na razpolago, vključno z izmenjavo mnenj in spodbujanjem držav članic, naj popravijo nepravilen prenos evropskega prava v nacionalno zakonodajo. Če to ne deluje, zadevo predložimo Sodišču Evropskih skupnosti z zahtevo, naj popravi neustrezen prenos evropskega prava. V preteklosti je Evropski parlament zahteval več informacij o postopkih ugotavljanja kršitev. Zelo sem zadovoljen, da smo zdaj dogovorili o tem, kako se bo to delalo v prihodnosti, ko bo začel veljati okvirni sporazum med Parlamentom in Komisijo. Prepričan sem, da boste lahko z dodatnimi informacijami, ki vam bodo na razpolago, izvajali tudi svoje pravice in uporabili svoj vpliv v državah članicah, da zagotovite spoštovanje evropskega prava.

Zabeležil sem si druga podrobna vprašanja in pripombe, ki jih bom posredoval ustreznimk oddelkom.

 
  
MPphoto
 

  Carlos José Iturgaiz Angulo, poročevalec. (ES) Gospod predsednik, zahvaljujem se vsem poslancem za njihove prispevke.

Menim, da vse govore kolegov poslancev povezuje rdeča nit. Ta je pomen Odbora za peticije, saj tisoči Evropejcev zaupajo in upajo, da lahko njihove najpomembnejše in resnične probleme reši ta odbor.

Zato je izmed vseh odborov Odbor za peticije – to je povedalo več poslancev – tisti, ki ima najneposrednejši odnos z javnostjo, saj so Evropejci neposredno udeleženi v njem. Pomen tega odbora pomeni, da ga je treba zaščititi in uskladiti nekatere podrobnosti, da bi lahko vsi – Parlament, Komisija in vlagatelji peticij – imeli občutek, da je odbor še koristnejši.

Z vašim soglasjem, gospod predsednik, bom zaključil s pozivom, naj komisar to upošteva. Prepričan sem, da bo komisar to storil, saj so mnoge pritožbe, ki smo jih slišali od kolegov poslancev, popolnoma upravičene. Popolnoma upravičene so naslednje podane pripombe: primanjkuje informacij in res je, da se je obravnavanje določenih peticij ustavilo in ni bilo dokončano.

Zato menim, da se ne smemo zmesti, ampak moramo zadevo obravnavati do konca. Tiste peticije, ki so bile vložene in ostajajo odprte in z nerešenimi vprašanji, je treba rešiti. Menim, da si morate v svoji vlogi kot komisar čim bolj prizadevati za rešitev pritožb, ki ste jih danes slišali tu v Parlamentu.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo jutri (v torek, 6. julija 2010).

Pisne izjave (člen 149 poslovnika)

 
  
MPphoto
 
 

  Jim Higgins (PPE), v pisni obliki. – Veseli me, da je število vloženih peticij nenehno naraščalo; k temu je veliko pripomogla možnost vložitve peticij preko spleta. V letu 2009 je bilo preko spleta vloženih 65 % peticij in s ponosom lahko povem, da ima Irska v EU največje število vloženih peticij glede na prebivalca. Odbor za peticije je s svojo neposredno povezanostjo z vlagatelji peticij neprecenljivo orodje za vnos Evrope v življenje državljanov. V letu 2009 je bilo za 54 % prejetih peticij ugotovljeno, da so nedopustne. To je zaskrbljujoča težnja, ki bo, če se bo nadaljevala, ovirala učinkovitost odbora. Večina peticij je nedopustnih zaradi nenehne zmede v zvezi s pristojnostmi in obveznostmi Odbora za peticije. Nujno moramo začeti informacijske kampanje za državljane o pristojnostih in obveznostih Odbora za peticije – to bi lahko storili s spletiščem po načelu „vse na enem mestu“, ki bi na jasen način razložilo, kakšne so pristojnosti in obveznosti odbora, ter zagotovilo informacije o drugih možnih oblikah pravnih sredstev za vprašanja, ki niso peticije. Odbor za peticije je ključnega pomena, saj pristojnosti Evrope predaja ljudem, ki lahko najbolje sodijo o pomanjkljivostih pri uporabi politike EU s strani držav članic.

 
  
  

PREDSEDSTVO: STAVROS LAMBRINIDIS
podpredsednik

 
Zadnja posodobitev: 6. oktober 2010Pravno obvestilo