Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2010/2775(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

RC-B7-0484/2010

Razprave :

PV 08/09/2010 - 13
CRE 08/09/2010 - 13

Glasovanja :

PV 09/09/2010 - 5.4
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2010)0314

Dobesedni zapisi razprav
Sreda, 8. september 2010 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

13. Stanje reke Jordan s posebnim poudarkom na območju njenega spodnjega toka (razprava)
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 

  Predsednik. – Naslednja točka je razprava o vprašanju za ustni odgovor o stanju reke Jordan s posebnim poudarkom na območju njenega spodnjega toka, ki so ga Komisiji v imenu Skupine S&D postavili Paolo De Castro, Véronique De Keyser, Jo Leinen in Adrian Severin (O-0092/2010 - B7-0452/2010).

 
  
MPphoto
 

  Paolo De Castro, avtor.(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, reka Jordan predstavlja veliko dragocenost ne samo kmetijskega, temveč tudi gospodarskega pomena za ozemlje Jordanije, Izraela in Palestine, njeno propadanje pa nas mora vsekakor skrbeti.

Treba je poudariti, da se vsako leto preusmeri približno 98 % 1,3 milijarde kubičnih metrov naravne sladke vode v spodnjem toku reke in da dolgim odsekom reke grozi izsušitev. To ne uničuje samo biotske raznovrstnosti, temveč predvsem onemogoča dostop lokalnega prebivalstva do vode. O hudem propadanju reke Jordan je spregovorilo več mednarodnih akterjev, vključno z Evrosredozemsko parlamentarno skupščino in senatom Združenih držav Amerike.

Tudi mi moramo zahtevati posredovanje, ne samo od lokalnih vlad in organov, temveč tudi od Sveta, Komisije in držav članic, ki morajo zagotoviti tehnično in finančno pomoč za sanacijo reke Jordan. Kot je navedeno v skupni resoluciji, ki so jo podpisale vse politične skupine, ki se jim zahvaljujem za tako močno podporo, moramo Komisijo predvsem prositi, da ta projekt jasno in natančno upošteva tudi v svojih akcijskih načrtih sosedske politike z Izraelom, Jordanijo in palestinskimi oblastmi.

Začetni korak bi lahko bil oblikovanje skupne študije o stanju reke Jordan. Dobro se zavedamo, da je voda dragocena, neodtujljiva dobrina, zato bi rad poudaril, da pravična porazdelitev vode pomeni posvečanje enake pozornosti zahtevam vseh skupnosti v regiji. To je izjemno pomembno, če želimo doseči trajen mir in stabilnost na Bližnjem vzhodu.

Nadaljevanje mirovnih pogajanj med Izraelci in Palestinci v teh zadnjih dneh spremljamo z nekaj upanja, saj je upravljanje vodnih virov opredeljeno kot ena izmed temeljnih točk teh pogajanj. Upamo, da bodo vlade, lokalne skupnosti in organizacije civilne družbe v teh državah in na teh ozemljih začele čim prej uspešno sodelovati, da bi rešile spodnji tok reke Jordan. To je njihova dolžnost: ne samo zaradi visokega simboličnega pomena te reke, temveč predvsem zaradi izboljšanja življenjskih razmer lokalnih skupnosti.

 
  
MPphoto
 

  Štefan Füle, član Komisije. – Gospod predsednik, spoštovani poslanci, želel bi se vam zahvaliti za to priložnost, da lahko razpravljamo o kritičnem stanju voda na Bližnjem vzhodu.

Evropska unija meni, da je voda razlog za resno zaskrbljenost v tej regiji, sam pa sem zaskrbljen prav tako kot spoštovani poslanci tega parlamenta, saj so za to regijo značilni pomanjkanje vode, omejeni vodni viri in slabšanje kakovosti vode, kar bodo verjetno še bolj poslabšali vplivi podnebnih sprememb.

Zavedamo se vplivov, ki jih to lahko ima na ljudi v regiji, na okolje in regionalno varnost. Evropska unija meni, da je voda prednostna naloga pri vzpostavitvi miru v regiji, ta regionalni izziv pa zahteva regionalno rešitev.

Kot veste, Evropska unija sodeluje pri spodbudnih nujnih korakih, ki vodijo k celovitem mirovnem sporazumu med Izraelom in Palestinci, v katerem voda poleg meja, beguncev, Jeruzalema in varnosti predstavlja eno izmed „zadnjih statusnih vprašanj“, ki jih je treba še rešiti.

Evropska unija prepoznava posebne razmere v porečju spodnjega toka reke Jordan ter potrebo po učinkovitejšem upravljanju z vodami, vključno z rečnimi pritoki. Zato smo z vsemi sosedskimi stranmi vključeni v niz dejavnosti na nacionalni, podregionalni in regionalni ravni. Podpiramo vodne reforme in politike, ki spodbujajo uporabno trajnostnega upravljanja z vodami.

Evropska unija z evropsko sosedsko politiko in drugimi ukrepi spodbuja ukrepe za krepitev zaupanja, ki podpirajo čezmejno sodelovanje in povezujejo skupnosti za vodne vire, ki imajo skupne skrbi glede vode.

Dejavnosti Evropske unije so usmerjene v krepitev zaupanja različnih vodnih organov in uporabnikov, zbiranje in posredovanje podatkov, dostopnost obdelane odpadne vode, ukrepe za ohranjanje voda, vključno z vodnimi omrežji, ter učinkovite namakalne sisteme.

Prizadevanja Evropske unije so usmerjena tako v povpraševanje in oskrbo na področju vodnega sektorja in ustvarjajo pogoje, ki bodo v prihodnosti omogočili celovito upravljanje z vodnimi viri.

Evropska unija v teh prizadevanjih ni sama. Dejavni so tudi države članice in drugi donatorji, mi pa svoje dejavnosti tesno usklajujejo z njimi, da bi poskrbeli za dopolnjevanje.

 
  
MPphoto
 

  Rodi Kratsa-Tsagaropoulou, v imenu skupine PPE.(EL) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, Evropski parlament je naredil zelo pozitiven korak, ko je poudaril izziv, ki ga reka Jordan predstavlja danes. Evromediteranska parlamentarna skupščina je pripravila posebno študijo o reki Jordan in njeni dolini, v svojih resolucijah pa je zahtevala njuno zaščito, saj je reka Jordan spomenik naše svetovne dediščine, verski in kulturni simbol milijonov ljudi po vsem svetu ter ekološko, turistično in gospodarsko sredstvo za to območje.

Današnji cilj je torej poudariti njene probleme in potrebe po ukrepih za njeno zaščito, pospešiti prizadevanja Evropske unije – Komisija je omenila ta prizadevanja, mi pa smo se jih dotaknili ob drugih priložnostih med pripravo skupnega stališča – in pozvati k regionalnemu sodelovanju pri pravičnem dostopu za prebivalce držav na bregovih reke Jordan ter k prevzemanju skupne odgovornosti za njeno zaščito.

Predlog resolucije poudarja tudi najboljše prakse, kot so poseben osrednji načrt, ki ga je pripravil Izrael in ki poziva k izmenjavi najboljših praks ter strokovnega znanja, saj reka Jordan predstavlja vprašanje, ki je skupno celotnemu območju. Pomembno je tudi to, da so poudarjena dejanska tveganja: ne samo pomanjkanje vode, ne samo onesnaženje, temveč tudi izguba biotske raznovrstnosti in tveganje izsušitve reke, če se ne bo ukrepalo.

Da bi poudaril to mednarodno in regionalno sodelovanje, predlog priporoča ustanovitev posebnega odbora za dolino rekel Jordan, v kateri bi lahko države, na katere reka Jordan vpliva neposredno (Izrael, palestinska ozemlja, Jordanija), sodelovale skupaj z drugimi državami na območju, kjer reka Jordan izvira, tj. z državami, ki do nje prav tako nosijo svoj delež odgovornosti, kot sta Libanon in Sirija. Mislim, da bo ta resolucija dobila podporo na plenarnem zasedanju in da bo sporočilo, ki ga bo poslal Evropski parlament, dobro oblikovano, pravilno usmerjeno in trdno.

 
  
MPphoto
 

  Véronique De Keyser , v imenu skupine S&D. – (FR) Gospod predsednik, kot je bilo rečeno, je stanje v zvezi z Mrtvim morjem in reko Jordan izredno zaskrbljujoče, saj je napovedano, da se bo reka preprosto izsušila, če se do leta 2011 ne bo nič spremenilo.

Če na mednarodni in regionalni ravni ne bodo sprejeti nikakršni ukrepi, da bi se to ustavilo, bo takšno stanje povzročilo izredno hudo izgubo na področju kulturne dediščine, biotske raznovrstnosti – kar je omenila že gospa Kratsa-Tsagaropoulou – pa tudi varnosti in gospodarstva regije.

Želela bi vas opozoriti na NVO, ki je sprejela po mojem mnenju resnično izjemno pobudo. Ta NVO, Prijatelji zemlje Bližnjega vzhoda, se je odločila, da organizira srečanje palestinskih in izraelskih županov, ki živijo ob reki, da jih zbere in spodbudi k premisleku o tem, kaj lahko storijo, da bi nekoliko izboljšali razmere.

Združenje in župani so opravili nekaj zanimivih študij v zvezi z ukrepi, ki bi jih lahko vsaka država sprejela, ter vplivi, ki bi jih ti ukrepi lahko imeli. Ti obsegajo vse od suhih stranišč do drugačnih načinov kmetovanja in sprememb pri vrstah pridelkov, ker vsrkavajo preveč vode in tako dalje. Obstaja širok niz ukrepov, ki jih je mogoče sprejeti. To torej ni politična razprava, čeprav dobro vemo, da takoj, ko začnemo govoriti o vodi v tej regiji, zadeve postanejo politične.

Mislim, da lahko vsak to podpre, in želela bi, da bi zelo jasni sklepi tega poročila bili navdih za Evropo in Komisijo v odnosih, ki jih imata s temi državami, predvsem prek akcijskih načrtov.

Vendar pa je tu en odstavek, ki mu pripisujem velik pomen – odstavek E –, ki pravi, da izraelski naseljenci čezmerno izkoriščajo vodo. To je res; to so potrdila poročila Svetovne banke in organizacije Amnesty International. S tem se spet vrnemo v osrčje politike, vendar je to tudi resnica, ki jo je včasih treba povedati. V osrčje resolucije je sicer nismo postavili, vendar pa ji pripisujemo velik pomen.

 
  
MPphoto
 

  Antonija Parvanova, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, kot podpredsednica Odbora za energijo, okolje in vodo skupščine Euromed sem lani februarja med obiskom na terenu imela priložnost, da so ogledam dejansko in zaskrbljujoče ekološko stanje reke Jordan.

V Posebnem poročilu o stanju v dolini reke Jordan, o katerem sem poročala, je poudarjeno, da morajo vse zadevne strani – predvsem Izrael, palestinske oblasti in Jordanija, a tudi Libanon in Sirija – poiskati skupno rešitev za dva najbolj pereča problema: enakomerno porazdelitev vode, pri kateri se spoštujejo potrebe vseh ljudi v regiji, in za zdravo in zaščiteno okolje za prihodnje generacije.

Prvi korak, opredeljen v našem poročilu, je ta, da se morajo Izrael in palestinske oblasti dogovoriti o skupnih podatkih o porazdelitvi razpoložljive vode in demografiji, ki bodo predstavljali izhodišče za prihodnja pogajanja, kajti do zdaj so obe strani in tudi neodvisna poročila prikazovali različne številke.

Eden izmed naših glavnih sklepov je, da je treba, če želimo problem vode rešiti s sodelovanjem, izvajati načrte za skupno administracijo, enakopravno odločanje in skupno upravljanje vodnih virov v regiji. Mislim, da se priporočila, ki jih vsebuje naše poročilo, ujemajo s področji, na katerih ima Evropska unija pravo strokovno znanje in bi se lahko vključila kot dejaven akter ter s tem utrla pot prihodnjemu partnerstvu med vključenima stranema.

Za konec bi vas želela spomniti, da medtem, ko potekajo prizadevanja za obnovo pogovorov glede celovitega mirovnega sporazuma, stanja v dolini reke Jordan ne smemo izrabljati za politične in ideološke namene.

Upam, da bo naša današnja razprava prinesla koristi interesom vseh strani v regiji in pripeljala do otipljivih in nepristranskih sklepov za dejavno vključevanje Unije v iskanje prihodnjih trajnih rešitev.

 
  
MPphoto
 

  Margrete Auken, v imenu skupine Verts/ALE.(DA) Gospod predsednik, v celoti se strinjam s predhodnima govornikoma, vendar bi želela izkoristiti to priložnost in reči, da sem prepričana, da veliko ljudi tukaj ne razume, kako nemogoče je vztrajati pri tem, da naj tudi Palestinci nosijo svoj delež odgovornosti. Za to nimajo nobene priložnosti. Koliko ljudi tukaj ve, da od leta 1965 50 % bregov reke Jordan na Zahodnem bregu zasedajo izraelski naseljenci? 50%! Poleg tega je bilo 45 % bregov zasedenih v obliki vojaških območij ali naravnih rezervatov. Palestince so preprosto izključili. Strašna stvar za Palestince – predvsem v dolini reke Jordan – je ta, da so zato, ker pri njih nismo videli silovitega odpora, preprosto pozabljeni. Če ni nobenega vojaškega posredovanja, če se ne zgodi nič strašnega, so preprosto pozabljeni.

To je seveda strašno sporočilo, ki ga pošiljamo predvsem ubogim Palestincem – da se morajo potruditi, da bi bili opaženi – in tudi zelo glasno. Ta problem je treba rešiti. Vendar pa ne smemo pozabiti, da je, če je to sploh mogoče – če je mogoče – trpljenje Palestincev na tem območju celo še hujše kot na drugih delih Zahodnega brega in da trenutno nimajo prav nobenih možnosti, da bi izpolnili odgovornost, ki bi jo morali prevzeti. Zato je potrebna celovita rešitev in zato moramo premisliti tudi o politični sliki. Ne gre samo za Izrael, ne gre samo za Sirijo in ne gre samo za Jordanijo – ne! Vendar pa se Palestinci ne morejo vključiti, vse dokler ne dobijo možnosti, da se vključijo.

 
  
MPphoto
 

  Charles Tannock, v imenu skupine ECR. – Gospod predsednik, voda je zares občutljivo in potencialno podžigajoče vprašanje na Bližnjem vzhodu. Delegacije na visoki ravni Izraela in palestinskih oblasti trenutno razpravljajo o pravicah do vode, ki so del celovitega okvira za vzpostavitev miru.

EU kot članica četverice podpira rešitev z dvema državama, s katero bosta dokončno zagotovljena mir in stabilnost v regiji. Zato moramo zelo paziti, da ne bomo ogrozili občutljivih pogajanj, ki trenutno potekajo v Washingtonu. Če za čezmerno izkoriščanje vode iz reke Jordan krivimo predvsem izraelske naseljence, kar očitno počne gospa De Keyser, s tem pošiljamo izraelskemu narodu – našim demokratičnim zaveznikom – napačen signal o stališču EU, ki se ima za pošteno posrednico.

Ohranjanje porečja reke Jordan je pomembno regionalno vprašanje, ki seveda ne zadeva samo Izraela in Palestincev, vendar nasprotniki Izraela v tem parlamentu in drugje očitno želijo izkoristiti to vprašanje v svoji nameri, da oslabijo judovsko državo.

S tem ko smo ponovno podlegli temu protiizraelskemu načrtu, tvegamo, da EU v očeh Izraelcev ne bo vredna privilegirane vloge partnerke za mir.

 
  
MPphoto
 

  Willy Meyer, v imenu skupine GUE/NGL. (ES) Gospod predsednik, s posebno oceno gospe De Keyser ni prav nič narobe. Dejstvo pa je, da je bil v skladu z mirovno pogodbo, ki sta jo leta 1994 podpisala Izrael in Kraljevina Jordanija, sklenjen sporazum o sodelovanju v ekološki obnovi reke Jordan ob skupni meji in o zaščiti njenih vodnih virov.

Poleg drugih sporazumov, ki jih je Izrael podpisal leta 1994, je to sporazum, ki ga Izrael ni uspel izpolniti. In tu leži naš problem z Izraelom: Izrael ne upošteva sporazumov, ki jih podpisuje.

Zato je izredno pomembno, da se pobudi, ki jo je leta 2008 dal predsednik Chirac in v kateri je pozval k pobudi za porečje reke Jordan, da vsebina in zagotovi podpora Evropske unije.

Menimo, da je zelo pomembno, da se oblikuje komisija za porečje reke Jordan, ki naj bo tristranski forum sodelovanja pri sanaciji te reke ter oblikovanju in izvajanju politik ohranjanja in obnove voda. Res je, da so bili Palestinci zaradi neupoštevanja mirovne pogodbe iz leta 1994 izključeni iz izraelskega varnega območja, vzpostavljenega na Zahodnem bregu ob spodnjem toku reke Jordan, in da naseljenci nezakonito zasedajo zemljo, ki jim ne pripada. Ker z zasedanjem prihaja nepravilna in nezakonita uporaba vode, se k političnemu problemu priključuje še drug problem, ki zadeva okoljsko trajnost.

Leta 2011 naj bi začele delovati nove čistilne naprave za odpadne vode, zato upam, da bo Evropska unija podprla in spodbudila potrebo po vzpostavitvi komisije za porečje reke Jordan.

 
  
MPphoto
 

  Cristian Dan Preda (PPE).(RO) Današnja razprava o stanju reke Jordan je izredno pomembna za skupino, ki ji pripadam, zato bi v tej dvorani želel, če mi dovolite, predvsem pozdraviti dejstvo, da se je v to vprašanje vključila naša kolegica Rodi Kratsa, podpredsednica Evropskega parlamenta.

Rad bi tudi poudaril, kar sami dobro veste, da okoljevarstvene organizacije že dolgo opozarjajo na kritično ekološko stanje reke Jordan. To je reka, katere umiranje povzroča nekaj, kar je enako splošni ravnodušnosti.

Na drugi strani pa v časopisih berem, da se kristjani, predvsem pravoslavci, kljub izredno kritičnim razmeram, še vedno krstijo v reki Jordan.

Vendar pa obstaja nevarnost, da se bo reka do leta 2011 izsušila, kar bi imelo strašne posledice za že tako krhek ekosistem regije, predvsem pa za Mrtvo morje. To pomeni, da bo več sto tisoč Palestincev, Jordancev in Izraelcev prizadela ekološka katastrofa.

A razen v smislu ekološkega vidika – kot so poudarili tudi moji drugi kolegi poslanci v tej dvorani –, ki ga je zagotovo treba nujno obravnavati s pomočjo EU, je stanje reke Jordan posebej pomembno tudi v smislu spodbujanja regionalnega sodelovanja.

Mislim, da se moramo izogniti stanju, v katerem se njene vode uporabljajo enostransko, pri čemer se popolnoma zanemarja varnost oskrbe z vodo v regiji.

Sodelovanje med državami, ki mejijo na reko, in lokalnimi skupnostmi, je zato največjega pomena za sanacijo tega vira, ki je ključen za gospodarski razvoj. S tem se lahko reki Jordan omogoči, da ponovno postane simbol sodelovanja in sožitja, tudi s kulturnega vidika, če za to obstaja močna politična volja.

Stanje reke Jordan je pomembno tudi v smislu nadaljevanja neposrednih pogajanj med Palestinci in Arabci, saj se nadzor nad vodnimi viri nahaja med nerešenimi vprašanji.

 
  
MPphoto
 

  Proinsias De Rossa (S&D). – Gospod predsednik, ali lahko gospodu Tannocku povem, da nikakor ni v pomoč, če zanemarjamo dejstvo, da naseljenci namenoma izbirajo tiste kraje, kjer imajo zagotovljeno dobro oskrbo z vodo, in da s tem oskrbo z vodo odrekajo Palestincem. Naseljenci niso edini problem, ki je povezan z vodo na tem območju, zagotovo pa igrajo pri tem svojo vlogo.

Reka Jordan je na žalost prikrajšana za okrog 98 % svojega toka, ker se jo preusmerja v druge države, vključno z Izraelom. To je čezmejna reka, ki teče skozi približno štiri države, vključno s palestinskim Zahodnim bregom, ki leži ob reki. Če bi se z njo pravilno ravnalo in če bo Evropa pravilno igrala svojo vlogo na tem območju, bi to lahko bil vir sprave s spodbujanjem skupnega upravljanja reke, ki je pomembno kulturno, versko in dejansko tudi gospodarsko sredstvo te regije.

Če bi sledili vašemu stališču, gospod Tannock, da je vse, kar vključuje najmanjšo kritiko Izraela, na nek način napad na Izrael, bi to preprosto pomenilo, da nam ni mar za dejstva. Obstajajo tudi drugi, ki so preusmerili vodo. Prijatelji zemlje, na primer, so na nedavnem seminarju, ki ga je organizirala moja skupina, Socialisti in demokrati, poudarila, da je reka Jordan nekoč nosila v povprečju 1,3 milijarde kubičnih metrov sladke vode v Mrtvo morje. To se je zdaj zmanjšalo na 20–30 milijonov letno. Če ne bomo ukrepali, bo do konca naslednjega leta reka lahko že mrtva.

 
  
MPphoto
 

  Alexandra Thein (ALDE).(DE) Gospod predsednik, najprej bi rada zavrnila številne obtožbe, ki prihajajo od zunaj, v nekaterih primerih pa tudi iz Parlamenta in v katerih se trdi, da o tej temi razpravljamo v napačnem času, potem ko so se mirovna pogajanja že začela. Parlamentarno vprašanje, ki sem ga pomagala sestaviti, je bilo vloženo v trenutku, ko nihče izmed nas ni vedel, da se bodo neposredna mirovna pogajanja ponovno začela. V to področje sem vključena od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja, ta tema pa je že dolgo časa predmet razprav v Parlamentu.

Pri tem gre samo za to, da se prepreči dokončna izsušitev spodnjega toka reke Jordan. Spodnji tok reke se je namreč že spremenil v nič več kot curek. Vsebuje samo odpadno vodo in prav nič sladke vode. Vsi znanstveniki se strinjajo, da bo čez eno ali dve leti spodnji tok reke Jordan popolnoma ugasnil.

Zato me skrbi, da je resolucija enako naslovljena na Izrael, Jordanijo, Sirijo in palestinske oblasti. Spodnji tok reke Jordan se v celoti nahaja v coni C, kar pomeni, da palestinske oblasti nimajo niti pravice do dostopa do tega območja, kaj šele administrativnih pravic ali sploh kakšnega nadzora nad njim. Slišali smo že, da palestinske oblasti na tem območju ne morejo storiti nič. Zato bi ta resolucija morala nagovarjati druge države.

Kadar država, v tem primeru Izrael, uporablja 75 % vode, ki je na voljo v spodnjem toku reke Jordan, pa čeprav del vode vzamejo druge države, pri tem pa Palestincem ne ostane skorajda nič vode za življenje, je to politično vprašanje. Ta problem naj bi bil rešen s Sporazumom iz Osla, od takrat pa nismo dosegli prav nobenega napredka.

Posebna težava v tem trenutku je ta, da Palestinci nenehno skušajo vrtati vodnjake, ki so potem takoj uničeni, ter da izraelski organ, pristojen za vodo, ki ima monopol, ne vrta vodnjakov za Palestince, temveč samo za nezakonite naselbine.

 
  
MPphoto
 

  Nicole Kiil-Nielsen (Verts/ALE). (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, na začetku bi želela izkazati spoštovanje zvezi ekologov, ki smo jo sprejeli pred nekaj meseci v Bruslju, združenju Izraelcev, Jordancev in Palestincev. To združenje je oblikovalo nekaj odličnih poročil o stanju v regiji, o stanju reke Jordan in o nevarnosti njenega izginotja.

Evropska unija, ki dodeljuje precejšnja finančna sredstva razvojnim projektom na Bližnjem vzhodu, mora igrati večjo vlogo pri pripravi in izvajanju načrta reševanja reke, ki bo vključeval vse strani v regiji. Države, ki mejijo na reko, kot so Sirija, Jordanija in Izrael,, preusmerjajo njen velik del, medtem ko so Palestinci – kot je nekdo pravkar dejal – deležni le 5 % tega vira.

V dolini reke Jordan izraelski naseljenci porabijo šestkrat več vode kot Palestinci, predvsem z močno onesnažujočim kmetijstvom, ki je namenjeno za izvoz kmetijskih pridelkov v Evropo. Širjenje teh naselbin z njihovo bujno vegetacijo se mora ustaviti, prav tako kot se mora ustaviti uničevanje beduinskih taborov in njihovih vodnih cistern, kar se je zgodilo letos poleti, pred nekaj tedni. To je norost!

Naša prednostna naloga mora biti ohranjanje pravične porazdelitve vode v regiji.

 
  
MPphoto
 

  Mário David (PPE).(PT) Kot Evropejci smo vsi zaskrbljeni zaradi ekološke katastrofe, o kateri razpravljamo danes, čeprav se ta dogaja zunaj območja Evropske unije.

Pojem trajnostnega razvoja, v katerega verjamemo, nima upravnih meja ali verskega prepričanja. Planet razume kot celoto, ne kot vsoto njegovih delov. Zato reka Jordan predstavlja problem za vse človeštvo, ne samo za ljudi in skupnosti, ki čutijo neposredne posledice pomanjkanja vode ali njene slabe kakovosti. Naš razum nam pravi, da moramo „misliti globalno in delovati lokalno“. Danes smo tu, da bi storili prav to: mislili globalno.

Kot Evropska unija moramo prispevati k lokalnem delovanju kot načinu zmanjšanja in zaustavljanja nenehnega slabšanja toka in kakovosti reke Jordan. EU že ima na voljo zakonodajni in institucionalni okvir ter orodja, s katerimi lahko ukrepa ali pomaga ukrepati. Govorim o Uniji za Sredozemlje, njenem sekretariatu in Skladu za evro-sredozemske naložbe in partnerstvo (FEMIP), ki ga upravlja Evropska investicijska banka. To je seveda vprašanje, ki ga bo parlamentarna delegacija, ki ji predsedujem, tesno spremljala v naših odnosih z državami Bližnjega vzhoda.

Jasno je, da morajo vsak ukrep, ki vodi k reševanju te okoljske tragedije, izvajati države in lokalni organi, katerih ljudje bodo imeli od tega neposredne koristi. Na podlagi tega bi rad poudaril dve zamisli, ki se pojavljata v resoluciji. Prva je vzpostavitev komisije za upravljanje porečja celotne reke Jordan, ki naj bi jo sestavljali predstavniki držav ali oblasti, ki uporabljajo njeno vodo. Evropa lahko tu pomaga na primer z izkušnjami Mednarodne komisije za zaščito Rena. Drugič, najboljšo prakso je mogoče podpreti in razširiti na projekte, ki jih Unija izvaja skupaj z Jordanci, Izraelci in Palestinci, predvsem pa na projekte, ki jih podpirajo Prijatelji zemlje Bližnjega vzhoda, ki jih je gospa De Rossa danes že pozvala, da naj pomagajo pri učinkovitemu in ustreznemu upravljanju vodnih virov v porečju reke Jordan.

Na koncu, gospod predsednik, in v še širšem okviru, bi želel poudariti primer sodelovanja in mirnega sožitja, ki ga predstavlja ta načrt. Medtem ko pozdravljamo in spodbujamo vrnitev novega procesa neposrednega dialoga med Izraelom in Palestinsko nacionalno oblastjo, čeprav hkrati obžalujemo odsotnost EU v tem procesu, pozdravljamo neposredno vključenost obeh strani.

 
  
MPphoto
 

  Olga Sehnalová (S&D). (CS) Problem izsuševanja reke Jordan je nedvomno resen regionalni okoljski problem, ki vpliva na ekosistem celotnega območja in življenje ter zdravje njegovih prebivalcev. Dolgotrajno čezmerno črpanje vode je skupaj z onesnaževanjem in sušo glavni vzrok za to stanje, tako kot tudi nezmožnost zagotoviti učinkovito upravljanje voda.

Kot so že povedali nekateri poslanci, se več kot 90 % rečnega toka izčrpa za zaloge pitne vode in zlasti za namakanje kmetijskih zemljišč in industrijo. Letni tok je s prejšnje ravni 1,3 milijarde kubičnih metrov padel na približno 100 milijonov kubičnih metrov. Zaradi političnega spora je ta okoljski problem očitno težje rešljiv.

Vendar pa ni potrebno, da bi voda bila vir spora. Lahko je tudi primer pozitivnega dejanskega sodelovanja v regiji in lahko igra tudi ključno vlogo pri vzpostavitvi vzajemnega zaupanja. Mir, ki temelji na vsakodnevnem sodelovanju in skupnih vrednotah, ima več možnosti od katere koli rešitve z okrogle mize.

 
  
MPphoto
 

  Malika Benarab-Attou (Verts/ALE).(FR) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, čedalje večje izsuševanje reke Jordan je neposredna posledica tragedije, ki jo doživlja Palestina. Voda je močno politično vprašanje. Tega ne smemo pozabiti.

Spomnimo se nekaterih dejstev: Svetovna banka nam sporoča, da je milijon in pol prebivalcev območja Gaze že dve leti brez klora, ki je bistvenega pomena za dezinfekcijo vode; pred bombardiranjem januarja 2009 ni imelo dostopa do vode 50 % domov , torej si lahko predstavljate, kako je danes. Zdravniki brez meja pravijo, da je danes, po napadih izraelske vojske na infrastrukturo, 90 % vode, s katero se oskrbujejo prebivalci, neustrezna za pitje. Vsak dan se zaradi uničenja infrastrukture v Gazi v Sredozemlje izpusti 80 milijonov litrov odpadne vode, ki je ni mogoče obdelati.

Res je, da je baronica Ashton večkrat obiskala Gazo, a kje je politični pogum za to, da bi se v Izrael uvedli enaki standardi, kakršne imamo v Evropi? Ali morajo izraelski naseljenci imeti monopol nad čisto vodo, kot ga imajo nad zemljo? Evropska unija mora zaradi tega ustaviti pridružitveni sporazum s sedanjo izraelsko vlado, ki je še vedno gluha za vse naše prošnje, medtem ko zasedba ozemlja in naselbine, ki so nezakonite, še vedno ostajajo. Brez pravice ne bo miru.

 
  
MPphoto
 

  Monika Flašíková Beňová (S&D). (SK) Kot smo na današnji razpravi že večkrat slišali in kot bomo gotovo slišali še enkrat, je reka Jordan nepredstavljivega kulturnega, okoljskega in gospodarskega ter seveda tudi političnega in strateškega pomena. Izkoriščanje in zloraba reke sta torej nesprejemljiva. Njen tok se od leta 1964 preusmerja v Izrael in tudi v druge države: V Jordanijo, Libanon, Sirijo in druge države, ki so bile tu omenjene. Mnoge izmed teh držav reko uničujejo in jo onesnažujejo. Po trditvah okoljevarstvenikov je zloraba reke Jordan skorajda uničila njen celoten ekosistem. Za izboljšanje njenega trenutnega stanja bi bila potrebna desetletja.

V skladu z ocenami je reka Jordan z okoljskega vidika ena izmed stotih najbolj ogroženih krajev na svetu. Seveda je to dejstvo tudi posledica razmer, v katerih se Izrael in okoliške arabske države ne morejo dogovoriti o ohranitvi in zaščiti reke, zato sem trdno prepričana, da bi se Evropska unija morala zelo dejavno vključiti v ta proces tako, da bi finančna pomoč za razvojne projekte na območjih Bližnjega vzhoda bila na primer odvisna od obnovitve spodnjega toka reke.

 
  
MPphoto
 

  Richard Howitt (S&D). – Gospod predsednik, tekma za vodo lahko zaostri – ali celo zaneti – spor, bodisi da gre za taljenje ledenikov v državah Jammu in Kašmir, za napetosti med državami srednje Azije zaradi osiromašenega Aralskega morja, rivalska plemena, ki se borijo za site vode med Sudanom in Somalijo ali dejansko za spodnji tok reke Jordan, o katerem razpravljamo zdaj.

Sanacija reke Jordan in sodelovanje, ki je potrebno za njeno uresničitev, bi lahko tudi povečala obete za mir. Nesmrtnost so tej reki podelile svete knjige judovstva, krščanstva in islama, v katerih jo povezujejo s prerokoma Mojzesom in Elijo oziroma opisujejo kot mesto, kjer so pokopani štirje spremljevalci preroka Mohameda. Reko Jordan so prečkali Izraeliti, ki jih je vodil Jozue, in prav tu se je zgodil tudi čudež, Jezusova hoja po vodi.

Da bi njene vode bile deležne zaščite v korist današnjih prebivalcev regije in zato, da bi prihodnje generacije lahko tam živele v miru in blaginji, ne bi smeli potrebovati še enega čudeža.

 
  
MPphoto
 

  Elena Băsescu (PPE).(RO) Mislim, da je pristranska resolucija oziroma pristop k stanju reke Jordan v okviru nadaljevanja mirovnih pogajanj med Izraelom in palestinskimi oblastmi neprimerna.

Vodni viri so občutljiva tema na Bližnjem vzhodu in o njej bi morali razpravljati ob koncu pogajanj, da bi se izognili kakršni koli škodi mirovnemu procesu. EU ne sme dovoliti, da bi iz tega po nepotrebnem naredila politično vprašanje, in spodbujati mora k podpisu regionalnega sporazuma o sanaciji reke Jordan.

Ker menim, da je reka Jordan regionalno vprašanje, pozdravljam stalno sodelovanje med izraelskimi in palestinskimi oblastmi na področju upravljanja vode. Skupni prispevki obeh držav so pripeljali do nedavne odobritve 61 izmed 96 ukrepov, ki so bili predlagani za ta namen. Kljub temu je problem nezadostnih vodnih virov še vedno nerešen.

 
  
MPphoto
 

  Ioan Enciu (S&D).(RO) Sanacija reke Jordan je večplastno vprašanje, saj je univerzalnega zgodovinskega in verskega pomena. Problemi, s katerimi se sooča, vključujejo ekološka in humanitarna vprašanja ter vprašanja s področja mednarodne varnosti, ki se med seboj prepletajo.

Mislim, da mora ta razprava predvsem govoriti o tem, kako fizično rešiti reko, ne pa kritizirati bodisi eno bodisi drugo vključeno stran. Če projekt reševanja uspe, bo to posredno vplivalo na vse druge vidike. Zato menim, da odstavek E v osnutku resolucije ni neposredno povezan s zadevnim vprašanjem, kar lahko povzroči neželeno zmedo.

Evropska unija lahko da in mora dati velik prispevek k prehitevanju negativnega vpliva, ki bi ga lahko povzročil popoln propad in na koncu izginotje slavne reke. Evropska unija mora igrati dejavnejšo vlogo v pogajanjih med vključenima stranema in pomagati pri vzpostavitvi ravnovesja.

 
  
MPphoto
 

  Andreas Mölzer (NI).(DE) Gospod predsednik, vemo, da reka Jordan zaradi svoje lege na mejah več držav igra pomembno vlogo v politiki Bližnjega vzhoda. Čeprav je reka pomagala pri vzpostavitvi miru med Izraelom in Jordanijo, in sicer na podlagi pogodbe, ki Jordaniji dovoljuje, da črpa večje količine vode, je stanje v primeru Sirije ravno nasprotno. Javna skrivnost je, da je strah Izraela, da bi mu Sirija lahko odvzela vodo, pravi razlog za to, da Izrael ne želi vrniti Golanskega višavja.

Če se je reka Jordan zaradi nenehnega izčrpavanja vode res spremenila v curek odpadne vode, kar je verjetno cena, ki jo bo treba plačati za ozelenitev puščave, se bodo razmere na Bližnjem vzhodu v bližnji prihodnosti nedvomno poslabšale zlasti zato, ker nekateri voditelji Hamasa govorijo, da je osvoboditev celotne regije med Sredozemljem in reko Jordan moralna in verska dolžnost.

Vendar pa ima pomanjkanje vode v reki Jordan tudi širše posledice, saj se z izsušitvijo reke Jordan zmanjšujejo tudi količine vode, ki pritekajo v Mrtvo morje. Zato se bodo možnosti za spor in območje spora povečali. V naši strategiji za Bližnji vzhod bi morali to upoštevati.

 
  
MPphoto
 

  Véronique De Keyser (S&D).(FR) Gospod predsednik, hvala, ker ste mi dovolili, da pojasnim nekaj, za kar se zdi, da pravkar nisem imela priložnosti prepričljivo storiti.

V zvezi z vprašanjem izkoriščanja vode in čezmernega izkoriščanja vode v naselbinah bi želela svoje kolege poslance opozoriti na Posebno poročilo o stanju v dolini reke Jordan, ki ga je pripravila parlamentarna skupščina Euromed, ki sama večkrat citira iz poročila Svetovne banke z naslovom Ocena omejitev za razvoj palestinskega vodnega sektorja in iz poročila organizacije Amnesty International Nemirne vode in tako dalje. V teh poročilih so navedene natančne številke o tem izkoriščanju, ki so štiri do petkrat večje med Izraelci. Moje številke segajo od ena do šest. To so torej dejstva; žal mi je, toda jaz jih nisem dokumentirala.

 
  
MPphoto
 

  Marija Nedelcheva (PPE).(BG) Evropska unija je odgovorna partnerka in prek svoje zunanje politike sprejema delež skupne odgovornosti za dogodke v svetu. Kot donatorja, vključena v financiranje razvojnih projektov na Bližnjem vzhodu, in kot dejavna udeleženka v mirovnem procesu na Bližnjem vzhodu, mora Evropska unija, predvsem pa Evropski parlament, oblikovati svojo strategijo za sanacijo reke Jordan in dati k njej svoj prispevek, da bi ohranila pomen reke kot vira življenja v tej regiji.

Samo pred nekaj meseci je NVO Prijatelji zemlje Bližnjega vzhoda opozorila, da se lahko reka Jordan v enem letu izsuši, če države v regiji ne bodo ukrepale. Padec gladine reke pomeni tudi posledice za celotno podnebje in pokrajino v regiji. To stanje lahko čisto zares ogrozi zagotavljanje preživetja prebivalcev v regiji, kjer je namakanje težko izvedljivo. Poleg povsem pragmatičnega vidika teh problemov ne smemo pozabiti, da je reka Jordan tudi močan duhovni simbol.

Ena izmed osnovnih lastnosti Evropske unije je ravnovesje med vrednotami in pragmatizmom. Zato bodimo torej še naprej odgovorni politiki in s skrbjo za reko Jordan še enkrat pokažimo naš edinstven evropski pristop.

 
  
MPphoto
 

  Štefan Füle, član Komisije. – Gospod predsednik, čezmejni izzivi zahtevajo skupna prizadevanja. Evropski parlament je upravičeno opozoril na potrebo po sodelovalnem pristopu na tem področju. Evropska unija podpira duh sodelovanja, ki je potreben za obravnavanje resnih izzivov, ki jih povzroča voda v regiji Bližnjega vzhoda, ter zagovarja reševanje problemov pri viru, ne zgolj odpravljanje kasnejših simptomov.

Dovolite mi, da za konec potrdim, da bo Evropska unija še naprej prispevala k prizadevanjem za ublažitev pomanjkanja vode v tej regiji in za zagotavljanje virov čiste vode ob ohranjanju okolja in zaščiti pitne vode za ljudi v regiji. Evropska unija bo še naprej podpirala dejavnosti, ki spodbujajo prihodnjo sanacijo reke Jordan in možno prihodnjo vzpostavitev skupnega in povezanega upravljanja porečja reke, če se bodo države v regiji tako odločile.

Evropska unija bo še naprej podpirala dialog in spodbujala čezmejno sodelovanje pri vprašanjih v zvezi z vodo med različnimi sosedami v tej regiji, s čimer bo prispevala k vzpostavitvi zaupanja. Same sosede pa si morajo prav tako resno prizadevati in dati politično zavezo za usklajevanje razpoložljivih virov in povpraševanja. To vključuje ne samo vlade, temveč tudi civilno družbo. Posamezniki, podjetja in lokalne občine morajo tako kot v Evropi prispevati k trajnostnemu upravljanju vodnih virov. To je izziv, s katerim smo soočeni vsi.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Prejel sem pet predlogov resolucije(1), predloženih v skladu s členom 115(5) poslovnika.

Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo 9. septembra 2010.

(Seja je bila prekinjena ob 17.55 in se je nadaljevala s časom za vprašanja ob 18.00)

 
  
  

PREDSEDSTVO: Diana WALLIS
podpredsednica

 
  

(1) Glej zapisnik.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov