Predsednica. − Naslednja točka je razprava o šestih predlogih resolucij o Keniji: neuspelo prijetje sudanskega predsednika Omarja al Baširja(1).

  Charles Tannock, avtor. − Gospa predsednica, sudanskega predsednika Omarja al Baširja je Mednarodno kazensko sodišče obtožilo genocida, ker je domnevno ukazal grozljive zločine v Darfurju.

Ni ravno človek, ki bi si ga želel kot častnega gosta in Turčija mu je morala zaradi obtožbe MKS lansko leto odpovedati gostoljubje na konferenci organizacije OIC v Ankari.

Žal pa je kenijski predsednik razmišljal drugače in ga je povabil na svečanost ob razglasitvi nove kenijske ustave. Res je, da so bili mnogi ministri vlade krhke kenijske koalicije, tudi prvi minister Odinga, zelo nezadovoljni zaradi navzočnosti predsednika Baširja, ampak škoda je storjena – ugled Kenije kot vodilne države v regiji, ki spoštuje demokracijo in mednarodno pravo, je skaljen.

MKS je bilo ustanovljeno prav za to, da bi lahko tudi visokim uradnikom, vključno z voditelji suverenih držav, sodili za domnevne zločine, ki kot zločini proti človeštvu, genocid ali vojni zločini po določbah Rimskega statuta spadajo v univerzalno pristojnost.

Da Kenija kot članica MKS ni izpolnila svojih obveznosti, je vredno obžalovanja. Pozdraviti pa velja novico, da bo Kenija polno sodelovala z MKS pri preiskavi tragičnih nasilnih dogodkov po volitvah pred tremi leti, čeprav je njena odločitev precej pozna in morda celo posledica ogorčenja zaradi dogodka s predsednikom Baširjem.

  Marietje Schaake, avtorica. − Gospa predsednica, Kenija je, podobno kot še nekatere druge afriške države, pomembna partnerica EU na vrsti ključnih področij, kot so varnost, razvoj in trgovina.

Afrika je imela pri ustanovitvi MKS odločilno vlogo, njeno zavezanost določbam statuta sodišča pa še poudarja 4. člen ustanovne listine Afriške unije.

Sporazum iz Cotonouja med EU in Kenijo predpisuje pogoje partnerstva, v tem sporazumu pa je jasno navedeno, da je spoštovanje demokracije in človekovih pravic pogoj za trgovinske odnose in pomoč.

Žal je Omar al Bašir 27. avgusta obiskal Kenijo kot uradni gost vlade, torej kot častni gost. V času obiska je za al Baširja veljal nalog za prijetje zaradi njegove domnevne vloge pri genocidu v sudanskem Darfurju.

Al Bašir se bo morda še moral zagovarjati pred MKS, vendar ga je najprej treba privesti v Haag. Kenija bi ga morala med bivanjem na njenem ozemlju prijeti, vendar tega ni storila. To je resen problem. Je znak, da vlada ne ravna verodostojno in ne spoštuje obveznosti iz sporazumov, ki jih je podpisala, to pa mora EU obravnavati kot resen problem.

Mi sami moramo ravnati v skladu z lastnimi merili boja proti izogibanju kazenski odgovornosti, proti izogibanju kazenski odgovornosti pa se moramo boriti tudi v Afriki, če želimo krepiti stabilnost in demokracijo na tej celini. Rada bi pozvala visoko predstavnico, naj proti Keniji ostro diplomatsko ukrepa in naj opomni njene voditelje na obveznosti, ki jim jih nalaga Rimski statut.

  Barbara Lochbihler, avtorica. – (DE) Gospa predsednica, na letošnji pregledni konferenci Mednarodnega kazenskega sodišča v Kampali se je povsem jasno izkazalo, da lahko to sodišče uspešno opravlja svoje delo le ob podpori držav članic, še zlasti tistih, ki so podpisnice Rimskega statuta. Države članice EU moramo na to ves čas opozarjati, saj jih strah pred diplomatskimi zapleti ali morebitni politični nagibi pogosto odvračajo od doslednega ravnanja, na primer v zvezi z aretacijami ljudi, obtoženih vojnih zločinov.

V našem predlogu resolucije obsojamo ravnanje kenijske vlade, ki je povabila sudanskega predsednika Omarja al Baširja na obisk, nato pa ga ni prijela. Za Omarja al Baširja je razpisan nalog za prijetje zaradi domnevnih vojnih zločinov in genocida. Tako je Kenija ravnala v nasprotju z mednarodnim pravom in javno razglasila dejstvo, da ji navidezna solidarnost med afriškimi vladami pomeni več kot pregon tako resnih zločinov, kot so zločini proti človeštvu. To je slaba novica za milijone Afričanov, žrtev grozodejstev predsednika al Baširja, pa tudi za žrtve drugih vojn in državljanskih vojn. Te stvari moramo urediti zaradi žrtev in njihovih svojcev, dočakati morajo pravico, doživeti morajo, da bodo zločinci, pa čeprav visoki politični ali vojaški funkcionarji, poklicani na odgovornost za svoja grozodejstva.

Vse naše obsodbe je vredno tudi javno nasprotovanje Afriške unije prijetju predsednika al Baširja. To nasprotovanje kaže zmotno solidarnost med njenimi državami članicami in ščiti visoke funkcionarje pred odgovornostjo, s tem pa spodkopava načela dobrega upravljanja – upravljanja, katerega odločitve temeljijo na veljavnem mednarodnem pravu. Razočarani smo tudi nad tem, da je Afriška unija zavrnila ustanovitev regionalnega urada Mednarodnega kazenskega sodišča v Adis Abebi.

Zato moramo ponovno pozvati Komisijo, naj vključi vprašanje nesodelovanja in zavračanja sodelovanja z Mednarodnim kazenskim sodiščem na dnevni red naslednjega vrha EU in Afriške unije.

  Marie-Christine Vergiat, avtorica. – (FR) Gospa predsednica, mnogi v tej dvorani obžalujemo nedavne odločitve Kenije, Afriške unije in Arabske lige, da ne bodo upoštevale mednarodnega naloga za prijetje Omarja al Baširja zaradi zločinov proti človeštvu. Sudanski predsednik tako uživa polno nedotakljivost v skoraj vseh afriških in arabskih državah. Večina med nami, sicer očitno ne prav prepričljiva večina, nas želi, da bi mednarodna pravica veljala enako za vse ljudi na svetu.

Spomnimo se, kako težko je bilo ustanoviti Mednarodno kazensko sodišče (MKS). Vemo tudi, da bo preteklo še precej časa, preden se bodo pristojnosti tega sodišča razširile na ves svet. Vsi skupaj pa bi bili precej bolj verodostojni, če naše države članice, še zlasti Francija, ne bi toliko omahovale pri prilagajanju svoje zakonodaje potrebam mednarodnega pravosodja. Bolj verodostojni bi bili, če se pomembne države, kot so Združene države Amerike, ne bi izločile iz pristojnosti mednarodnega pravosodja.

Lahko rečemo, da imajo evropske države veliko odgovornost do Afrike, da tej celini ne smemo vsiljevati vtisa, da uporabljamo dvojna merila, saj moramo ugotoviti, da mednarodno pravico uveljavljamo predvsem pri afriških državah, razen pri tistih, ki jih ščitijo pomembni interesi nekaterih evropskih držav.

Zato poslanci obžalujemo, da nalog MKS za prijetje Omarja al Baširja, ki je odgovoren za vrsto zločinov, ni bil upoštevan. Želeli pa bi, da bi pravica veljala enako za vse, tudi na ozemlju Evropske unije. Samo pot tem pogojem – namreč, da je zgled – bo Evropska unija območje resnične svobode in pravičnosti in samo tako lahko postopoma širimo pravno državo, demokracijo in človekove pravice po svetu.

Zato me zelo veseli, da je danes velika večina poslancev obsodila vse oblike diskriminacije Romov, še zlasti pa ksenofobne opazke predsednika Republike Francije, ki si ob svojem ravnanju še drzne sklicevati se na Splošno deklaracijo o človekovih pravicah.

Kar nas čaka zdaj, komisar, pa je preiti od besed k dejanjem, če želimo ohraniti verodostojnost naših besed pred svetom.

  Thijs Berman, avtor. − (NL) Gospa predsednica, težko je verjeti v napredek. Grozote vojn in preganjanj v 20. stoletju nam narekujejo previdnost pri naših sodbah tudi v našem stoletju. Na enem področju pa lahko, vsaj po mojem mnenju, vendarle govorimo o resničnem napredku, to je na področju mednarodnega kazenskega prava. Začelo se je z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo (MKSJ), temu je sledilo Mednarodno kazensko sodišče za Ruando (MKSR), zdaj pa smo prispeli do Mednarodnega kazenskega sodišča. Pravice ne delijo več zmagovalci vojne, kot je deloma še veljalo pri nürnberškem sodišču, pač pa jo deli neodvisno mednarodno sodišče. Tu sodijo storilcem najtežjih zločinov, če država, v kateri so bili zločini storjeni, namerno ali iz kakega drugega razloga sama ne sproži pregona. Tako lahko obnovimo čut za pravico v svetu po velikih grozodejstvih, žrtve dosežejo zadoščenje in to odpre možnosti za spravo. Za trajen mir. Kazensko sodišče pa pomeni tudi svarilo tistim, ki morda naklepajo vojne zločine. Sodna nedotakljivost pomeni menico za nove zločine, zato je ne smemo dopuščati, še zlasti ne v primeru hudih grozodejstev, ki jih je obtožen Omar al Bašir. Kenija je podpisnica Rimskega statuta. Pacta sunt servanda, pogodbe je treba spoštovati, drugače izgubijo smisel, in zato je popolnoma nesprejemljivo, da lahko al Bašir nemoteno proslavlja demokracijo v Keniji po tem, ko so bile v njegovem imenu v njegovi lastni državi, Sudanu, tako hudo kršene človekove pravice. Naj bo torej ta resolucija, tako kot resolucije gospe Vergiat, poziv državam, ki še niso podpisale Rimskega statuta, med njimi predvsem Združenim državam Amerike. Na kaj še čaka Barack Obama? Okrepitev Mednarodnega kazenskega sodišča nas bo pripeljala bliže svetu, za kakršnega si prizadevamo, k redu, v katerem vojni zločini ne bodo ostajali nekaznovani, k miru in spoštovanju človekovih pravic po vsem svetu.

  Tunne Kelam, avtor. − Gospa predsednica, po mojem mnenju je osrednje vprašanje današnje razprave, ali je mogoče v praksi uveljaviti odgovornost za zločine proti človeštvu.

Sudanskega predsednika Baširja je Mednarodno kazensko sodišče obtožilo takih zločinov in je izdalo nalog za njegovo prijetje. Danes se sprašujemo, ali bo svet kdaj zmogel dovolj politične volje in usklajenega delovanja, da bodo taki zločinci prišli pred sodišče.

Kenijska vlada je 27. septembra tako priložnost zamudila. Predsednika Baširja je povabila na obisk. Lepo je slišati kenijskega predsednika vlade, ko priznava, da je bilo to povabilo napaka in kršitev mednarodnih zavez Kenije.

Danes pozivamo države članice Afriške unije, naj se brez izjem pridružijo mednarodnim prizadevanjem, da bi predsednika Baširja privedli pred Mednarodno kazensko sodišče v Haagu, kjer bo imel vse možnosti za obrambo. Zelo vesel sem današnjega splošnega soglasja v naši zbornici, da je treba zadevo urediti in predsednika Baširja privesti pred Mednarodno kazensko sodišče.

  Filip Kaczmarek, v imenu skupine PPE. – (PL) Gospa predsednica, na Poljskem pravimo, da ženska ne more biti na pol noseča, Kenija pa se skuša obnašati tako. Na eni strani vabi in gosti predsednika al Baširja, na drugi strani pa je podpisnica Rimskega statuta. To dvoje je nezdružljivo. Kenija se mora odločiti, kako bo ravnala – ali bo preganjala zločince, ali pa jih bo pustila živeti v miru. Pretvarjanje, da lahko hkrati počne oboje, je najmanj nepošteno. Utemeljitev kenijske vlade, da njihova država ni soseda Zahoda in da so zato lahko povabili predsednika al Baširja, je nesprejemljiva, saj ne upošteva že prej sprejetih uradnih, političnih in moralnih zavez. Oblasti Kenije, Čada in drugih držav podpisnic Rimskega statuta bi morale spoštovati njegova nedvoumno zapisana načela. Razumem, da je nekaterim ljudem morda ljubše pustiti zločince nekaznovane, ne morem pa razumeti in sprejeti, kadar kdo zagotavlja, da zločince želi preganjati, v resnici pa tega ne počne.

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, v imenu skupine S&D. – (PL) Zgodovina nas uči, da vojne zločince na koncu vedno doleti roka pravice, tudi če se jim na začetku uspe izmakniti zakonu in zabrisati sledove za seboj. Adolfa Eichmanna, enega od očetov nacističnega poskusa iztrebljenja židov, so prijeli v Buenos Airesu po 15-letnem iskanju. Radovana Karadžića je prijela srbska policija 13 let po pokolu v Srebrenici.

Enaka usoda zagotovo čaka tudi predsednika Sudana, Omarja al Baširja, snovalca etničnega čiščenja v Darfurju, za katerim je Mednarodno kazensko sodišče že marca lani razpisalo tiralico. Kako lahko Evropska unija pripomore k temu, da bi al Baširja privedli pred Sodišče? Prvič in predvsem lahko pritisne na države podpisnice Rimskega statuta, saj je ta statut pravna podlaga delovanja Sodišča. Ne sme se več ponoviti 27. avgust, ko je predsednik al Bašir lahko brez vseh ovir prišel v Kenijo, državo podpisnico Rimskega statuta, na proslavo sprejetja nove kenijske ustave, po proslavi pa se je lahko varno vrnil v Sudan. Uporabiti moramo vse diplomatske kanale, ob aktivnem sodelovanju visoke predstavnice za zunanje zadeve in varnostno politiko, uporabiti moramo vse instrumente, ki jih imamo na voljo, vključno z rednimi srečanju na vrhu z Afriško unijo in državami podpisnicami sporazuma iz Cotonouja, da bi končno le dosegli prijetje al Baširja, obtoženega genocida.

  Frédérique Ries, v imenu skupine ALDE. – (FR) Gospa predsednica, novica, da so kenijske oblasti avgusta z odprtimi rokami sprejele predsednika Sudana, je spodbudila Parlament k temu, da z današnjo resolucijo ponovno potrdi svojo privrženost zelo trdnim načelom naše skupnosti.

Kenija mora, enako kot vse druge države, spoštovati mednarodno pravo. Torej bi morala omogočiti prijetje Omarja al Baširja, voditelja, proti kateremu je – kot smo že slišali – Mednarodno kazensko sodišče izdalo mednarodni zaporni nalog na podlagi obtožb zločinov proti človeštvu, vojnih zločinov in genocida v Darfurju. Če sploh kdo potrebuje osvežitev spomina, je imelo divjanje v Darfurju več kot 300 tisoč nedolžnih žrtev.

Ob tem pa se tako kot sudanski predsednik obnašajo tudi nekatere druge afriške države: Libija, Katar in Savdska Arabija, če naštejem le nekatere. Zato mora Evropa sprejeti enotno politiko – strogost – ob dejanskem sostorilstvu Afriške unije, ki je svojim članicam odsvetovala prijetje sudanskega predsednika. Naša zbornica mora budno nadzorovati in opozarjati Evropsko unijo, še zlasti baronico Ashton, naj jim bo spoštovanje mednarodnega prava in človekovih pravic prvo vodilo in naj ga kot osrednjo temo uvrstijo na dnevni red naslednjega srečanja na vrhu med Evropsko unijo in Afriško unijo, ki bo 29. in 30. novembra v Libiji.

  Jaroslav Paška, v imenu skupine EFD. – (SK) Svobodno gibanje sudanskega predsednika Omarja al Baširja po mnogih afriških in azijskih državah ob tem, ko je Mednarodno kazensko sodišče 4. marca 2009 izdalo mednarodni zaporni nalog zanj na podlagi obtožb zločinov proti človeštvu, vključno z umori, prisilnim preseljevanjem, mučenjem in posilstvi, ter vojnih zločinov, kot so načrtovanje napadov na civilno prebivalstvo v pokrajini Darfur, kaže, da precej afriških in azijskih državnih voditeljev svojih mednarodnih obveznosti ne jemlje preveč zares in da imajo drugačen prag sprejemljivosti zločinov proti nemočnim civilistom, kot ga imamo v Evropi.

Stališče Afriške unije iz julija 2009 in stališče Arabske lige, ki zavračata sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem v tej zadevi, jasno dokazujeta, da veliko voditeljev njihovih držav članic dejanj sudanskega predsednika Omarja al Baširja preprosto ne razume kot dejanj, za katera bi mu moralo soditi Mednarodno kazensko sodišče. Z drugimi besedami, mnogim med njimi se tiranija in surovi genocidi nad milijoni civilistov zdijo sprejemljiva praksa, povsem primerna za obvladovanje uporov med prebivalstvom, ki ne zna ceniti njihovega vladanja in si drzne izražati nezadovoljstvo.

Gospe in gospodje, nisem prepričan, da je prav, da civilizirani svet takim voditeljem ponuja kakršno koli finančno ali materialno pomoč. Morda bi bilo bolje, če bi s takimi voditelji čim prej sedli za mizo in jim prepričljivo dopovedali, da kršenje pomembnih mednarodnih zavez pač ne gre skupaj s finančno in materialno pomočjo, ki jo prejemajo od nas. Če tega iz kakršnega koli razloga ne bodo razumeli ali upoštevali, bo treba proti njim ukrepati enako, kot ukrepamo proti drugim barbarskim režimom. Preprosto ni prav, da naši državljani v teh težavnih časih prispevajo pomoč voditeljem, ki sodelujejo pri oviranju dela Mednarodnega kazenskega sodišča.

  Eija-Riitta Korhola (PPE). - (FI) Gospa predsednica, država pogodbenica Mednarodnega kazenskega sodišča mora izpolnjevati svoje obveznosti in spoštovati mednarodno pravo. Kenija pa je, v nasprotju s takimi načeli, kršila zahtevo Sodišča za prijetje sudanskega predsednika.

Položaj je kočljiv; naša presoja mora zajeti preteklost in prihodnost. Sosedam Sudana so dobri odnosi s to državo velikega pomena, čeprav na račun mednarodnega prava. Obenem pa si milijoni darfurskih žrtev zaslužijo pravico in rešitev iz sedanje stiske. Pred nami je pomembna faza uresničevanja mirovnega sporazuma, sklenjenega leta 2005: januarsko glasovanje o avtonomiji južnega Sudana. Ne glede na izid referenduma se bo nemirom težko izogniti. S premišljeno pomočjo pa bi lahko preprečili ponovitev darfurske tragedije.

Zato se, glede na našo obsodbo ravnanja Kenije, zavzemam za okrepitev vloge EU v Sudanu. Pokazati moramo, da EU čvrsto in otipljivo podpira uresničitev mirovnega sporazuma. Poleg tega mora EU sodelovati pri spremljanju januarskega referenduma, skozi celotni volivni postopek, od registracije volivcev do končnega štetja glasov, in se pripraviti na morebitne izredne razmere v Sudanu.

  Cristian Dan Preda (PPE). – (RO) Omarju al Baširju je ponovno uspelo izigrati mednarodno skupnost in odločitev kenijskih oblasti, da povabijo sudanskega predsednika na svečanost razglasitve nove ustave, še bolj ta odločitev, da ga ne primejo, se mi zdita grajanja vredni.

Obrazložitev kenijskih oblasti, da je to v prid sosedskim odnosom, vsekakor ni na mestu. Kot država podpisnica Rimskega statuta ima Kenija jasno obvezo sodelovati z Mednarodnim kazenskim sodiščem. Poleg tega je bila obtožnica za grozodejstva v Darfurju vložena na Sodišče na podlagi resolucije št. 1593 iz leta 2005, ki jo je Varnostni svet sprejel na podlagi 7. poglavja. To besedilo je zavezujoče in v 2. odstavkom predpisuje vsem državam in mednarodnim organizacijam polno sodelovanje s Sodiščem.

Kenijski minister za zunanje zadeve je omenil tudi lanski sklep Afriške unije, da ne bo sodelovala z MKS, ki so ga ponovno potrdili na julijskem srečanju v Kampali. Taka utemeljitev ni sprejemljiva, saj omenjeni sklep ni v skladu z mednarodnim pravom.

Prepričan sem, da bi morale države članice Afriške unije najtesneje sodelovati z MKS v boju proti sodni nedotakljivosti storilcev grozljivih zločinov v Afriki.

  Bogusław Sonik (PPE). – (PL) Gospa predsednica, kenijski vladi moramo izraziti odločno nasprotovanje njenemu ravnanju in ji zagroziti, da ji bomo zmanjšali našo pomoč in podporo. Ni sprejemljivo, da vabi in z vsemi častmi sprejema na državniški obisk sudanskega predsednika Omarja al Baširja, za katerega sta izdana dva zaporna naloga Mednarodnega kazenskega sodišča na podlagi obtožb zločinov proti človeštvu, umorov, iztrebljanja, mučenja in vojnih zločinov. Dolžnost Kenije, ki je ratificirala dokument o ustanovitvi Mednarodnega kazenskega sodišče, je prijeti vsako iskano osebo ali jih vsaj odreči vstop na svoje ozemlje. Rad bi jo ob tej priložnosti pozval k spremembi svojega odnosa in spoštovanju svojih mednarodnih zavez. Pozivam vse afriške države k odgovornemu ravnanju s storilci zločinov proti človeštvu in vojnih zločinov, saj le-ti ne smejo ostati nekaznovani in jih je treba postaviti pred haaško sodišče.

  Miroslav Mikolášik (PPE). – (SK) Uradno slovesnost ob razglasitvi nove ustave v zahodnem duhu, enega od najpomembnejših dogodkov v zgodovini Kenije od razglasitve neodvisnosti leta 1963, bo za vedno omadeževal obisk sudanskega vojnega zločinca Omarja al Baširja. S povabilom človeka, odgovornega za pokol civilistov v Darfurju in vojne zločine, zločine proti človeštvu in genocid, je Kenija pokazala, da so njena zavzemanja za krepitev svobode, demokracije in pravne države zgolj prazne besede.

Brezbrižnost Kenije do lastnih mednarodnih zavez je po mojem mnenju zelo zaskrbljujoča, in rad bi se pridružil pozivu Keniji, naj ponovno potrdi svojo politično voljo in odločenost izpolnjevati zaveze iz Rimskega statuta, s katerim je bilo ustanovljeno Mednarodno kazensko sodišče.

  Ana Gomes (S&D). Parlament, Komisija, Svet in evropske vlade morajo soglasno obsoditi uradno povabilo in sprejem sudanskega predsednika Al Baširja v Keniji in njegovo neprijetje kljub zapornemu nalogu Mednarodnega kazenskega sodišča na podlagi obtožb vojnih zločinov in genocida lastnih državljanov v Darfurju. Kenija ni kršila le svojih mednarodnih obveznosti, ki jih ima kot država pogodbenica Mednarodnega kazenskega sodišča, pač pa tudi obveznosti, ki jih ima kot podpisnica sporazuma iz Cotonouja, zato jo morajo doleteti posledice.

Kenijske oblasti so hudo škodovale koristim lastnega ljudstva s to žalitvijo vseh, ki si v Afriki in drugod po svetu prizadevajo za odpravo sodne nedotakljivosti zločincev, kot je predsednik Al Bašir. Kenijske oblasti ob prezira vredni potuhi Afriške unije in Lige arabskih držav delajo sramoto Afriki, ko se pajdašijo z zločincem, ki bo prej ali slej vendarle prijet in priveden pred mednarodno sodišče.

  Anneli Jäätteenmäki (ALDE). - (FI) Gospa predsednica, genocid je hud zločin. Ljudi, ki ga zagrešijo, ukažejo ali načrtujejo, je treba postaviti pred sodišče in obsoditi.

Na bližnjem vrhu Evropske unije in afriških držav mora EU to vprašanje odpreti kot glavno točko dnevnega reda. Kršenje človekovih pravic in genocid na sto tisoči – milijoni – ljudi je treba nujno preiskati. Poleg tega je izpolnjevanje zapornih nalogov Mednarodnega kazenskega sodišča obvezno. EU mora storiti vse, da bodo ta pravila spoštovana.

  Franz Obermayr (NI). – (DE) Gospa predsednica, kot kažejo podatki v brošuri regionalnega centra Združenih narodov za obveščanje, EU že od leta 2004 prav razsipno pomaga Afriški uniji pri razvoju afriške varnostne arhitekture. Skupna finančna pomoč je do leta 2007 dosegla znesek 300 milijonov EUR ali celo več.

Finančna pomoč pa ima smisel le, če Afriška unija dejavno sodeluje pri zagotavljanju miru na kriznih območjih Afrike. Videti pa je, da Afriška unija v resnici ni prav zavzeta za tako sodelovanje. Na svojem vrhu v Libiji julija 2009 je sprejela sklep, naj njene države članice ne izročijo sudanskega predsednika, če se zadržuje na njihovem ozemlju. Stara modrost, „kdor plača godbenike, izbira, kaj bodo igrali“, je sicer nekoliko robata, je pa v njej precej resnice. To preprosto pomeni, da mora visoka predstavnica za zunanje zadeve in varnostno politiko jasno povedati, da lahko EU prispeva svoja sredstva za mirovne akcije v Afriki le, če bosta Afriška unija in Arabska liga začeli sodelovati z Mednarodnim kazenskim sodiščem in ne bosta več ovirali njegovega delovanja.

  Connie Hedegaard, članica Komisije. − Gospa predsednica, sistem, ki ga je vzpostavil Rimski statut, je ključno orožje mednarodne skupnosti v boju proti sodni nedotakljivosti storilcev najhujših zločinov. Kot je Parlamentu znano, EU že ves čas podpira Mednarodno kazensko sodišče. Dokaz za to je tudi poudarjanje pomena univerzalnosti in uveljavljanja Rimskega statuta MKS v naših političnih dialogih s partnerskimi državami.

Naš naslednji instrument je revidirani sporazum iz Cotonouja, uporabljamo pa ga za krepitev miru in mednarodnega pravosodja, saj si prizadevamo, da bi vse naše partnerske države AKP ratificirale Rimski statut.

Zato nas navdaja s skrbjo ugotovitev, da je Afriška unija na svojem julijskem vrhu pozvala svoje članice, naj ne upoštevajo zapornih nalogov za predsednika al Baširja. Julijski uradni obisk predsednika al Baširja v Čadu in kenijsko povabilo al Baširja na svečanost ob razglasitvi nove ustave sta še dva zaskrbljujoča signala od naših afriških partnerjev.

Stališče EU je, da mora Kenija spoštovati svoje pravne in politične obveznosti: kot država podpisnica Rimskega statuta mora izpolnjevati svoje obveznosti do MKS, spoštovati pa mora tudi druge mednarodne pravne obveznosti, nenazadnje tudi resolucijo 1594 Varnostnega sveta ZN.

Kot podpornica dogovora o notranji spravi v Keniji, ki ga je pomagal doseči Kofi Anan in med katerega ključne določbe spada tudi boj proti sodni nedotakljivosti krivcev za nasilne izgrede po volitvah, bo EU tudi v prihodnje spodbujala Kenijo k sodelovanju z MKS, tudi v okviru našega dialoga o 8. členu.

Cenimo zavezo Kenije za sodelovanje z MKS pri notranjih zadevah, ki jo je izrazila prejšnji teden ob obisku tajnika MKS. Samo upamo lahko, da se bo Kenija odločila za enako ravnanje tudi pri mednarodnih zadevah.

V skladu s stališčem EU do MKS je služba za stike z javnostjo visoke predstavnice in podpredsednice Komisije 27. avgusta dala izjavo, v kateri je izrazila zaskrbljenost nad neprijetjem al Baširja v Keniji, delegacija EU v Keniji pa je dobila navodilo, naj naše sporočilo prenese kenijski vladi z demaršo. To je storila včeraj. Visoki predstavnici bom prenesla vašo željo, naj vprašanje odpre na naslednjem srečanju med Afriško unijo in EU.

  Predsednica. − Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo kmalu.

Pisne izjave (člen 149)

  Monica Luisa Macovei (PPE), v pisni obliki. – Pridružujem se obsodbi kenijskih oblasti, da ne bodo prijele sudanskega predsednika, ki je bila v nasprotju z njihovimi obveznostmi v okviru mednarodnega prava in v nasprotju z njihovo dolžnostjo do žrtev, ki pričakujejo pravično kazen za storilce.

Spomnimo se, da je tožilstvo Mednarodnega kazenskega sodišča (MKS) obtožilo Al Baširja vojnih zločinov, zločinov proti človeštvu in genocida. Več milijonov ljudi v južnem Sudanu je bilo pobitih ali razseljenih. Kakšno sporočilo pošilja Kenija s tako odločitvijo žrtvam? In kakšno sodelovanje z MKS lahko kenijski državljani, pa tudi vsi drugi, pričakujemo od Kenije pri obravnavi hudih zločinov, storjenih v tej državi po splošnih volitvah leta 2007? Imam samo eno sporočilo, ki je hkrati poziv: sodna nedotakljivost je nesprejemljiva. Al Baširja je treba prijeti in izročiti MKS.

  Zbigniew Ziobro (ECR), v pisni obliki. – (PL) Evropska unija se mora odločno odzvati na nesprejemljivo stališče kenijskih oblasti po tem, ko niso priprle predsednika Sudana, za katerega je izdan nalog za prijetje, ko je bil v Keniji. Omarja al Baširja je Mednarodno kazensko sodišče prepoznalo kot sostorilca v genocidu v pokrajini Darfur. To je prvič, da je Mednarodno kazensko sodišče obtožilo predsednika države, ki še vedno opravlja funkcijo. Kruta dejanja Omarja al Baširija so doletela veliko žrtev, mnoge izmed tistih, ki so preživele, pa so bile prisiljene zapustiti svoje domove in živeti v izgnanstvu. Vlada Kenije se je premišljeno odločila ignorirati mednarodne obveznosti. Al Baširja ni samo gostila na svečanosti ob razglasitvi ustave, ampak sploh ni ukrepala, da bi ga priprla. To jasno dokazuje, da so se lokalni interesi in sosedska solidarnost izkazali za pomembnejše od odločbe Mednarodnega kazenskega sodišča. Vendar pa se nikogar ne sme ivzveti iz kaznovanosti, predvsem pa ne osebe, odgovorne za tako resne zločine. Predsednik Sudana mora nositi posledice svojih dejanj v skladu z mednarodnim pravom, kenijske oblasti pa bi bile morale pomagati to doseči. Evropska unija si mora ustrezno prizadevati, da prepriča države Afriške unije o nujnosti spoštovanja načela univerzalne sodne pristojnosti. To ni samo v interesu oblasti, ampak načeloma v interesu državljanov držav članic Afriške unije.