Predsednik. – Naslednja točka je poročilo gospoda Vidala-Quadrasa na zahtevo Odbora za industrijo, raziskave in energetiko o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom in o razveljavitvi Direktive 2004/67/ES (COM(2009)0363 - C7-0097/2009 - 2009/0108(COD)) (A7-0112/2010).

  Alejo Vidal-Quadras, poročevalec. – (ES) Gospod predsednik, v zadnjih letih smo bili priče vedno novim primerom ranljivosti držav članic v zvezi z energetskimi vprašanji, predvsem v zvezi z oskrbo s plinom.

Motnje v oskrbi na severu in vzhodu Evropske unije v zimah 2005-2006 in 2008-2009 so se spremenile v pravo nočno moro. Zaradi zadnjih zim v Evropi, ki so bile ostre, je še nujnejše, če je to sploh mogoče, da storimo vse, kar je v naši moči, da bi se v prihodnosti izognili ponavljanju takšnih dogodkov.

Večina oskrbe Unije z energijo prihaja iz uvoza; zaradi tega lahko diplomacija igra pomembno vlogo na tem strateškem področju. Vsi se zavedamo prizadevanj Komisije na tem področju, ki jih zelo cenimo, vendar pa se moramo opremiti z učinkovitimi mehanizmi, ki bodo bolj neposredni.

Ne smemo pozabiti, da v krizah z oskrbo zaradi nacionalnih tržnih pravil in pomanjkanja medsebojne povezanosti ni bilo mogoče povsem zadovoljivo zagotoviti pomoči prizadetim državam članicam.

Uredba, o kateri bomo glasovali, naj bi bila odločen korak naprej pri odpravljanju tega problema. Že dolgo skušamo doseči napredek pri tem vprašanju in premagujemo težave, ki so posledica različnih nacionalnih perspektiv. Šlo je za dolgotrajen in zahteven proces pogajanj.

Sporazum, o katerem bodo danes glasovali, kaže na to, da so se države članice ozrle prek svojih interesov, da bi se tako veliko bolj osredotočile na evropski vidik. Ko bo uredba sprejeta, nam bo na voljo instrument, s katerim bomo lahko povečali zanesljivost oskrbe s plinom v celotni Evropski uniji.

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko je po uspešnem izidu tristranskih pogajanj s Svetom uredbo soglasno sprejel.

To priložnost želim izkoristiti in se zahvaliti vsem poročevalcem v senci za odlično delo, ki se odraža tudi v besedilu, vsem članom odbora, ki so izrazili mnenja, prav tako pa je bilo v besedilo vključeno znatno število njihovih sprememb.

Prav tako se želim zahvaliti Evropski komisiji za dragoceno podporo sozakonodajalcem in izpostaviti plodno sodelovanje s španskim predsedstvom Sveta, ki nas je obveščalo o delu, ki ga je opravljalo.

Ta uredba zagotavlja varnost vseh evropskih državljanov, ki bodo od zdaj v krizah boljše zaščitenih. Poleg tega državam članicam zagotavlja prožnost, da bodo lahko vključile tudi dodatne zaščitene odjemalce, kot so javne službe.

Vendar pa je treba upravičeno gorečnost držav članic, ko govorimo o varstvu potrošnikov na nacionalnih trgih, uravnotežiti s solidarnostjo do državljanov drugih držav članic.

Uredba v primeru krize zahteva, da podjetja za oskrbo s plinom oskrbujejo zaščitene odjemalce neprekinjeno vsaj 30 dni. Poleg tega morajo države članice zgraditi ali nadgraditi svojo infrastrukturo tako, da se bo izboljšala vključenost notranjega trga z energijo in zmanjšal obseg energetskih otrokov.

Eden izmed najpomembnejših dosežkov te uredbe je dejstvo, da nalaga povratni tok na povezovalnih vodih vseh držav članic, da bi tako bili skladni z merili, kot sta potreba in smiselnost. Povratni tok bo z vidika kratkoročnih naložb in ob sprejemljivih stroških omogočil do zdaj še ne videno raznovrstnost oskrbe v Evropi. V tem smislu je plinovod Yamal očiten primer, saj oskrbuje Poljsko, Češko republiko, Slovaško in Nemčijo prek Belorusije.

Drug dosežek Parlamenta je pomembna vloga, podeljena Komisiji, ki lahko uveljavi pravico veta v zvezi s specifičnimi ukrepi, če meni, da bi lahko ogrozili varnost oskrbe drugih držav članic.

Komisija lahko prav tako odigra ključno vlogo pri usklajevanju med državami članicami v vseh kriznih razmerah in sicer pod okriljem koordinacijske skupine za plin. Ta uredba zagotavlja dejansko rešitev resničnega problema. Krepi zanesljivost oskrbe s plinom in zavezuje vse partnerje na trgu, da sodelujejo in rešujejo resne probleme z oskrbo, do katerih bi v prihodnje lahko prišlo.

Najboljša zaščita pred prihodnjimi krizami so ustrezno in učinkovito delovanje trga, izgradnja medsebojnih povezav ter razvejanost poti in dobaviteljev.

Gospod predsednik, uredba, ki se nanaša na varnost oskrbe s plinom, predstavlja izjemno kakovostno spremembo, s katero so države članice ob strani pustile izključno nacionalne načrte, da bi v celoti vstopile v ambiciozen evropski pristop.

Res je, da sta bili potrebni dve krizi z nevarnimi posledicami, da se je prebudila zavest EU nekaterih držav članic, kljub temu pa je njihova slabljenje zelo dobrodošlo, če ima enake posledice, kot kesanje.

Gospod predsednik, ta uredba predstavlja zgodovinski mejnik na poti do zanesljive oskrbe s plinom v Uniji in je neizpodbiten dokaz vrednosti našega velikega projekta združevanja. Ustrezna in hitra izvedba te uredbe bo pomenila močno sporočilo našim dobaviteljem, ki so skoraj vedno naši prijatelji; sporočilo, da vsaj kar se oskrbe s plinom tiče v Uniji, slogan „vsak človek zase“ ne velja več. Nadomestil ga je slogan „vsi za enega, eden za vse“.

  Günther Oettinger, član Komisije. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, plin predstavlja pomembno vlogo v naši energetski politiki in strategija na tem področju je jasna. Prvič, rabimo učinkovit evropski pravni okvir, s katerim bo mogoče zagotoviti zanesljivost oskrbe s plinom. Drugič, zagotoviti moramo razvejanost naših virov in poti oskrbe za uvožen plin. Prav tako moramo še dodatno razviti in konsolidirati potrebno infrastrukturo ter zavzeti skupen pristop pri evropskih interesih, ko se pogovarjamo z našimi energetskimi partnerji in tranzitnimi državami. Vse to mora temeljiti na dobro delujočem notranjem trgu.

Kriza s plinov v januarju lani in potek dogajanj v juniju med Moskvo in Minskom, ta potrdila, da smo z našo plinsko strategijo na pravi poti. Zato sem hvaležen, da so bila pogajanja v Parlamentu in z državami članicami na podlagi predloga Komisije uspešno zaključena že v enem letu. To je dobra novica za poslovno javnost in za državljane Evropske unije. Predvsem se želim zahvaliti Evropskemu parlamentu, pa tudi gospodu Vidalu-Quadrasu za izkazano zavezanost temu vprašanju. Povsem ste bili prepričani v to, da je rezultate mogoče doseči in ste proces pripeljali do prepričljivega zaključka. Prav tako želim izraziti zahvalo državam članicam za njihovo pripravljenost, da se odrečejo nekaterim svojih pristojnostim in postanejo del evropskega okvira.

Ta osnutek uredbe je šele prvi del zakonodaje, ki temelji na celovitem členu o energiji v novi Lizbonski pogodbi. Vstopate na novo ozemlje in izkoriščate novo pridobljene, celovite pristojnosti. Nihče ne more zagotoviti, da ne bo več prišlo do prekinitev v oskrbi s plinom. Ravno zaradi tega je še toliko pomembnejše, da izvedemo vse varnostne ukrepe. Verjamemo, da je tesno sodelovanje z državami članicami na področju plina pomembnejše, kot je bilo kadar koli do sedja. Trenutno Poljski svetujemo, da že od samega začetka zagotovi, da bo njena nova pogodba o dobavi plina z Rusijo skladna z evropskim pravom in da ne bo treba uradno kršiti pogodbenih postopkov.

Pozdravljamo poziv Parlamenta k skupnemu evropskemu pristopu, hitrejšimi preventivnimi ukrepi, novimi tehničnimi možnostmi, kot so možnost povratnega toka, širitev infrastrukture in skupna zunanja evropska energetska politika. Prav tako podpiramo predlog Parlamenta o spremljanju in vzpostavitvi notranjega trga. Obvezni minimalni standardi za vsako gospodinjstvo, kažejo na solidarnost in odgovornost Evrope do svojih državljanov. Po vsej Evropi bo obvezno skladiščenje zalog za obdobje 30 dni za primere izrednih razmer, na primer kadar pride do okvare infrastrukture, temperaturnih nihanj ali izjemnega povpraševanja. Varnost, ki zadostuje za trideset dni, ni resnična varnostna mreža, predstavlja pa podlago, s katero lahko z večjim zaupanjem vstopimo v zimo in morebitne prihodnje krize.

Nastopati moramo vse bolj enotno, zgraditi naše interno stališče, kot to počnemo zdaj, in zunanjemu svetu predstaviti poenoteno podobo.

Mnogi ukrepi, ki so del uredbe, so že bili izvedeni, tudi tisti, ki se nanašajo na plinsko infrastrukturo in povratni tok. Trenutno podpiramo 31 projektov, povezanih s plinom in pri tem uporabljamo denar, ki ga je dodelil Parlament. Znesek v skupni višini 1,4 milijarde EUR pomaga pri razbremenjevanju različnega javnega in zasebnega financiranja. V zadnjih mesecih smo uresničili veliko tega, kar je predvidenega v uredbi. Vendar pa moramo opraviti še veliko dela. Prepričan sem, da ta uredba ne bo zadnja v zvezi s to temo. Zato z zanimanjem pričakujem vmesni pregled in verjetno tudi nadaljevanje te uredbe in podrobno usklajevanje in širitev ustreznih načrtov v obdobju dveh do treh let.

Želimo, da bi se uredba začela hitro izvajati, po tem, ko bo sprejeta. Komisija želi ukrepati že v zgodnji fazi in tako zagotoviti, da bomo uporabljali skupen pristop v naših zunanjih energetskih odnosih. Koordinacijska skupina za plin, ki jo vodi Komisija in zaseda vsak mesec, bo morala zaradi uredbe odigrati pomembnejšo vlogo. Pozdravljamo dejstvo, da sodelovanje ne bo potekalo le na evropski, ampak tudi na regionalni ravni. Takšen primer je pilotni projekt, kjer sodelujejo tri baltske države, Estonija, Latvija in Litva, kot del načrta povezovanja baltskega energetskega trga (BEMIP). Na kratko, potrebujemo regionalne rešitve znotraj celotne evropske razsežnosti.

Zagotovim vam lahko, da si Komisija želi obsežne razprave o infrastrukturi. Infrastrukturni paket, ki vam ga nameravamo predstaviti novembra, predstavlja pravo priložnost za to, skupaj z naslednjim obdobjem financiranja.

(Aplavz)

  Bogusław Sonik, pripravljavec mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane. – (PL) Državljani Evrope od Evropske unije pričakujejo odločitve in ukrepe, ki bodo jasno in izrecno izražali našo željo po skupnem upravljanju nadnacionalne infrastrukture. Ta uredba izpolnjuje ta pričakovanja. Predvsem se to nanaša na promet in možnost hitrega potovanja na vse destinacije v Evropi ob uporabi hitri železnic, cestnih in letalskih povezav, prav tako pa se nanaša na varnost, vključno z varnostjo preskrbe z energijo.

V parlamentu že več let govorimo, da je treba oskrbo z energijo obravnavati, kot strateško politično temo. Evropa ne sme biti odvisna le od enega dobavitelja, vendar v srednji in vzhodni Evropi, ki se večinoma oskrbuje iz Rusije, vladajo ravno takšne razmere. Gazprom je že večkrat pokazal, da plin obravnava, kot na strateško orožje za povečevanje političnega vpliva Moskve s tem, ko otežuje oskrbo s plinom. Kot Poljaki, kot poljski poslanci v EP, smo opozarjali na egoistično naravo severnega plinovoda, naložbe, ki je bila izvedena brez posvetovanja z državami članicami Evropske unije.

Današnja uredba o solidarnosti glede plina je izraz evropske ozaveščenosti, da lahko le skupaj zgradimo učinkovit in vzajemno koristen sistem pridobivanja in distribucije plina. Sistem, v katerem ne bo nobena država, če bo ostala brez plina, prepuščena sama sebi. Da bi določbe te uredbe lahko zaživele v praksi, pa potrebujemo politično voljo vlad, pa tudi finančna prizadevanja Evropske unije.

  Sandra Kalniete, pripravljavka mnenja Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov. – (LV) Hvala, gospod predsednik. To je zelo pomembno poročilo in vesela sem, da resolucija Parlamenta odraža pomisleke tistih držav članic, ki so izolirane na področju energije, saj smo v veliki meri odvisni od oskrbe iz tretjih držav, in ki jih pesti pomanjkanje infrastrukture, s katero bi bile povezane z drugimi državami članicami Evropske unije. Upam, da bo sprejetje te uredbe pripomoglo k razvoju projektov skupne energetske politike. V imenu Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov z veseljem izpostavljam številne točke, v katerih je Parlament izboljšal ta predlog. Prvič, razred potrošnikov, ki jim bo v izrednih razmerah zagotovljena oskrba s plinom, je bil bolj jasno in natančneje opredeljen. Drugič, delovanje evropskega načela solidarnosti je bilo ohranjeno, okrepljeno in dosledneje opredeljeno, s poudarkom na regionalnem sodelovanju in razširitvi pristojnosti in odgovornosti Komisije. In zadnje, pri reševanju motenj v oskrbi je bila prednost namenjena tržnim mehanizmom, ne pa netržnim mehanizmom. Uporabljali se bodo samo v okoliščinah, ko trg ne bo sposoben zagotavljati oskrbe, da bi tako bilo mogoče zaščititi potrošnike. Na koncu se želim zahvaliti gospodu Vidalu-Quadrasu za odlično sodelovanje.

  Jacek Saryusz-Wolski, pripravljavec mnenja Odbora za zunanje zadeve. – Gospod predsednik, varnost preskrbe z energijo je eden izmed ključnih elementov za zagotavljanje varne prihodnosti. Javno dobro je, da je EU dolžna skrbeti za svoje državljane. Vprašanje se ne glasi ali, ampak kako naj ukrepa Komisija, da bi državam članicam zagotovila varnost na področju energije. V ta namen sta potrebna dva elementa: prvič, ustrezni pravni instrumenti ter drugič, politična vizija in volja glede izvajanja teh instrumentov.

Glede zakonodajnega paketa, v zvezi s katerim je gospod Vidal-Quadras zelo učinkovito zaključil pogajanja, želim podati oceno, da je v primerjavi s prvotnimi ambicijami, bilo uresničenih dve tretjini ciljev glede varnosti preskrbe EU z energijo. Paket nam zagotavlja ambiciozne zakone glede infrastrukture, uvaja sistem za odziv Komisije v primeru izrednih razmer in vključuje načelo solidarnosti, kar je v členu 194 pogodbe navedeno, kot zavezujoča določba.

Vendar pa manjkajo nekatere pomembne stvari, predvsem v zunanjem vidiku energetske politike EU. Uredba ne omenja vloge visoke predstavnice in se le bežno sklicuje na južni koridor, Nabucco, ali na sodelovanje z našimi parterji v evropski politiki sosedstva.

Vendar pa celotno besedilo predstavlja ogromen napredek – oziroma ga bo predstavljal, če bo skrbno izvedeno.

(Predsednik je prekinil govornika)

  Herbert Reul, v imenu skupine PPE. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, najprej se želim zahvaliti poslancem v Parlamentu, ki so trdo delali na tem projektu, predvsem gospodu Vidalu-Quadrasu. To dokazuje, da se je evropski politični sistem sposoben odzvati na krize in zagotoviti uporabne rešitve.

Tovrstne razmere zanesljive oskrbe smo videli ob številnih priložnostih. Zaradi tega je problem zanesljive oskrbe postal veliko jasnejši. Prisiljeni smo bili ukrepati in izvedli smo potrebne ukrepe. Poiskali smo rešitve, ki niso neposredne, ki vključujejo nove instrumente in ki ne vzpostavljajo le, kar se mi zdi najzanimivejši vidik, infrastrukturnih standardov v Evropi, ne vzpostavljajo le skupnih pravil za preprečevanje in načrtov za izredne razmere, ne zagotavljajo le gotovosti, na katero se je gospod Oettinger upravičeno skliceval, da lahko našim državljanom ponudimo 30 dni varnosti v prihodnje, ampak tudi dokazujejo, da smo sposobni sklepati sporazume, ki dajejo uporabne rezultate. Proces je bil zahteven, vendar je zdaj jasno, da je poudarek na vlogi in odgovornostih podjetij, ki gradijo in upravljajo omrežja. Drug pomemben dejavnik vključuje zagotavljanje prožnosti politik in jasno navajanje, da ne uveljavljamo zahtev, ki ne prinašajo koristi in niso več smiselne ali razumne, na primer z vgradnjo prožnosti za možnost povratnega toka. Ne trdimo, da moramo uresničiti vse, ne glede na ceno, vendar dopuščamo možnost za ocenjevanje posameznih primerov in izboljšanje sodelovanja v regijah.

Prav tako pomembno je sklicevanje na dejstvo, da bo morala Komisija, če ne morejo najti potrebnih rešitev, čeprav se morajo države članice zavedati svojih dolžnosti, opraviti dodatno delo. Vloga Komisije je bila okrepljena, vendar pa ni edina nosilka odločanja. Dolžna je sprejemati odločitve, ko druge rešitve niso več možne, prav tako pa ima zadnjo besedo. Rabimo prožnost in sisteme, zaradi katerih so obremenitve v razumnih mejah. Prav tako pa moramo zagotoviti, da bodo zagotovljene rešitve. To je dobra novica za Evropejce iz Bruslja.

  Hannes Swoboda, v imenu skupine S&D. – (DE) Gospod predsednik, najprej se seveda želim toplo zahvaliti gospodu Vidalu-Quadrasu za pozitivno poročilo, predvsem pa za produktivno sodelovanje med njim in poročevalci v senci. Rad bi se zahvalil predsedniku odbora, ki je vodil srečanja s španskim predsedstvom.

Dosegli smo dober rezultat. Seveda se vse to nanaša na solidarnost na evropski ravni, ki je osrednja točka, na skupni razvoj plinovodov, na možnost povratnega toka in, najpomembneje, na zaščito ranljivih potrošnikov. Kot je bilo rečeno, vse to pokriva neposredna zakonodaja. Nekateri ljudje so bili kritični do tega, vendar je zelo pomembno, saj nam omogoča, da jasno izrazimo stališče.

Gospod Oettinger se je že ozrl v prihodnost in omenil, da se zgodbe tu še ne konča. V zvezi s tem ga želim podpreti. Narediti bi morali še nekaj dodatnih korakov. Skupina gospoda Delorsa je pred kratkim pripravila poročilo o možnosti vzpostavitve evropske energetske skupnosti. Vem, da je naš predsednik temu zelo naklonjen. Vesel sem, da je tega mnenja, saj verjamem, da bi vzpostavitev skupne evropske skupnosti glede energetskih vprašanj, ne a bi pri tem spremenili pogodbo, zelo pomembno prispevala k napredku in nadaljevanju procesa evropskega poenotenja. Prav tako je pomembno, da ne bomo preveč obremenjeni z razpravo o spremembi pogodbe. Solidarnost mora resnično biti prednostna naloga.

Moja druga točka se nanaša na enotno stališče, tako interno, kot tudi navzven. Kaj mislim z „interno“? Mislim na to, koliko dodatne infrastrukture potrebujemo, kar je prav tako omenil gospod Oettinger. Bolj ko bomo prešli na sončno energijo in vetrno energijo, bolj bomo morali razviti našo infrastrukturo, saj bomo poleg povečane zmogljivosti skladiščenja morali zagotoviti tudi, da bodo lahko energijo zagotavljali drugi proizvajalci, kadar ne bo na voljo dovolj sončne ali vetrne energije. Zato je skupno infrastrukturno omrežje v Evropi zelo pomembno.

Seveda moramo enotno podobo predstaviti tudi zunanjemu svetu. Pri nas lahko vse bolj govorimo o skupnem trgu, medtem ko ga druge države nimajo. Rusija nima skupnega, odprtega trga. Namesto tega ima državne monopole. Če se želimo soočiti s tem sistemom, moramo to storiti skupaj, na podlagi skupne evropske zunanje energetske politike, mogoče pa tudi na podlagi skupnega pristopa evropskih plinskih družb, da bi tako lahko dosegli boljše cene in boljše pogoje, seveda pa tudi razvoj infrastrukture, kot je Nabucco. Zame je to razlog, da si danes prizadevamo za skupno evropsko energetsko politiko.

  Adina-Ioana Vălean, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, najprej bi rada čestitala poročevalcu, gospodu Vidalu-Quadrasu, za odlično delo pri tem pomembnem poročilu. Vsaka zima nas opomni, da je Evropa odvisna od oskrbe s plinom iz Rusije, Ukrajine in drugih držav. Varnost oskrbe z energijo je za EU postala prednostna naloga, kar je izjemno dobrodošlo.

Ta zakonodaja je pozitiven korak k zmanjševanju ranljivosti Evrope in zagotavljanju našim državljanom, da bo plin na voljo v primeru resnih motenj; cene bodo ugodnejše in prevladala bo solidarnost. Vendar moramo narediti še več. Nadaljevati moramo z zagotavljanjem različnih virov in poti oskrbe. Varnost oskrbe z energijo ima glede na to, ali ste Romun, Nizozemec ali Finec, drugačen pomen. Zaradi naših različnih geopolitičnih razmer potrebujemo evropski pristop, evropski pristop pa zahteva dokončno vzpostavitev energetskega trga.

Vsekakor ne gre za pretiravanje, če rečem, da znotraj EU še vedno obstajajo številne ovire. Protekcionizem škoduje trgu, s tem pa škoduje tudi potrošnikom, prispeva k visokim cenam in negativno vpliva na našo varnost oskrbe. Pretiravajo pa politiki, ko pravijo, da bi se politika morala umakniti iz energetske politike in to izpostavljam jasno in odločno. Vsak dan slišimo o ambicioznih pogodbah, poslih, dogovorjenih za zaprtimi vrati, monopolih in političnih dogovorih.

V Romuniji je oblikovanje naše energetske strategije v rokah peščice ljudi v Varnostnem svetu, ki ga vodi predsednik. Odgovornost? Ne za Romune. Demokracija? Ne za Romune. Pa vendar posledice te politike občutijo državljani Romunije, ko ob koncu leta prejmejo vrtoglave račune za plin.

Čas je, da zahtevamo več preglednosti, odgovornosti in demokracije pri tem, kako države članice obravnavajo energetsko politiko. Sicer ne bomo mogli izboljšati razmer za potrošnike. Naj cene ureja prosti trg – nedvomno bo pri tem opravil boljše delo, kot politiki. Komisija mora odpraviti protekcionistične ovire in vzorce obnašanja.

  Claude Turmes, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, čestitke gospodu Vidalu-Quadrasu in vsem, ki so sodelovali pri pogajanjih. Prav tako želim čestitati španskemu predsedstvu, ki nam je resnično pomagalo, da smo hitro dosegli napredek na tem področju. Dosegli smo dobro ravnotežje med notranjim trgom in načrtovanjem prihodnosti ter med regionalno ravnjo in Evropo, kot celoto. Prav tako sem zadovoljen, da področje, kjer smo dosegli največji napredek, možnost povratnega toka, igra pomemben del v tej uredbi.

Želim se ozreti v prihodnost in v zvezi s tem izpostaviti tri točke. Prvič, v zvezi z infrastrukturo lahko opazimo potencial za razvoj povezav sever-jug, predvsem na Poljskem, Madžarskem in Slovaškem. Za nas je zelo pomembno, da imamo več povezav sever-jug. Glede skladiščenja plina moramo obravnavati vprašanje, ki ga je izpostavil gospod Swoboda. Če bo na trg z električno energijo prišlo več plina, kar se zdi verjetno, rabimo hitrociklično skladiščenje. Oceniti moramo našo infrastrukturo in identificirati ali imamo počasno- ali hitrociklično skladiščenje plina, saj se moramo bolj osredotočiti na hitrociklično skladiščenje.

Drugič, menim, da nam primanjkuje dobrih podatkov, na katerih bi bilo mogoče oceniti prihodnje povpraševanje po plinu. Kakšen vpliv ima direktiva EU o zgradbah? Kakšen vpliv ima država, kot je Nemčija, ki trdi, da bodo od leta 2050 dalje vse zgradbe, tako stare, kot tudi nove, stavbe z nično porabo energije? Model PRIMES ni dovolj podroben ali neodvisen, saj ga je pripravila ista oseba, ki je razvila tudi scenarije za EURELECTRIC. To pomeni, da rabimo boljše podatke, če se želimo izogniti napačnim naložbam.

Tretjič, voditelji držav se bodo sestali 4. februarja 2011. Menim, da bi nam morala Komisija pred tem pomembnih vrhom 4. februarja predložiti dokument, ki vsebuje ponovno oceno globalnega trga s plinom. Zaradi najdišč plina iz skrilavca v ZDA je zdaj bolj dostopen utekočinjen plin. Kaj bi najdišča plina iz skrilavca v Evropi pomenila za nas? Komisija mora pripraviti dokument, ki bo voditeljem držav zagotovil oceno trenutnih razmer na globalnem trgu s plinom. Menim, da so veliko boljše, kot so bile pred dvema, tremi leti.

  Konrad Szymański, v imenu skupine ECR. – (PL) Čestitke so vsekakor na mestu, saj gospod Vidal-Quadras ni le glavna opora sporazuma, ki smo ga dosegli s Svetom, ampak je tudi glavna opora izjemno širokega soglasja med političnimi silami v Parlamentu. To je zelo pomembno. Evropski konzervativci in reformisti podpiramo ta kompromis, kljub dejstvu, da je Parlament prvotno predlagal ukrepe, ki so bili veliko bolj ambiciozni in so se posebej nanašali na izgradnjo infrastrukture, pa tudi na področje politične vključenosti Evropske unije pri reševanju kriz, vključno s krizami, ki imajo mednarodne razsežnosti.

Rečemo lahko, da je prvotna različica resolucije podjetjem in državam članicam nalagala veliko več obveznosti. Današnji predlog vsebuje veliko več možnosti. Le upamo lahko, da to ne bo služilo kot izgovor za nadaljevanje politike brezbrižnosti – tako s strani držav članic, kot tudi s strani podjetij – politike brezbrižnosti do ruske zlorabe plina, kot orožja proti srednji Evropi. Le upamo lahko, da bo Evropska komisija odločna v boju proti zlorabam monopolnega položaja Gazproma, saj ima Gazprom tudi politične razloge, da obdrži popoln nadzor na plinovodi, vključno s tistimi na ozemlju Evropske unije, pa tudi popoln nadzor nad surovinami, tudi po prodaji na trgu EU. To se dogaja v škodo skupnega trga, to poteka v škodo konkurenčnosti in pravic potrošnikov, prav tako pa to poteka v škodo razvoja sodobnih tehnologij v plinski industriji.

Seveda bi uredba lahko bila boljša, vendar je še vedno najpomembnejša priložnost in najpomembnejše zagotovilo energetske politike Unije glede na krizo pri oskrbi s plinom, zato jo mora Parlament na današnjem glasovanju čim bolj podpreti.

  Jacky Hénin, v imenu skupine GUE/NGL. – (FR) Gospod predsednik, ali moramo zagotoviti varnost preskrbe z energijo in neodvisnost? Da, moramo. Vendar je za dejansko zagotavljanje neodvisnosti in varnosti preskrbe z energijo ključnega pomena, da plin in druge energetske vire odmaknemo od resnih problemov, ki jih povzročajo špekulativni trgi, s tem, da jih razglasimo za javno dobro in sklenemo tarifne sporazume, ki upoštevajo ljudi v državah proizvajalkah in zagotavljajo varnost evropskim potrošnikom. To bi lahko bila naloga za Evropsko agencijo za energetiko pod nadzorom Parlamenta in Sveta.

Unija ne sme delovati kot predstavnica naftnih in plinskih multinacionalk, predvsem po nesreči, ki smo ji bili pravkar priča na obali Floride. Multinacionalk ne zanimajo interesi potrošnikov. Služijo le svojim delničarjem, ki ne upoštevajo pravic ljudi v državah proizvajalkah plina, da bi po lastni volji ravnali s proizvodi, ki prihajajo iz njihove zemlje.

V nasprotju z našim poročevalcem, nisem prepričan, da bo mogoče z prostim delovanjem trga in delovanjem zasebnih podjetij v plinski industriji, zagotovilo varno oskrbo plina v Uniji. Da bi lahko zagotovili oskrbo plina za vse državljane v Uniji, moramo nacionalizirati velike skupine na področju plina in iz teh subjektov narediti evropsko interesno skupino pod vodstvom multinacionalke, predvsem pa pod javnim nadzorom.

  Niki Tzavela, v imenu skupine EFD. – (EL) Gospod predsednik, gospod Vidal-Quadras, naj vam čestitam za odlično poročilo, ki uvaja red na naš notranji trg. Vendar pa želim pojasniti naslednje stališče: Ne smemo si domišljati, da je Evropa zagotovila varnost ali rešila največji problem alternativnih dobaviteljev plina.

Ravno nasprotno, če pogledam dobavitelje, ki so potrebni za zagotavljanje smiselnosti plinovodov, ki jih načrtujemo v Evropi, se mi zdi, da še vedno obstaja samo en dobavitelj. Da ponazorim, kako učinkovito nas je obdala, je Rusija sklenila sporazume o oskrbi s plinom z vsemi morebitnimi dobavitelji Evropi – celo z Iranom. Komisar, temu ne nasprotujem, vendar zaradi tega potrebujemo predlog o trgovinskih povezavah z Rusijo, ki temelji na skupnih interesih, pripravljen ob sodelovanju gospoda Tajanija, če ga želimo pripraviti tudi z gospodarskega vidika.

Moje vprašanje se glasi: ali ste razmislili o pospešitvi akcijskega načrta v zvezi z utekočinjenim zemeljskim plinom LNG? Obstajajo dobavitelji v Severni Afriki in Zalivu. Ali nameravate povečati število terminalov za utekočinjen zemeljski plin v Sredozemlju? Obstajajo alternativni dobavitelji in pozivam vas, da zadevo skrbno preučite.

  Béla Kovács (NI). – (HU) Gospe in gospodje, zaradi globalnega širjenja in internacionalizacije trgovine z zemeljskim plinom se je povečalo tveganje, da bodo spori, pa naj gre za mednarodne, politične ali gospodarske, posredno ali neposredno vlivali na enotni trg s plinom, kar bo ogrozilo njegovo delovanje, posledično pa tudi na varnost oskrbe. Vsi modeli trga s plinom že po definiciji lahko prenašajo le probleme povezane s kratkoročno zmogljivostjo, oskrbo, upravljanjem, tehničnim/tehnološkim vprašanjem in nihanjem cen in skušajo kar najbolj omejiti celotne stroške storitev. Zato mora biti varnost oskrbe opredeljena kot zagotovilo, da bo potrošnikom, ki potrebujejo neprekinjeno oskrbo, nenehno na voljo potrebna količina plina po dostopnih cenah. Pri oblikovanju politike zanesljive oskrbe, je posebno pozornost treba nameniti domačim uporabnikom, ki so odvisni od temperature in ne morejo preiti na druge energetske vire. Ti potrošniki se ne morejo boriti za svojo zanesljivost oskrbe. V današnjem popolnoma liberaliziranem trgu s plinom, morajo država, njena vlada in regulatorni organi zagotoviti, da pogodba s splošnih storitvah vključuje vse sprejemljive zahteve storitve.

  Arturs Krišjānis Kariňš (PPE). – (LV) Gospod predsednik, komisar, vsi smo odvisni. V Evropi smo odvisni od oskrbe z energijo iz tretjih držav. Ta odvisnost je še posebej očitna v sektorju plina in seveda smo močno odvisni neposredno od ene države dobaviteljice – Rusije. Vemo, da je Rusija, kot država dobaviteljica, lahko problematična. Na primer, zaradi spora med Rusijo in Ukrajino so nekatere evropske države članice januarja 2009 ostale brez oskrbe z zemeljskim plinom. Kaj je rešitev? Rešitev je seveda dvoplastna. Prvič, kot so povedali številni govorniki, zagotavljanje različnih virov oskrbe. Drugič, z razvojem notranjega trga z medsebojnimi povezavami. Ko torej govorimo o skupni evropski energetski politiki, mislimo na potrebo po razvoju delujočega notranjega trga, ki bi nas varoval. V čem je torej problem? Problem v tem, da so trenutno v Evropi nekatere države in regije popolnoma izolirane od Evropske unije. Baltiške države so popolnoma izolirane in povsem odvisne od oskrbe s plinom iz Rusije. Zaradi tega na primer potrošniki v baltiških državah za zemeljski plin plačujejo 30 % več, kot potrošniki v Nemčiji. Zato iskreno menim, da je ta uredba, ki jo je sprožila Komisija in jo je do zaključka pripeljal gospod Vidal-Quadras, korak v pravo smer. To je prava smer, vendar moramo stvari dokončati. Odpraviti moramo izoliranost nekaterih držav članic z naložbami v infrastrukturo, da bomo tako lahko prišli do skupnega trga, da bomo tako izpolnili predpogoje za prost notranji trg, s katerim bi bilo mogoče zagotoviti zanesljivo oskrbo s plinom. Hvala.

  Teresa Riera Madurell (S&D). – (ES) Gospod predsednik, komisar, v Parlamentu so nas opozorili, da kriza v januarju 2009 ni izpostavila le naše energetske odvisnosti. Spoznali smo, da smo za velik del problema krivi tudi sami. Španija na primer ne more pomagati prizadetim novim državam članicam, čeprav ima na voljo sredstva.

Gospe in gospodje, opozoriti vas želim, čeprav se mogoče zdi očitno, da je za notranjo solidarnost potreben enostaven prenos plina po vseh Uniji, brez tehničnih ali pogodbenih ovir, predvsem pa s pomočjo čezmejnih medsebojnih povezav, ki zdaj niso preveč dobre.

Prav to je bistvo te pogodbe, ki jasno povezuje izgradnjo medsebojne povezanosti z zanesljivo oskrbo s plinom in izpostavlja potrebo bo različnih virih in odpravi energetskih otokov.

Gospod predsednik, dovolite mi, da govor končam s pohvalo Komisiji, gospodu Vidalu-Quadrasu in španskemu predsedstvu, ki so v rekordnem času zagotovili solidarnost pri energetskih zadevah.

  Jorgo Chatzimarkakis (ALDE). – (DE) Gospod predsednik, najprej se želim zahvaliti gospodu Oettingerju in čestitati gospodu Vidalu-Quadrasu za njegovo poročilo. S pomočjo španskega predsedstva je bilo mogoče pripraviti zelo dober dokument. Zemeljski plin je pomemben in postaja vse pomembnejši. V svojem govoru je gospod Turmes povedal, da moramo spremeniti naš pogled na razmere. V državi, ki jo zastopam, je polovica vseh gospodinjstev odvisna od zemeljskega plina, vendar 40 % tega plina prihaja iz Rusije.

Zato je zagotavljanje zakonodaje pri obstoječi direktivi pomembno. Je tudi prav, da to storimo. S tem bomo dobili načrte za preprečevanje, preventivne ukrepe in načrte za ravnanje v izrednih razmerah, s tremi kriznimi stopnjami. Ne želimo, da se ponovijo razmere, ki smo jim bili priča v krizi s plinom pozimi 2009, ne želimo, da naši evropski partnerji in evropske sosednje države zmrzujejo. Zaradi tega to poročilo predstavlja del naše skupne evropske odgovornosti, ki se ne nanaša le na države članice EU, ampak tudi na sosednje države.

Gospe in gospodje, zakonodaja je dobra, vendar moramo ubrati tudi druge poti. Zato pozdravljam najavo gospoda Oettingerja, da bodo podpore deležni vsi infrastrukturni ukrepi, nekateri izmed njih so bili omenjeni, vključno s projektom Nabucco, severni tok in južni tok. S tem bomo lahko zagotovili raznolikost in zmanjšali odvisnost od enega samega vira oskrbe. Potrebujemo skladiščne objekte. Vsekakor potrebujemo več skladiščnih objektov. V Nemčiji imamo zalog za 70 dni, vendar ni v vseh državah tako. V zvezi s tem moramo v vseh državah zvišati standarde. Drugo vprašanje se nanaša na energetsko mešanje. To še naprej ostaja naš največji izziv, ki ga moramo skupaj premagati. Hvala lepa in upam, da bo nova zakonodaja uspešna.

  Evžen Tošenovský (ECR). – (CS) Gospod predsednik, komisar, januarja 2009 se je Evropa soočila s problemom omejene oskrbe s plinom iz Rusije, ki ga poznamo pod imenom plinska kriza januarja 2009. Vendar pa moramo biti zelo previdni, saj te razmere niso prizadele celotne Evrope, analize pa kažejo, da je šlo bolj za strukturni problem. Zato se ne smemo nespametno spustiti v prekomerno urejanje, saj bi velik in celo prevelik obseg skladiščnih objektov ali predpisov, kot odziv na oskrbo, imel za posledico višje cene plina, prav tako pa bi se lahko zapletle razmere za končne uporabnike, ogrožena pa bi bila tudi konkurenčnost.

Menim, da iz poročila izhaja zelo razumen zaključek, ki je v interesu ohranjanju prožnosti celotnih razmer. Prav tako sem zelo zadovoljen z mnenjem komisarja Oettingerja, da bo sčasoma treba oceniti vpliv poročila na cene plina in ovrednotiti celotne vplive ukrepov, sprejetih na trgu s plinom.

  Fiorello Provera (EFD). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, evropska proizvodnja plina postopoma upada, povpraševanje po energiji pa se bo povečalo, predvsem v bližnji prihodnosti, kar bo sovpadalo z gospodarskim oživljanjem, ki ga vsi pričakujemo.

Zato je zelo pomembno, da izvedemo politike o zadostni in varni oskrbi, predvsem v časih krize, ko je oskrba s plinom odvisna od zunanjih geopolitičnih dejavnikov.

Uredba bo močno izboljšala usklajevanje med zainteresiranimi stranmi v sektorju plina in bo preprečila ponovitev razmer, kot smo jim bili priča med rusko-ukrajinsko krizo, ne da bi pri tem ogrožala posebne pravice vsake posamezne države članice na energetskem področju.

Čestitam poročevalcu gospodu Vidalu-Quadrasu in se mu zahvaljujem, da je obravnaval nekatere spremembe, ki so tako pomembne za nas. Prav tako z zadovoljstvom opažam, da komisar poziva k obsežnejšem in tesnejšem regionalnem sodelovanju v tem sektorju in se mu zahvaljujem za skrbnost.

  Nick Griffin (NI). – Gospod predsednik, odvetniki tekajo za rešilnimi avtomobili: kadar se zgodi nesreča, vedno prihitijo mrhovinarji, da bi se okoristili z nesrečo nekoga drugega. Zagovorniki Evropske unije so izjemen primer lovcev na reševalna vozila: od izmišljenega globalnega segrevanja, do potresov in gozdnih požarov, vsaka kriza postane izgovor za pridobivanje še večje moči.

Rusko-ukrajinska plinska kriza je bil umeten problem, posledica vmešavanja neo-konzervativcev v politiko vzhodne Evrope. Rešitev je, da se nehamo „zafrkavati“ in da pustimo evropskim državam naj prosto kupujejo plin, ki nam ga mora Rusija prodati. Namesto tega se kriza uporablja kot izgovor EU, da pridobi nadzor na oskrbo s plinom in nas zvabi v mrežo medsebojne povezanosti, namenjene krepitvi Unije, ki je volivci ne bi nikoli dovolili.

To nima nobene zveze z oskrbo s plinom. Gre za srhljivo tiranijo socialistične superdržave, ki se skuša s prevaro dokopati do tega, kar ne more pridobiti na demokratičen način. Ko bo padla maska razumne potrebe, bo uvedla nov fašizem, ne z ricinusovim oljem, ampak z smrtonosnim hladom. Zato bodo tisti, ki cenijo svobodo, glasovali proti temu poročilu.

  Amalia Sartori (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, želim se zahvaliti gospodu Vidalu-Quadrasu za odločno poročilo in njegovo izjemno in cenjeno sposobnost pri posredovanju, ki nas je pripeljala do glasovanja o široko podprti uredbi na prvi in edini obravnavi.

Tudi sama bom, skupaj z mojo delegacijo in skupino, z veseljem glasovala za to uredbo, saj prav zagotovo predstavlja znaten napredek v primerjavi s politikami, ki so se izvajale do zdaj, čeprav predstavlja le en delček mozaika, s katerim si moramo nenehno prizadevati za nove in ambiciozne politike, kot je že omenil Komisar.

Pozdravljam dejstvo, da je Parlament javno in uradno podprl politiko solidarnosti na notranjem trgu, ki prav tako služi kot opozorilo vsem tistim, ki so v zadnjih letih vse prepogosto špekulirali na tem področju. Vendar si moramo prizadevati za raznolikost koridorjev, virov in kakovost virov. V tem smislu menim, da bi se morali odločneje osredotočiti na zadeve, povezane z južnim koridorjem.

Podpiram in povsem se strinjam s prepričanjem, da je trg edino pravo zagotovilo v boju proti tveganji, povezanimi z oskrbo. Trg ne bo izginil, zato si moramo prizadevati in zagotoviti konkurenčen trg in uvesti predpise, direktive, financiranje, najrazličnejša omrežja in različne vire oskrbe, da bi tako v tem sektorju odpravili monopol v zvezi z viri in omrežji.

  Marek Siwiec (S&D). – (PL) Zanesljivost oskrbe s plinom je izjemna in strateška tema. Pri tem so sodelovali štirje odbori. Pravite, da delo odborov ni bilo dolgotrajno, vendar so, gledano v celoti, potrebovali zelo veliko časa – kresala so se mnenja in prišlo je do izmenjav stališč. Šlo je za izjemno temo, ker se nanaša na geopolitična, tehnološka in inženirska vprašanja, predvsem pa na naravo evropske solidarnosti. V kakšnem obsegu želimo zgraditi skupni trg na tem področju? V kakšnem obsegu želimo sodelovati? Kako daleč so pripravljeni iti veliki in dobri, da bi v kriznih razmerah pod svoje okrilje vzeli slabotne in nepripravljene?

Sklenjen je bil kompromis. Kompromis, ki je dobrodošel, tako, kot je dobrodošel vsak kompromis. Dobro je, da obstaja kompromis. Ko pa pomislim na ambiciozne prve namere, se spomnim, da smo želeli doseči še več. Za Skupino naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu je „varnost“ najpomembnejša beseda v naslovu. Vendar gre za varnost z malo začetnico „v“, varnost navadnih ljudi, ki plačujejo svoje račune, berejo časopise in ugotavljajo, da bi jim lahko nekdo preprosto odklopil plin. S stališča njihovih interesov, s stališča ljudi, ki so prestrašeni – ki se vsako zimo bojijo, da jim bo nekdo odklopil plin, ali da bodo morali plačati več – pa gre za poročilo, zaradi katerega se počutijo malo manj ogrožene in zelo dobro je, da je bil predlagan na ta način.

Prav tako pa odkrito povejmo, da soglasje ni bilo možno pri razpravi o tem, kdo lahko razglasi izredne razmere v zvezi z oskrbo s plinom in pod kakšnimi pogoji. Predlagano je bilo, da bi to lahko storila ena država, ki je ogrožena. Ko je v prvem predlogo bilo omenjeno, da lahko to storita dve državi, je predlog padel. Danes imamo nejasno opredelitev, ki pravi, da bodo o tej temi razpravljali nenavedeni organi. Če povzamem, gre za majhen korak, vendar za korak v pravo smer.

  Norica Nicolai (ALDE). – (RO) Rada bi izpostavila le dve stvari: pomembnost tranzitnih držav in držav dobaviteljic plina. Istočasno želim čestitati poročevalcu, saj nam je omogočil, da razpravljamo o tem vprašanju, pa tudi za način, kako je to obravnaval.

Kot poročevalka za Turkmenistan menim, da je ta država ena izmed ključnih dobaviteljic Evropski uniji, glede na njene rezerve in priložnosti za odpiranje Evropski uniji, ravno tako, kot je storila z drugimi azijskimi državami, predvsem s Kitajsko. Menim, da so vsi evropski projekti, vključno s projektoma Nabucco in Beli tok, odvisni od odnosov s to državo. V sklopu tega menim, da je izboljšanje odnosov z državami dobaviteljicami zelo koristno, seveda ob ohranjanju standardov, ki jih nalaga Evropska unija. Zavezanost, ki jo izkazujejo te države, ne samo pri gospodarskem, ampak tudi demokratičnem, strateškem partnerstvu z Evropsko unijo, je odnos, za katerega moramo skrbeti v zunanji politiki Evropske unije.

Drugič, izpostaviti želim pomembnost moje države, Romunije, kot tranzitne države. Menim, da lahko Romunija in Bolgarija prispevata k umirjanju razmer.

  Adam Bielan (ECR). – (PL) Varnost preskrbe z energijo je danes eden izmed najpomembnejših pogojev za suverenost. Zato mora Evropska unija kar se da hitro vzpostaviti dosledno politiko na tem področju. Direktiva o plinski krizi iz leta 2004, ki je trenutno v veljavi, je povsem neustrezna glede na tveganja, ki danes obstajajo, saj ne more zaščititi držav, predvsem držav srednje in vzhodne Evrope, pred večtedenskim zmanjšanjem oskrbe s plinom. Čeprav je šlo za bolečo izkušnjo, smo šele med dvema plinskima krizama med Rusijo in Ukrajino v 2008 in 2009 spoznali, kako zelo resna je ta grožnja.

Rečemo lahko „nikoli ni prepozno“. Pozdraviti je treba, da smo s sprejetjem nove uredbe, končno začeli z izgradnjo skupne energetske politike. Ta uredba bo prispevala k vzpostavitvi mehanizmov, kar bo v primeru še ene krize omogočilo usklajevanje ukrepov, kot tudi izboljšanje omrežne infrastrukture, ki bo povezovala plinske sisteme držav članic. Kompromis s Svetom vsekakor ni idealen. Menim, da so bili predlogi, ki jih je prvotno predlagal Evropski parlament, veliko boljši. Kljub temu, ob upoštevanju trenutne, nepopolne pravne države, menim, da moramo sprejeti predloge, ki so bili predloženi

  Jaroslav Paška (EFD). – (SK) Uredba o zanesljivosti oskrbe s plinom predstavlja odziv na problem, ki je posledica plinske in energetske krize v začetku prejšnjega leta.

Predpisi, katerih osnutke je pripravila Komisija, vključujejo najrazličnejše ukrepe, namenjene doseganju višje stopnje varnosti preskrbe z energijo za celotno Evropsko unijo. Vendar smo morali natančneje določiti ali izboljšati prvotno besedilo pri številnih vprašanjih, na katere se nanaša predlog parlamentarnih odborov. Parlament je moral določiti vlogo podjetij pri reševanju izrednih razmer, ponovno pripraviti osnutek obsega uporabe povratnega toka in razrešiti delitev stroškov glede novih, čezmejnih naložb v infrastrukturo. Določil je pogoje mehanizma Skupnosti za samodejno razglašanje izrednega stanja ter ga s tem povezal s sistemi držav članic za preprečevanje in ukrepanje v sili. Parlament je prav tako predlagal pravila za obravnavo občutljivih tržnih informacij, da bi tako bilo mogoče preprečiti njihovo zlorabo. Vendar so kljub ogromnim naporom poročevalca in parlamentarnih odborov ostala odprta številna vprašanja. Nanašajo se predvsem na opredelitev zaščitenih odjemalcev in uporabo standardov infrastrukture N-1. Ko bo direktiva sprejeta, bomo morali še enkrat obravnavati ta vprašanja.

  Romana Jordan Cizelj (PPE). – (SL) Danes verjetno razpravljamo o enem od najpomembnejših dokumentov tega plenarnega zasedanja. Številni naši državljani so namreč sredi najhujše zime v letu 2009 zmrzovali, njihove peči pa so ostale hladne. Prav v primerih izrednih dogodkov, ko je resno motena oskrba Evrope s plinom, se lahko nazorno pokaže in dokaže evropska solidarnost.

Omenjena uredba je dokaz, da v središče naših ukrepov postavljamo dobrobit posameznega človeka. V uredbi so namreč vsa gospodinjstva, ki so priključena na plinovodno omrežje, definirana kot „zaščiteni odjemalci“. Na podlagi te uredbe morajo biti sprejeti ukrepi, ki jim jamčijo zadostno napajanje tudi v primeru izrednih dogodkov. To pomeni, da moramo okrepiti infrastrukturo tako v državah članicah in tudi povezave med njimi. Poskrbeti moramo tudi za delovanje plinskih zank, torej za dvosmerno delovanje plinovodov. Poskrbeti moramo tudi za učinkovit načrt preventivnih ukrepov v primeru izrednih razmer.

Na tem mestu želim spodbuditi Evropsko komisijo, da bo odločno zahtevala pravočasno izpolnjevanje zahtev iz uredbe s strani držav članic. Vesela sem, da je poročevalec prisluhnil tudi argumentom posameznih držav in upošteval njihove specifike. Tako so rešitve ustrezne tudi za Slovenijo, kjer obstoječa kombinacija napajanja ruskega in alžirskega plina zadostuje za doseganje standardne oskrbe kljub pomanjkljivostim pri standardu N-1.

Nazadnje pa želim še čestitati poročevalcu Aleju Vidal-Quadrasu, ki je spretno vodil pogajanja v Parlamentu in med inštitucijami. Opravil je res odlično delo, za katerega upam, da bo na glasovanju podprto z veliko večino.

  Anni Podimata (S&D). – (EL) Gospod predsednik, naj najprej čestitam gospodu Vidalu-Quadrasu za pomemben prispevek k podrobnem kompromisu, ki smo ga s Svetom sklenili na prvi obravnavi.

Nova uredba bo obravnavala resne vključene pomanjkljivosti pri zanesljivosti oskrbe EU z zemeljskim plinom, s krepitvijo ukrepov na evropski ravni, z zagotavljanjem večjih pooblastil koordinacijski skupini za plin, s sprejetjem meril za zgodnje opozarjanje ter seveda z uvedbo klavzul za zaščito potrošnikov in zagotavljanje boljših storitev zanje, predvsem najranljivejšim članom družbe, ki morajo biti naša prednostna naloga.

Kljub temu pa želim izpostaviti – kot je večkrat ponovil tudi Parlament – da moramo odpraviti nepopoln pristop k vprašanju zanesljivosti oskrbe z energijo in sprejeti kohezivno evropsko politiko v energetskem sektorju, s tem, da najprej okrepimo regionalno sodelovanje in spodbujamo projekte za zagotavljanje različnih virov in kanalov energije, kot sta plinovoda Nabucco in ITGI, ki se dopolnjujeta in ne nasprotujeta in ki lahko imajo katalitično vlogo pri zanesljivosti oskrbe EU z energijo.

  Ivo Strejček (ECR). – (CS) Gospod predsednik, lanska energetska kriza je bila neprijetna, vendar ni pokazala na strukturne pomanjkljivosti trga. Zato ni nujno, da imamo kakršno koli obliko prekomernega urejanja trga s plinom ali trga za oskrbo s plinom, saj bi to pomenilo le višje cene plina za končne uporabnike. V zvezi s tem želim podati tri pripombe: prvič, zelo skrbno moramo opredeliti kategorijo tako imenovanih zaščitenih odjemalcev, da bi se izognili preširoki opredelitvi, ki bi imela za posledico višje cene plina za končne uporabnike. Drugič, zelo pazljivi moramo biti pri opredelitvi obveznega obdobja, za katerega morajo dobavitelji zagotoviti plin, ki ne bi smel biti 60 dni, ampak mogoče 30 dni, saj bi bilo treba zgraditi ogromna skladišča, kar bi seveda vplivalo na cene za končne uporabnike. Tretjič, nujno moramo zagotoviti točno opredelitev tako imenovanega najbolj mrzlega obdobja.

  Bogdan Kazimierz Marcinkiewicz (PPE). – (PL) Rad bi se zahvalil poročevalcu gospodu Vidalu-Quadrasu, ki se je pred enim letom soočal z izjemno težkim izzivom priprave poročila o vprašanjih varnosti preskrbe z energijo na področju zagotavljanja oskrbe s plinom v Evropski uniji. Evropski parlament in Svet se povsem zavedata dogovora, do katerega smo prišli skupaj. Uredba, ki se nanaša na zanesljivost oskrbe s plinom je instrument o moči, v zvezi s katero bodo morali Evropska komisija, države članice in njihovi organi, pa tudi plinska podjetja, ukrepati pravočasno, da bi tako preprečili posledice motenj v oskrbi s plinom. Kot smo slišali, je poročevalec povedal, da gre za pravni akt, ki predstavlja odziv na resničen problem, s katerim se sooča Evropska unija.

Rad bi se dotaknil trenutnih razmer in povedal, da lahko že kmalu pride do nove krize. To se nanaša na dogajanja v zvezi s pogodbo med Poljsko in Rusijo. Gre za nov izziv za Evropsko komisijo. Trenutno je Poljska bojišče med Evropsko komisijo in Rusko federacijo glede izvajanja tretjega paketa liberalizacije na področju trga s plinom. Če želi Komisija preverjati razmere, naj to počne na primer na državi, ki ima bolj razvejano oskrbo s plinom, kot Poljska, ki je na tem področju zelo omejena. Poljski trenutno grozi resna energetska kriza v obliki pomanjkanja oskrbe s plinom v obsegu 1,7 milijarde kubičnih metrov. Zato obstaja tveganje, da bo prišlo do zloma poljskega gospodarstva. Pričakujemo podporo Evropske komisije pri reševanju nastalih problemov. Povedati je treba, da ima Poljska vlogo tranzitne države in ni konec ruskega sistema. Upam, da bo zaradi poteka razmer na vzhodni meji Evropske unije, večina držav članic znala ceniti pomen in pomembnost zagotavljanja varnosti pri oskrbi s plinom.

  George Sabin Cutaş (S&D). – (RO) Evropska unija si ne more dovoliti, da bi bila odvisna od zunanjih monopolnih virov oskrbe s plinom. Plinska kriza med Rusijo in Ukrajino v 2009 je pokazala, kako ranljivi smo brez ustrezne skupne evropske strategije.

Posledice za evropsko gospodarstvo in skupine potrošnikov, ki so bili že tako ali tako ranljivi, je bilo mogoče jasno videti. Ta zunanja kriza EU je prav tako izpostavila stopnjo medsebojne povezanosti med državami članicami. Zato menim, da moramo pripraviti skupno strategijo, ki bo spodbujala zagotavljanje različnih virov in poti oskrbe EU s plinom, da bo tako zagotovljena zadostna zmogljivost, s katero se bo mogoče odzvati na krizo.

Solidarnost med državami članicami, dobro poznano načelo Lizbonske pogodbe, je ključnega pomena za zagotavljanje mehanizma oskrbe Evrope s plinom. Projekt Nabucco ima, kot del tega mehanizma, velik strateški pomen. Podpreti ga moramo, predvsem Evropska unija, saj predstavlja edino izvedljivo alternativo ruskemu energetskemu monopolu.

PREDSEDSTVO: Rodi KRATSA-TSAGAROPOULOU
podpredsednica

  Paweł Robert Kowal (ECR). – (PL) Rad bi se zahvalil poročevalcu, da je pripomogel h kompromisu, kar je pri zadevah, povezanih z energijo, še posebej težko doseči. Prav tako se želim zahvaliti gospodu Oettingeru za njegovo sodelovanje pri sporazumu o oskrbi s plinom med Poljsko in Rusijo. Zelo cenimo dejstvo, da ima Evropska unija v tej zadevi ključno vlogo.

Danes je energija v Evropi dejavnik, od katerega je odvisna samostojnost številnih držav, zato z začudenjem poslušam, kako se v Parlamentu govori, da gre samo za energijo, da gre samo za gospodarsko zadevo in da moramo odločati le o teh zadevah. Ne – številne države v Evropi povsem upravičeno obravnavajo vprašanje energije, kot dejavnik, ki odloča o njihovi samostojnosti, kar povsem drži. Če se kdo želi prepričati glede tega, naj prebere kateri koli ruski dokument na to temo.

V zvezi z energetskimi zadevami so Rusi sprejeli dva različna pristopa. Eden se nanaša na gospodarska vprašanja in na nič drugega, drug se nanaša neposredno na politična in varnostna vprašanja. Danes predvsem potrebujemo večjo vključenost, kamor spada tudi vključenost tistih agencij Evropske komisije, ki so odgovorne za zunanje odnose, da bi tudi mi lahko uporabili ta dva pristopa na takšen način.

  András Gyürk (PPE). – (HU) Strinjam se s tistimi poslanci, ki menijo, da bomo lahko z uredbo o oskrbi s plinom učinkoviteje preprečili motnje v oskrbi s plinom. Zahvaljujem se poročevalcu. Predvsem se mi zdijo pomembne določbe, ki se nanašajo na zaščitene potrošnike. Veseli me, da bodo namesto prvotne omejevalne opredelitve, posebne zaščite deležna tudi omrežja daljinskega ogrevanja ter mala in srednje velika podjetja. To se nanaša na precejšnje število potrošnikov: samo na Madžarskem je od omrežij daljinskega ogrevanja odvisnih 600 000 gospodinjstev. Zaščita malih in srednje velikih podjetij je prav tako pomembna, saj se lahko ta podjetja kaj hitro znajdejo na robu bankrota, če pride do motenj v oskrbi s plinom, kot smo lahko videli v prvih dneh leta 2009.

Gospe in gospodje, naj vas spomnim, da sprejetje uredbe o oskrbi s plinom, čeprav predstavlja pomemben korak, ne more nadomestiti naložb v energetiko. Prejšnji teden so štiri nove države članice poslale pismo komisarju za energetiko Güntherju Oettingerju, v katerem pozivajo EU v imenu Višegrajske skupine k okrepitvi finančnih virov za naložbe v energetiko, predvsem glede na naslednji sedemletni finančni načrt. Z vsebino tega pisma se povsem strinjamo. Začetek izgradnje alternativnih dovodnih poti je način za zagotavljanje zadovoljive oskrbe EU s plinom. Menim, da bi se ta namera morala odražati tudi v proračunskih številkah.

  Eija-Riitta Korhola (PPE). – (FI) Gospa predsednica, iskreno se zahvaljujem kolegu gospodu Vidalu-Quadrasu za odlično delo, ki ga je opravil. Če nam je všeč ali ne, je delovanje Evrope vedno bolj odvisno od plina, ki nam ga dobavlja Rusija. Ravno zaradi tega ni dovolj, da ima EU vzpostavljene dobre odnose s svojo dobaviteljico plina. Prav tako moramo spremeniti notranjo infrastrukturo in zakonodajo EU, da bomo pripravljeni na krizne razmere, za katere nismo sami krivi. Države članice morajo opredeliti vloge vseh akterjev na trgu in področja odgovornosti za zagotavljanje varnosti oskrbe s plinom. Nedavna zgodovina kaže, da to potrebujemo.

Stopnja odvisnosti Evrope je zaskrbljujoča. Uvoz zdaj predstavlja več kot 40 % porabe plina v Evropi, napovedi pa kažejo, da bi se ta odvisnost do leta 2020 lahko povečala na 70 %. To bo imelo za posledico tako gospodarsko, kot tudi politično odvisnosti, kar ni zdravo. V prihodnosti se lahko razmere izboljšajo s proizvodnjo utekočinjenega naftnega plina, ki je postal cenejši, pa tudi z novejšo proizvodno plina iz skrilavca, ki so ga odkrili na različnih delih sveta, tudi na Poljskem. Upam, da se bo s tem izboljšala zanesljivost oskrbe in bo na voljo več možnosti za nakup plina. V veliko pomoč bo tudi razvoj učinkovitih oblik obnovljive energije.

Nedavni spori med Rusijo in njenimi sosednjimi državami, so pokazali, kako negotove so razmere glede naše notranje zanesljivosti oskrbe. Zato je pomembno dejansko ukrepanje, kot je zagotavljanje, da plin med državami članicami teče tudi v nasprotno smer, v skladu z načelom solidarnosti, kar omogoča, da bo v kriznih razmerah dovolj rezerv plina tudi za naše sosede. Prav tako je pomembno, da se zavedamo različnih okoliščin, ki prevladujejo v državah članicah in to tudi priznamo.

  Zigmantas Balčytis (S&D). – (LT) Najprej želim čestitati poročevalcu za pripravo zelo pomembnega dokumenta. Povečevanje odvisnosti od uvožene energije, predvsem plina, je eden izmed novih izzivov, s katerim se sooča EU pri varnostni politiki in če ga želimo premagati, potrebujemo prizadevanje s strani EU in vseh nas.

Evropska komisija mora odigrati pomembno vlog, ne samo, ko se sooča s kriznimi razmerami, ampak tudi pri oblikovanju energetske politike EU na splošno, predvsem pri dogovarjanju o pogodbah o dobavi plina z dobavitelji v tretjih državah.

Komisar, resnično si ne želim, da bi pogoji, določeni v pogodbi med Poljsko in Rusijo o plinovodu Yamal ali način, na katerega je bila podpisana, predstavljali slab vzgled za vse nove in prihodnje energetske strategije v sklopu dokumenta, ki ga danes obravnavamo. Le z enotnim nastopom, z usklajevanjem ukrepov vseh držav članic EU in z izkazovanjem solidarnosti, bomo lahko vzpostavili želen notranji energetski trg, ki bo varen, poenoten in pošten za potrošnike.

  Tunne Kelam (PPE). – Gospa predsednica, današnja razprava kaže, da se je Evropa naučila iz številnih kriz pri oskrbi. Prvo izkušnjo pri samostojnosti je Estonija dobila decembra 1992, ko je Rusija zaprla vse vode za oskrbo s plinom in nafto. To nas je okrepilo.

Danes vidimo spodbudno sodelovanje, predvsem med Parlamentom in Komisijo. Rad bi se vam zahvalil komisar Oettinger za vaš energičen in odgovoren pristop k tem izzivom. Gre za spodbuden poskus uvajanja solidarnosti v praktičnih mehanizmih EU. Pomembno je, da bomo zagotovili skupen sklop standardov glede infrastrukture in oskrbe, pri čemer Komisija prevzema vedno večjo odgovornost in skrb za usklajevanje. Predvsem pa potrebujemo povezano oskrbovalno plinovodno omrežje v EU. Opozoriti želim na predlog gospoda Turmesa o izboljšanju naših povezav med severom in jugom ter zagotavljanju skladiščnih prostorov, ki bodo ustrezali prihodnjim potrebam.

  Csaba Sándor Tabajdi (S&D). – (HU) Za EU je pomembno, da se v interesu varne preskrbe z energijo odzove na ravni Skupnosti, vendar morajo ukrepati tudi države članice, ki še niso normalizirale svojih dvostranskih političnih odnosov z Rusijo. Madžarska uvozi osemdeset odstotkov plina iz Rusije, zato je odvisnost madžarskih potrošnikov izjemna. Posebej ranljivi so uporabniki omrežij daljinskega ogrevanja. Zato si Madžarska vsekakor želi zagotoviti različne vire oskrbe in transportnih poti. Jasno smo podprli in še naprej podpiramo izgradnjo projekta Nabucco in Južnega toka, skupaj z izrabo virov EU. Vendar bi za nas bila najcenejša pot pomirjujoča in stabilna uredba o tranzitu skozi Ukrajino. Komisijo smo pozvali naj poskrbi, da bo EU ukrepala na ravni Skupnosti, da posreduje med Rusijo in Ukrajino in pripravi sistem zagotovil glede tranzitne poti skozi Ukrajino.

  Reinhard Bütikofer (Verts/ALE). – (DE) Gospa predsednica, izpostaviti želim dve točki, na kateri bi moral biti pozoren gospod Oettinger, ki so jih med obravnavo že omenili drugi poslanci. Prvič, gospod Turmes je izpostavil vprašanje predvidljivosti povpraševanja po plinu. V sklopu oskrbe s plinom na to vprašanje gledamo le z enega stališča.

Gospod Oettinger, vprašati vas želim, kako nameravate pri obravnavanju prihodnosti v strategijo vgraditi to drugo temeljno perspektivo. Drugič, povzemam pripombo, ki jo je podal gospod Swoboda in se želim dotakniti ideje o energetski skupnosti v Evropski uniji. Skupina za razmislek Notre Europe, ki jo je ustanovil gospod Delors, je nedavno izpostavila to vprašanje, ravno tako, kot je to pred nekaj leti storila bivša komisarka Michaele Schreyer. Gospod Oettinger, ali gledate na to, kot na enega izmed pozitivnih ciljev vašega dela?

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL). – (PT) Gospa predsednica, v tej razpravi o zanesljivosti oskrbe z zemeljskim plinom želim izpostaviti, da je globalna oskrba z zemeljskim plinom že zelo razvejana; to je treba ustrezno priznati.

Pomembnejše vprašanje z vidika prihodnosti je pričakovana naftna kriza, zaradi kater bi Evropska unija morala aktivno spodbujati zamenjavo rafiniranih naftnih proizvodov v svojih voznih parkih in najboljša zamenjava je zemeljski plin.

Vendar ne smemo pozabiti, da obstaja zemeljski plin, nefosilnega izvora: biometan, pridelan iz odpadkov. Dejansko ga prideluje kar nekaj evropskih držav, predvsem Švedska in Švica, če se ne motim, tudi Španija. Gre za pot, ki bi jo morali postaviti v ospredje z vidika naložb EU, prav tako pa na to vprašanje ne bi smeli pozabiti v tej razpravi.

  Andreas Mölzer (NI). – (DE) Gospa predsednica, zaradi vse večjega povpraševanja po plinu, je večina dobaviteljev najavila znaten dvig cen. Govori se, da se bo cena plina na debelo podvojila. Po mojem mnenju zato obstaja verjetnost, da bo Moskva to zimo sprožila še eno plinsko krizo. EU v preteklosti verjetno ni bila dovolj jasna v vlogi posrednice. V primeru trenutnih sporov glede odgovornosti med novimi vodilnimi predstavniki EU, bodo prizadete države članice še enkrat ugotovile, da so bile prepuščene same sebi.

Vendar pa ima slabo obvladovanje krize s strani EU še druge posledice. Jedrske elektrarne, ki so bile ustavljene, ponovno obratujejo, na Poljskem pa obstajajo načrti glede naložbe v terminal utekočinjenega plina, ki bo neposredna konkurenca baltskemu plinovodu. Čeprav se nakupna zadruga, ki je bila včeraj najavljena, mogoče zdi razumna rešitev, to ne vpliva na temeljni problem. Ob naslednjem plinskem sporu bomo videli, ali je evropski energetski sistem za zgodnje opozarjanje vreden papirja, na katerem je napisan in ali je mogoče rešiti zmedo glede odgovornosti, ki je posledica uveljavitve Lizbonske pogodbe. Dejstvo je, da ne moremo prekiniti odvisnosti od ruskega plina in tudi projekt Nabucco bo le malo spremenil te razmere.

  Andrzej Grzyb (PPE). – (PL) Gospod Oettinger je povedal, da gre za prvi dokument o energetskih vprašanjih po uveljavitvi Lizbonske pogodbe. Za številne države, vključno z mojo, Poljsko, je energetska solidarnost resnično predstavljala glavni cilj v zvezi z Lizbonsko pogodbo. Vendar pa so plinske krize – predvsem kriza v 2009, pa tudi prejšnje – pokazale, da brez energetskega trga, brez infrastrukture, vključno s povezovalnimi vodi, novimi omrežji in oskrbovalnimi storitvami, brez usklajevalne vloge Evropske komisije, predvsem pa – kar želim močno poudariti – brez politične volje s strani Komisije, Sveta in držav članic, ne bomo mogli preprečiti plinskih kriz. Trenutno Poljska še vedno ni sklenila sporazuma o dobavi približno 2,5 milijarde kubičnih metrov plina.

Uredba bi lahko bila boljša – bližje idealom – predvsem glede obveznosti, vključno z obveznostmi v odnosih z Evropsko komisijo, ter glede vloge visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter držav članic. Gospod Oettinger je potrdil, da bo v dveh do treh letih treba opraviti neke vrste ovrednotenje te uredbe, da bi bilo mogoče oceniti njeno učinkovitost. Tudi to je dokaz, da vanjo nismo vključili vsega.

  Silvia-Adriana Ţicău (S&D). – (RO) Varnost preskrbe Evropske unije z energijo je odvisna od zagotavljanja različnih virov in poti oskrbe z energijo. Menim, da bi morala Evropska unija več vlagati v energetsko infrastrukturo in energetsko učinkovitost. V zvezi z energetsko infrastrukturo v plinskem sektorju – tu se sklicujem na nove plinovode, ob tem pa želim tudi poudariti, kako pomemben je projekt Nabucco za varnost preskrbe z energijo – bi bil pomemben korak za Evropsko unijo, če bi vlagali v nova nahajališča plina, izboljšanje medsebojnih povezav med državami članicami, zagotavljanje povratnega toka, kot tudi v proizvodne zmogljivosti za pridobivanje plina iz obnovljivih virov energije.

Poudariti želim, da je Lizbonska pogodba vzpostavila nov okvir za spodbujanje solidarnosti med državami članicami v primeru energetske krize. Prav tako želim čestitati poročevalcu gospodu Vidalu-Quadrasu za prizadevanja, saj ta uredba dejansko pomeni napredek pri povečevanju varnosti preskrbe z energijo Evropske unije.

  Alajos Mészáros (PPE). – (HU) Gospod Vidal-Quadras in komisar Oettinger si zaslužita pohvalo za to pomembno poročilo. Ta uredba bo še posebej dobrodošla za države srednje Evrope, ker so nekatere tudi 100 % odvisne od uvoza ruskega plina. Posledica tega ni le stanje odvisnosti, ampak je mogoče to izrabiti tudi kot politično orodje. V primerjavi s fosilnimi gorivi, plin proizvaja najmanjše emisije CO2, zato ima tudi pomembno vlogo v evropskem boju proti podnebnim spremembam. Vendar pa moramo ponovno oceniti koncept potreb EU v izrednih razmerah, saj je povezan z 10 % zmanjšanjem uvoza. To lahko dejansko predstavlja celoten uvoz plina države članice, kot je Slovaška. Razumneje bi bilo, če bi izredne razmere EU bilo mogoče razglasiti za specifično geografsko regijo. Tudi v kriznih razmerah mora zagotavljanje neprekinjene oskrbe s plinom po dostopni ceni predstavljati prednostno nalogo. Menim, da lahko to poročilo znatno prispeva k uresničevanju tega cilja.

  Ioan Enciu (S&D). – (RO) Najprej tudi jaz želim čestitati gospodu Vidalu-Quadrasu za ves trud pri pripravi osnutka tega pomembnega poročila. Vsi se zavedamo, kako pomembna je za Evropsko unijo oskrba z energijo. Komisija in komisar Oettinger morata še naprej aktivno sodelovati pri reševanju vprašanj, ki odločajo o napredku projektov, ki se nanašajo na zagotavljanje različnih virov oskrbe s plinom, ter pripraviti politične rešitve in najugodnejše finančne vire.

Ključ za zagotavljanje varnosti oskrbe Evrope z energijo leži v izboljšanju energetske infrastrukture, medsebojnih povezav, dvosmerno delovanje plinovodov in najpomembnejše, v spremljanju in upravljanju, ki temelji na solidarnosti med državami članicami. Prav tako je pomembno, da nadaljujemo z razpravami o prihodnosti evropske energetske skupnosti.

  Danuta Jazłowiecka (PPE). – (PL) Uredba, o kateri glasujemo danes, predstavlja mejnik v izgradnji skupne energetske politike. Določbe, ki se nanašajo na energetsko solidarnost, nedvomno pričajo o tem. Zagotavljajo delovanje pravnih instrumentov, ki bodo omogočili skupen, enoten odziv v kriznih razmerah. Besedilo, o katerem bomo danes glasovali, se res razlikuje od ambiciozne vizije, ki jo je predlagal Parlament. Kljub temu pa daje upanje v učinkovito delovanje mehanizma za izredne razmere v prihodnje. Kot pozitivno moramo obravnavati že samo dejstvo, da smo s Svetom, kjer je prihajalo do navzkrižja interesov držav članic, hitro dosegli sporazum.

Zahvaliti se želim našemu poročevalcu gospodu Vidal-Quadras, ki je bil pripravljen prisluhniti ukrepom, ki so jih predlagali kolegi poslanci in ki je bil pripravljen na kompromis, sprejemljiv za vse. Uredba prav tako kaže, da je Evropski parlament ključni akter v medinstitucionalnem sporu in da je dovolj pogumen, da se zavzema za ukrepe, ki se večkrat zdijo nerealni zaradi pomanjkanja sporazuma med državami članicami.

  Edit Herczog (S&D). – (HU) Čestitam komisarju in Parlamentu za sodelovanje pri pripravi tega obsežnega dokumenta. Čeprav gre za korak v pravo smer, je prav tako jasno, da je zakonodaja le predpogoj za naložbe. Spodbujanje evropskih naložb nam lahko prav tako pomaga prebroditi krizo. Ta uredba lahko služi tudi kot pozitiven dokaz, da sodelovanje ne pomeni odrekanje nacionalni suverenosti, ampak predstavlja širitev svobode evropskih državljanov. Na Madžarskem potekajo intenzivne razprave. Madžarski socialdemokrati se zavzemamo za vzpostavitev evropske varnosti preskrbe z energijo. Pred letom je predsednik madžarske vlade obljubil, da bo država povsem neodvisna z vidika energije. Kot socialistične poslanice v EP nas veseli, da si je premislil in da tudi on zdaj gleda na prihodnost z vidika varnosti preskrbe z energijo in sodelovanja EU.

  Ioan Mircea Paşcu (S&D). – Gospa predsednica, od leta 2006, ko se je odvijala prva prekinitev oskrbe s plinom iz Rusije, je varnost preskrbe s hrano postala glavna točka dnevnega reda aktivnosti EU. Ne gre le za gospodarsko vprašanje, ampak tudi za politično, saj močno vpliva na zunanjo politiko EU, posledično pa tudi na njen mednarodni položaj. Kljub dejstvu, da se tega dobro zavedamo, EU v praksi ni sposobna preprečiti vse večje odvisnosti od oskrbe z energijo pri akterjih z močnimi političnimi agendami, ki prav nič ne oklevajo, da bi izkoristili vse večjo ranljivost EU. Vzrok za to je upornost nekaterih novih pomembnih članov.

Če končam, ne bi bilo prav, če bi rekli, da trenutno ni sistema varnosti preskrbe z energijo – obstaja, težava je le v tem, da je individualen in ne skupinski, s katerim se vsaka država EU želi zaščititi s prednostnimi odnosi s posameznimi dobavitelji, za katerih naklonjenost so včasih pripravljene tudi ostro tekmovati.

  Niki Tzavela (EFD). – (EL) Gospa predsednica, ker smo številni v Parlamentu zatrjevali, da je plinovod Nabucco zelo pomemben projekt za varnost preskrbe z energijo v Evropi, želim vprašati komisarja, naj nam pove, če lahko, o doseženem napredku pri projektu Nabucco.

  Günther Oettinger, član Komisije. – (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, ta razprava, ki se je začela s plinom in skladiščenjem plina, je prešla na splošnejše teme in se nanaša na celotno energetsko politiko. Res je, da smo odvisni od plina. Vendar to ne velja le za plin, ampak tudi za druge vire energije, vključno z nafto, premog na svetovnem trgu in jedrsko gorivo. Naša odvisnost od držav s skladišči, kot sta Švica in Norveška, se povečuje tudi na področju obnovljive energije. Evropa je odvisna od drugih držav. Zaradi tega bo energetska učinkovitost, povedano drugače, uporaba naše energije na bolj usmerjen način in skrb, da je ne zapravljamo, vse pomembnejša. V prihodnjih mesecih bomo z vami podrobno razpravljali o naših ugotovitvah.

Omenjena je bila tudi energetska skupnosti in verjamem, da mora Evropska unija postati učinkovitejša energetska skupnost, ki temelji na solidarnosti. Pristop gospoda Delorsa nam daje usmeritve. Moj nasvet je, da v naslednjih nekaj letih uporabimo nove instrumente; povedano drugače, kot pravno podlago moramo aktivno uporabljati člen 194, da bi tako vzpostavili notranji trg. Za elektriko in plin še nimamo pravega notranjega trga. Države članice, nekatere bolj, kot druge, lepo govorijo o notranjem trgu, v resnici pa ne storijo ničesar in se namesto tega osredotočajo na lastne nacionalne industrijske politike. Te instrumente bi morali uporabljati. V štirih ali petih letih, bomo v položaju, ko se bomo lahko pogovarjali z državami članicami in splošno javnostjo o nadaljnjem razvoju naše pravne podlage.

V zvezi z energetsko skupnostjo menim, da Švica, Norveška, Srbija, Hrvaška – in države bivše Jugoslavije na splošno – skupaj z Monakom, državam Magreba, Bližnjega Vzhoda, Gruzija, Moldavija in Ukrajina, spadajo v tesno povezano energetsko skupnost, seveda tudi Turčija.

Slišali smo pozive za pripravo napovedi za energetski trg in trg s plinom. Kot del Akcijskega načrta 2050 želimo pripraviti različne alternative. Jasno je, da dokler bo mešanica energetskih virov predvsem zadeva držav članic, smo pri naših napovedih, koliko plina bomo porabili za proizvodnjo elektrike in kakšne bodo naše potrebe po plinu, odvisni od seštevkov, ki jih pripravijo politiki v državah članicah. Ne bomo izključno odgovorni za to področje. Kljub temu želimo pripraviti predlog, ki se nanaša na našo porabo plina v naslednjih desetletjih. Trenutno porabimo več kot 400 milijard kubičnih metrov plina. Ali se bo ta številka v 2030 ali 2040 povzpela na 500 ali 600 milijard ali pa bo padla na 300 milijard? To je zelo pomembno vprašanje, ko obravnavamo naše potrebe glede infrastrukture in našo odvisnost od drugih držav.

V zvezi z odvisnostjo ne smemo pozabiti, da imamo sami še znatna nahajališča plina. Vendar bodo zaloge pošle v naslednjih 15 do 20 letih. V zvezi s tem je Nizozemska tipičen primer. Res je, da smo predvsem odvisni od Rusije, ki trenutno predstavlja 25 % evropskega trga s plinom. Četrtina plina prihaja iz ruskih nahajališč. Gre za veliko količino, ki ga je še vedno obvladljiva. Jasno pa je, da ustrezne vrednosti za Litvo, Latvijo, Bolgarijo, Poljsko in Romunijo znašajo krepko čez 50 % pa vse do 100 %, medtem, ko je za Portugalsko ta vrednost praktično nič. Gre za delitev vzhod-zahod, ki je odvisna od bližine ali oddaljenosti vsake posamezne države od mesta nahajališč plina v Sibiriji. Znatne količine prejemamo iz Alžirije in Norveške, prav tako pa moramo izpostaviti oskrbo z utekočinjenim naftnim plinom (UNP), ki prihaja iz Katarja na Bližnjem vzhodu, prek terminalov ali z ladjami.

V zvezi z odvisnostjo od Rusije, nanjo, kljub vsem njenim težavam, gledam kot na partnerico. Novembra bo potekal desetletni energetski dialog med EU in Rusijo. Dejstvo je, da smo odvisni drug od drugega. Zakaj? Ker so Rusi odgovorni za več kot 50 % financiranja plinovoda Severni tok, vključno z naložbo, ki presega 4 milijarde EUR, je v njihovem interesu, da skozi njega teče plin, drugače naložba za njih ne bo donosna. Poleg tega nam želijo Rusi prodati plin, da bi tako dobili evropsko valuto, s katero bodo lahko kupili avtomobile, industrijske obrate, stroje, tehnično blago in znanje, potrebno za razvoj ruskega gospodarstva. Če bomo delovali skupaj, bodo vzpostavljene razmere, kjer bomo medsebojno odvisni in ne bomo izpostavljeni izsiljevanju.

Naslednje področje, ki ga moramo obravnavati, je zagotavljanje različnih virov in zmanjševanje naše odvisnosti od drugih držav. Na eni strani moramo zagotoviti, da bodo obstoječi plinovodi obnovljeni, de se tako ne bi povečala naša tehnična odvisnost. Na drugi strani pa se moramo osredotočiti na nova področja. Menim, da moramo biti odvisni od Rusov glede ruskega plina. Rusi morajo biti naši partnerji, kadar gre za prodajo in trgovanje z njihovim plinom, kar pa ne drži za plin iz tretjih držav. Največja nahajališča plina so v kaspijski regiji. Medtem ko menim, da je ruski plin tesno povezan z našo partnerico Rusijo, ne verjamem, da bi morala oskrba s plinom iz kaspijske regije prihajati do nas preko Rusije. Rusi naj nam prodajajo svoj plin, ne pa da trgujejo s plinom iz tretjih držav. Plin iz Alžirije in Norveške ne prihaja do nas prek Rusije. Zato mora Evropska unija vzpostaviti neposredno povezavo s kaspijsko regijo, ki naj bo kar se da kratka, brez ovinkov in zaradi nje ne bomo po nepotrebnem odvisni od ruskega trgovalnega sistema. Da bi to uresničili, potrebujemo solidarnost. Zato želim vprašati vse države članice, vključno z Avstrijo, Madžarsko, Romunijo, Bolgarijo in Poljsko: Ali smo pripravljeni sodelovati in poiskati rešitev za južni koridor, ki je v evropskem interesu? Ali smo različnega mnenja? To je bistvenega pomena. Če smo enotni in nismo pripravljeni sprejemati drugih ponudb, ki večinoma niso v evropskem interesu, lahko dosežemo preboj v kaspijski regiji. Zelo trdo delamo na projektu Nabucco. Vsak teden imamo delovne seje, 1. oktobra pa bo potekalo srečanje na visoki ravni s Turkmenistanom in Azerbajdžanom. Odločitev ne moremo sprejemati sami. Sprejeli jih bodo vlagatelji. Lahko pa storimo vse, kar je v naši moči, da ukrepamo, kot posredniki pri sprejemanju odločitve, kjer sodelujejo države članice in naše sosednje države, vključno s Turčijo, Azerbajdžanom in Gruzijo. Še vedno sem mnenja, da projekt Nabucco poteka po načrtu.

Rekli ste, da moramo več vlagati. To mogoče drži, vendar vam lahko obljubim, da ustrezno porabimo vsak evro, ki so ga države članice in Parlament v evropskem proračunu namenili za sofinanciranje infrastrukture na področjih, kjer sami ne bi mogli ukrepati. Kmalu boste sprejemali odločitve o finančnem obdobju. V zvezi s tem moramo spregovoriti o prednostnih nalogah. Če želimo porabiti več denarja za infrastrukturo, moramo zagotoviti več denarja, kar se mi ne zdi povsem smiselno, ali pa moramo porabiti manj denarja na drugih področjih. Z zanimanjem pričakujem, kako se bo odvijal ta proces med različnimi delovnimi področju, vključno s tistimi v Parlamentu.

Še enkrat se vam zahvaljujem za podporo. Na tem področju ste dosegli napredek in skupaj smo prepričali države članice. Vesel sem, da vam lahko sporočim, da bomo hitro začeli z izvajanjem uredbe, prav tako pa bomo v poročilu, ki se nanaša na obdobje štirih let, analizirali njegove prednosti in slabosti ter predstavili končne sklepe glede tega, ali je smiselno še dodatno razviti uredbo in razširiti njeno vsebino.

(Aplavz)

  Predsednica. – Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo danes, v torek, 21. septembra ob 12.00.

Pisne izjave (člen 149)

  Elena Băsescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Sprejetje tega poročila znatno krepi zakonodajni okvir politike EU za varnost preskrbe z energijo. Glede na energetsko krizo, s katero se je soočila Evropa, je zagotavljanje različnih energetskih virov prednostna naloga. Ključnega pomena je, da podpremo alternativne verodostojne projekte v sektorju oskrbe s plinom v regiji Kaspijskega morja. Ker bo polno zmogljivost plinovoda Nabucco mogoče izkoriščati šele v 2018, je projekt AGRI še toliko bolj nujen. Ta plinovod bo povezoval evropski trg z nahajališči plina v kaspijski regiji preko energetskega koridorja Azerbajdžan-Gruzija-Romunija. Politični vodje štirih sodelujočih držav so prejšnji teden podpisali Deklaracijo iz Bakuja. Prvi plin iz Azerbajdžana je mogoče pričakovati že čez tri leta, saj je Romunija že izvedla študijo izvedljivosti terminala v Constanţi. Poleg tega je strošek izvedbe za polovico manjši od stroška plinovoda Nabucco. Če upoštevamo zagotovila glede varnosti preskrbe z energijo, ki jih zagotavlja ta sporazum, upam da mu bo EU namenila pozornost, ki si jo zasluži potrebuje.

  George Becali (NI), v pisni obliki. – (RO) Tema današnje razprave je zanesljivost oskrbe s plinom. O tem razpravljamo v času, ko se približuje zima. Januarja 2009 je kriza z zemeljskim plinom med Rusijo in Ukrajino pokazala, da se je odvisnost od uvoza v Evropi povečala. Tokrat so se povečala tudi tveganja, povezana z oskrbo in tranzitom. Zato v Evropi še vedno potrebujemo naložbe v infrastrukturo. Kako dolgo bo trajala izvedba te infrastrukture? Vsekakor več let. Ali si lahko privoščimo to obdobje v času, ko vsaka zima pomeni novo plinsko krizo? Koliko koncesij bomo do takrat še morali skleniti z Ukrajino in Rusijo? Menim, da bi morali identificirati in pripraviti možnost za alternativno rešitev, ne samo z vidika vira, ampak tudi omrežja, ki bo združevala tako notranje, kot tudi zunanje vidike. Ko pravim „alternativno“, mislim na to, kar strokovnjaki imenujejo plinovod „Beli tok“, ki poteka skozi Azerbajdžan, Gruzijo, Črno morje, Romunijo in Bolgarijo. Poleg tega mora vse ukrepe, namenjene zagotavljanju pravilnega delovanja notranjega energetskega trga, spremljati aktivna energetska diplomacija.

  Jolanta Emilia Hibner (PPE) , v pisni obliki. – (PL) Izraziti želim spoštovanje do gospoda Vidala-Quadrasa za njegovo delo in zavezanost uredbi, ki se nanaša na zanesljivost oskrbe s plinom. Veseli me, da je v tem izjemno pomembnem dokumentu bilo mogoče skleniti tako dober kompromis. Interesi vseh držav članic glede najpomembnejših vprašanj so bili usklajeni, zahvaljujoč temu pa se bo lahko Evropska unija hitro in solidarno odzvala na motnje v oskrbi s plinom. Poročilo obravnava najpomembnejše zadeve, ki se nanašajo na zaščito držav članic pred morebitnimi motnjami v oskrbi s plinom in dobro sodelovanje pri preventivnih in izrednih ukrepih v EU.

Pomembno spremembo predstavlja dolžnost Komisije in držav članic, da sodelujejo na ravni Unije ter tako skušajo preprečiti morebitne izredne razmere. Evropska komisija bo v skladu z uredbo zdaj lahko razglasila izredno stanje v regiji, ki so jo prizadele motnje z oskrbo plina na zahtevo le ene države. Predlagani kompromis povečuje vlogo Evropske komisije z uvedbo novih instrumentov za hitro odzivanje. Uredba v tej obliki predstavlja zagotovilo za varnost preskrbe s plinom tudi v posebej občutljivih regijah. Vendar pa so ključnega pomena naložbe v infrastrukturo, da ne bodo določbe, ki jih vsebuje uredba, le besede na papirju.

  Lena Kolarska-Bobińska (PPE), v pisni obliki. – (PL) V sklopu Evropske službe za zunanje delovanje veliko govorimo o uveljavitvi Lizbonske pogodbe. Vendar pa je treba opozoriti na ukrepe, sprejete na področju energetske politike. Člen 194 Lizbonske pogodbe na tem področju jasno določa prednostne naloge: vzpostavitev enotnega energetskega trga, zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom, energetska učinkovitost in varčevanje z energijo, kot tudi spodbujanje medsebojnega povezovanja energetskih omrežij in ukrepi, namenjeni zmanjševanju odvisnosti od uvožene energije. Poročilo gospoda Vidala-Quadrasa o zanesljivosti oskrbe s plinom je pomemben korak k uresničevanju ciljev pogodbe. To odraža duh evropske solidarnosti, ki je danes tako pomemben. Tovrstni dokumenti so še posebej pomembno sporočilo državljanom v času, ko se veliko govori o nacionalnih interesih in decentralizaciji tendenc, ki razdvajajo Unijo. Poročilo kaže, da Evropski parlament, ob sodelovanju z Evropsko komisijo, v praski izvaja evropske vrednote sodelovanja in solidarnosti. Naslednji korak v tej smeri predstavlja dokument Evropske komisije z naslovom „K novi energetski strategiji za Evropo 2011-2020“. To je dodatni korak k celoviti energetski politiki v sklopu strategije EU 202, hkrati pa tudi dodaten korak k uresničevanju ciljev Lizbonske pogodbe. Poročilo, katerega osnutek sem pripravila in ki ga v Parlamentu pripravljam, prav tako kaže, da je metoda Skupnosti izjemno pomembna na področju energije.

  Marian-Jean Marinescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Zanesljivost oskrbe bo v prihodnosti odvisna od tega, v kakšno smer se bo razvilo razmerje med gorivi, od razvoja proizvodnje v Uniji in tretjih državah, ki oskrbujejo Unijo, kot tudi od naložb v skladiščne zmogljivosti ter od zagotavljanja raznovrstnosti plinovodov in virov oskrbe znotraj in zunaj Unije. Veseli me, da je Evropski svet lahko spremenil predlog uredbe, ter tako vključil člen, ki se posebej nanaša na projekt plinovoda Nabucco. Ta ukrep potrjuje, da bodo institucije Evropske unije v prihodnje namenile veliko pozornost tudi projektu plinovoda Nabucco v zvezi z njegovim političnim vidikom in financiranjem. Ta uredba s posebnimi pogoji zagotavlja, da bodo evropski domači potrošniki deležni oskrbe s plinom tudi v krizi, da bi se tako lahko izognili razmeram, kot smo jim bili priče januarja 2009, ko so številne države članice ostale brez plina. Te možne izredne scenarije bo morala usklajevati Evropska komisija, hkrati pa zagotoviti, da bodo zaščitene vse države članice.

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – (LV) Jasno je, da se Evropska unija ne sme zanašati na to, s katero nogo bo zjutraj vstal ukrajinski ali beloruski predsednik. Jasno je, da se EU ne sme zanašati na spletke nepotrebnih posrednikov, ki želijo zaslužiti na račun spekulacij in manipulacij pri oskrbi s plinom. Jasno je, da oskrba s plinom ne more postati politično orožje za doseganje omejenih nacionalnih interesov. Vendar kako naj gledamo na dejstvo, da je zemeljski plin v Latviji trikrat dražji, kot v Nemčiji? Latvija in Nemčija, obe državi članici EU, imata različne možnosti za razvoj svojih gospodarstev. Dejstvo, da se Republika Latvija sooča z resno gospodarsko krizo in da njen BDP na prebivalca in prihodek znaša desetino tistega v Nemčiji, sproža vprašanje, ali za države članice EU veljajo enaki pogoji za razvoj. Ključnega pomena je rešitev tega vprašanja nujna resolucija o tem vprašanju, vsaj v zvezi s skupnimi cenami plina za vse države članice EU. Brez tega bo besedna zveza „združena Evropa“ precej vprašljiva.

  Algirdas Saudargas (PPE), v pisni obliki. – (LT) Strinjam se s kolegi poslanci in pozdravljam dejstvo, da bo tako pomembna uredba sprejeta v tako kratkem času. To še enkrat dokazuje, da se lahko Evropa hitro in učinkovito odzove, kadar obstaja resničen problem.

Uredba o zanesljivosti oskrbe s plinom krepi načelo solidarnosti med državami članicami in to je še en korak k skupni energetski politiki. Verjetno vsi upamo, da se kriza iz 2009 ne bo ponovila in da nam ne bo treba uporabiti mehanizmov, določenih v uredbi, vendar je to, kar se bo resnično zgodilo povsem druga zadeva. Še ne tako dolgo nazaj, v juniju, je bila oskrba s plinom v Litvi prepolovljena zaradi sporov med Rusijo in Belorusijo in to nas je prepričalo, da je zdaj pravi čas za to uredbo.

Nenehno sem izpostavljal, da bo ta uredba za izolirane trge s plinom, odvisne od samo enega dobavitelja, kot so na primer baltske države, učinkovita le, ko bodo ti trgi povezani v skupno plinsko omrežje Evropske unije. Zasebne naložbe večkrat ne zadostujejo za postavitev novih potrebnih plinovodov in zato je potrebno dodatno financiranje.

Zahvaliti se želim kolegom, ki so to razumeli in upoštevali v pogajanjih o tej uredbi, ter Komisiji, ki se je uradno zavezala, da bo problem energetskih otokov rešila v paketu energetske infrastrukture. Ostane le še, da pozovemo države članice naj ustrezno izvajajo to uredbo.

  Joanna Katarzyna Skrzydlewska (PPE), v pisni obliki. – (PL) Sprejetje uredbe o zanesljivosti oskrbe s plinom zagotavlja možnost za vzpostavitev skupnega trga s plinom na ravni EU. Pomembne določbe, ki jih vsebuje ta dokument, se nanašajo na uvedbo obveznosti glede priprave preventivnih načrtov in načrtov za izredne razmere v vseh državah članica, obveznost o razglasitvi izrednega stanja v Uniji, ko dve državi članici razglasita izredno stanje ter na uporabo merila geopolitičnega tveganja pri skupni oceni tveganja pri vprašanju varnosti preskrbe s plinom v EU. Zaradi možnosti za transport plina v obe smeri, bo državi, ki ima težave pri oskrbi z energijo, lahko pomagala druga država, ki ima v tistem trenutku dovolj rezerv plina. Nedvomno gre za začetek uporabe ukrepov, ki temeljijo na ideji sodelovanja in solidarnosti. Sklicevanje na vprašanje zagotavljanja različnih energetskih virov bo omogočilo krepitev aktivnosti držav članic na tem področju, prav tako pa bo v pomoč projektom, ki so se že začeli izvajati, kot je na primer Nabucco. Če povzamem, zahvaljujoč v poročilu predlaganim ukrepom in intenzivnim naložbam v infrastrukturo, smo v položaju, ko se lahko zaščitimo ali učinkoviteje zavarujemo pred razmeram, ki smo jih bili priča v 2008 v Ukrajini. Popolna neodvisnost od oskrbe s plinom iz Rusije je iluzija, lahko pa vsaj okrepimo naš položaj v pogajanjih z njo. Rada bi se zahvalila vsem, ki so prispevali h kompromisu glede teme, ki je tako pomembna za celotno Unijo.

  Rafał Trzaskowski (PPE), v pisni obliki. – (PL) Kompromis, ki ga je dosegel Evropski parlament, predstavlja resničen korak k izvajanju določb Lizbonske pogodbe. Vzpostavlja začetne pogoje za praktično izvajanje solidarnosti držav članic v primeru motenj oskrbe s plinom in to štejemo, kot naš uspeh. Določbe o infrastrukturi za prenos, sistem za krizno ukrepanje na ravni Unije, skupno ocenjevanje tveganja in na podlagi tega vzpostavitev preventivnih načrtov in načrtov za izredne razmere, kot tudi vključitev geopolitičnega vidika v oceno, ne dokazujejo le pogajalski uspeh poslancev v EP, ampak tudi vzpostavljajo temelje za energetsko politiko, ki je bolj osredotočena na Skupnost, za kar si je Parlament v prejšnjem mandatu vedno prizadeval.

  Vladimir Uručev (PPE), v pisni obliki. – (BG) Minilo je le 18 mesecev od motenj v oskrbi na relaciji Rusija-Ukrajina-EU v januarju 2009. Bolgarija je bila država, ko jo je to najbolj prizadelo, vendar je celotna EU spoznala, kako ranljive so predvsem države srednje in vzhodne Evrope z vidika zanesljivosti oskrbe s plinom. Zato pozdravljam sprejetje poročila gospoda Vidala-Quadrasa, ki zagotavlja vseevropski zakonodajni odgovor na pojav in posledice takšnih plinskih kriz. Razen celovite narave zakonodajne resolucije o zanesljivosti oskrbe s plinom, želim izpostaviti naslednje vidike: vzpostavitev povezanega plinskega omrežja v EU z dvosmernim pretokom plina med posameznimi državami; zagotavljanja čezmejnega dostopa do skladiščnih zmogljivosti in ohranjanje čezmejnega pretoka plina v primeru najvišje stopnje „izrednih razmer“. Kar se tiče moje države, Bolgarije, izpolnjevanje teh zahtev pomeni vzpostavitev povezav s sosednimi državami, da ima Bolgarija več možnosti za skladiščenje plina na svojem ozemlju in da je zdaj na voljo tudi alternativna možnost naši odvisnosti od enega samega zunanjega dobavitelja plina. Ta nova zakonodaja EU pomeni konec monopola dobaviteljev iz podjetja GAZPROM v naši državi, kar se mora zgoditi v naslednjih štirih letih. Zahvaljujem se vam za pozornost.

  Artur Zasada (PPE), v pisni obliki. – (PL) Čestitam poročevalcu za zelo dober osnutek dokumenta. Po dolgih in zahtevnih pogajanjih je bilo mogoče doseči vseevropski kompromis. Kot še posebej pomembna elementa sporazuma štejem obveznost glede priprave preventivnih načrtov in načrtov za izredne razmere v vseh državah članica v roku dveh let ter obveznost o razglasitvi izrednega stanja v Uniji, če dve državi članici razglasita izredno stanje. Drug uspeh pogajanj je obveznost o vzpostavitvi dvosmernega pretoka v plinovodih v roku treh let po datumu uveljavitve uredbe. Še enkrat čestitam poročevalcu. Ta dokument je korak v smer resnične evropske energetske skupnosti.