Ustna obrazložitev glasovanja

Poročilo: Reimer Böge (A7-248/2010)

  Peter Jahr (PPE). – (DE) Gospod predsednik, na tej točki bi želel čestitati Evropskemu parlamentu in predvsem poročevalcu, gospodu Bögeju, ki se je čedalje bolj pokazal kot varuh stabilne proračunske politike Evropske unije. Po mojem mnenju so pomembni naslednji vidiki. Prvič, evropski proračun bo zmogle tudi brez tega, da bi moral pridobiti posojilo, in tako bi moralo ostati. Drugič, finančna perspektiva – z drugimi besedami sedemletni finančni okvir – bo državam članicam zagotovila večjo gotovost pri načrtovanju. Tretjič, tako mi kot države članice se bomo morali navaditi na manj finančnega manevrskega prostora. Četrtič, mislim, da to pomeni, da moramo, kadar države članice prenašajo dodatne naloge na Evropsko unijo, v prihodnosti slediti načelu, da morajo pri tem zagotoviti tudi potrebna finančna sredstva.

Poročilo: László Surján (A7-0250/2010)

  Daniel Hannan (ECR). – Gospod predsednik, vsi poznamo znano metaforo s kolesom – da se mora Evropska unija premikati naprej, sicer se bo zvrnila. Vedno se mi je zdelo, da bi bil sestradan morski pes boljša primerjava – ta mora namreč plavati naprej, da ne utone –, toda pustimo to ob strani.

Oglejmo si, zakaj je to tako. Resnica je namreč, da je Evropska unija postala mehanizem za prerazporeditev denarja. Ves čas mora vsrkavati čedalje več sredstev, da bi lahko nagradila svoje priljubljene skupine strank. Če s tem odneha, potem se kolo zares zvrne in morski pes utone. Zato imamo v času, ko si vsaka nacionalna vlada prizadeva, da zmanjša porabo, to izjemno okoliščino, v kateri je edini proračun, ki se ves čas povečuje, proračun Evropske unije.

V moji državi si vsako ministrstvo prizadeva za 25 do 40-odstotno zmanjšanje svojega proračuna, samo en pa se je povečal za 60 odstotkov, to pa so naša neto plačila v proračun Evropske unije. Daleč od tega, da bi spodbujali gospodarstvo, jemljemo denar iz proizvodnega sektorja in jemljemo ljudi iz proizvodnega sektorja ter jih predajamo birokraciji. To bo samo potrdilo stališče ljudi, da je Evropska unija ena goljufija.

Poročilo: Linda McAvan (A7-0153/2010)

  Anna Záborská (PPE). – (SK) Seznanjenost javnosti z neželenimi učinki zdravil je pomembnejše od vprašanja, kako se bodo vedle farmacevtske družbe. Pomembnejše je tudi od tega, kaj je navedeno na priloženih navodilih ali na internetu.

Želela bi poudariti oseben stik med bolnikom in zdravnikom. Vsakodnevne izkušnje kažejo, da na trgu obstaja skupina farmacevtskih proizvodov, pri kateri se informacije o neželenih učinkih namenoma zanemarjajo. Zdravila so pogosto prosto dostopna v lekarnah in ženske jih jemljejo brez predhodnih navodil. Nekaj zdravnikov poudarja, da hormonske kontracepcijske tablete povečujejo raven stresnih hormonov, povzročajo tromboembolijske bolezni, raka na dojkah, raka na maternici in jetrih, možganske kapi in težave z zanositvijo tudi potem, ko ženska več ne jemlje kontracepcije. Bodimo pošteni in o vseh farmacevtskih proizvodih obveščajmo na enak in iskren način.

  Zuzana Roithová (PPE). – (CS) Gospe in gospodje, dovolite mi, da kot zdravnica poudarim pomen nove uredbe, ki je bila sprejeta danes, in ki omogoča izmenjavo informacij o neželenih učinkih zdravil v celotni Evropski uniji. Čeprav zdravstveno varstvo ne spada v okvir pristojnosti EU, so se države članice uspele dogovoriti o potrebi po oblikovanju in podrobnostih skupne podatkovne baze o kliničnih izkušnjah pri uporabi farmacevtskih proizvodov v EU, v kateri bodo shranjene informacije, ki se bodo potem posredovale in ocenjevale. To je odlična novica za evropske bolnike, ki kaže tudi na koristi nadaljnjega povezovanja evropskih držav. Cenim delo poročevalcev iz odbora ENVI, saj so dosegli dogovor o vseh skupnih točkah, posebej pa me veseli, da je bil osnutek odbora v zvezi z s strogim varstvom osebnih podatkov izboljšan.

Poročilo: Linda McAvan (A7-0159/2010)

  Jens Rohde (ALDE). – Gospod predsednik, z današnjim glasovanjem o dveh dokumentih o farmakovigilanci bomo dobili varnejši in učinkovitejši sistem za spremljanje zdravil. Kompromisi, doseženi pri obeh dokumentih, so usklajeni. Nov sistem bo ustrezno upošteval tako tveganja kot koristi zdravil.

Ustrezno pa bo upošteval tudi potrebo po nadzoru, ne da bi s tem ustvarjal preveč birokracije, osrednji postopek izdaje dovoljenj za promet zdravil pa bo predvsem bolj racionaliziran. Kompromis pomaga zagotoviti financiranje sistema, pri čemer bo Evropska agencija za zdravila imela možnost, da zaračuna svoje storitve. Seveda je to kompromis, a v primerjavi s tem, kako različna so bila stališča na samem začetku, se mi zdi, da je to pametna rešitev.

  Anna Záborská (PPE). – (SK) Želela bi čestitati poročevalki za besedilo, ki ga je pripravila in ki spreminja dve direktivi o farmakovigilanci.

Pomembno je, da v celoti izkoristimo to, kar nam te spremembe ponujajo. Če bomo uskladili poročanje o neželenih učinkih, bomo premagali strahove nekaterih držav članic v zvezi z izvedljivostjo sistema. Čas, ki se ga zapravi pri izmenjavi informacij med državami članicami, mora biti kar najmanjši.

Še eno pripombo imam: statistični podatki kažejo, da so bolezni pogostejše pri starejših ljudeh. To so ljudje, ki jih dokaj pogosto prizadene pešajoč vid. Bilo bi nesmiselno, da bi priložena navodila vsebovala izčrpne informacije, med katerimi so pogosto tudi nepotrebne, če jih bolniki ne morejo prebrati niti s pomočjo svojih očal, ker je tisk tako droben.

  Michèle Rivasi (Verts/ALE). – (FR) Gospod predsednik, kar zadeva temo tega besedila, o katerem smo glasovali, bi vas želel opozoriti na - in pri tem moram čestitati gospe McAvan za odlično opravljeno delo – eno opustitev, povezano z ljudmi, ki se jih izkorišča kot poskusne zajčke.

Opuščena je bila namreč ena točka, ki zaradi sporazuma, sklenjena na prvi obravnavi, ne bi smela biti predmet ustne spremembe: gre za vprašanje ljudi, ki se jih izkorišča za klinične poskuse zdravil ali cepiv, ki se izvajajo pred izdajo dovoljenj za promet, da bi se preverila njihova neškodljivost ali ravnovesje med tveganjem in koristmi.

Ti ljudje so lahko moški, ženske, otroci ali starejši; v tem besedilu preučujemo nadaljnje spremljanje možnih stranskih učinkov zdravil za humano uporabo.

Treba je namreč poudariti, da ti ljudje, ki sodelujejo v kliničnih poskusih, niso seznanjeni o snoveh, ki jih zaužijejo ali ki se jim vbrizgajo, niti o tem, da se učinki lahko sprožijo šele deset, dvajset ali trideset let pozneje.

Ti poskusni zajčki so pozabljeni ljudje na področju farmakovigilance, zato je pomembno, da tega ne pozabimo in da o tem govorimo.

  Marian Harkin (ALDE). – Gospod predsednik, poročilo o racionalizaciji sistema farmakovigilance zdravil za humano uporabo močno podpiram. Mislim, da je to področje, kjer EU lahko nedvomno zagotovi dodano vrednost in kjer lahko s sodelovanjem zagotovimo večjo varnost bolnikov.

Tudi po tem, ko so zdravila že v celoti odobrena, lahko še vedno prihaja do neželenih učinkov, zato mislim, da so varnostne lastnosti zdravil v celoti lahko znane šele, ko so zdravila enkrat dana v promet. Zato moramo biti še naprej pozorni. Ta predlog bo zagotovil večjo varnost bolnikov z okrepitvijo sistema EU za spremljanje varnosti zdravil. Okrepil bo podatkovno bazo Eudravigilance, namenjeno zbiranju informacij o neželenih učinkih zdravil. Vzpostavitev novega evropskega spletišča o varnosti zdravil bo državljanom omogočila boljši dostop do jasnih in razumljivih informacij o vprašanjih glede varnosti.

To je prvi del tridelnega paketa, ki bo okrepil farmacevtsko zakonodajo EU in obravnaval njene vrzeli, zato menim, da je to dobre prvi korak.

Poročilo: Christa Klaß (A7-0239/2010)

  Miroslav Mikolášik (PPE). – (SK) Kljub dejstvu, da so biocidni pripravki, kot so dezinfekcijska sredstva ali konzervansi, del našega vsakodnevnega življenja, lahko njihova nepravilna uporaba ali uporaba brez dovoljenja predstavlja veliko tveganje za ljudi, živali in okolje.

Zato je zaradi zaščite zdravja in okolja potrebno, da proizvodi tako evropskih kot neevropskih proizvajalcev upoštevajo enotne standarde EU. Treba je poudariti, da koristi teh proizvodov, ki se dajejo v promet in uporabljajo, daleč odtehtajo tveganja, vendar pa je treba obstoječa tveganja kljub temu čim bolj odpraviti.

Podpiram višjo raven uskladitve nacionalnih postopkov za priznanje proizvodov v okviru EU in predvsem za to boljše varstvo in obveščenost potrošnikov. Zagotovitev jasnega, izčrpnega in razumljivega označevanja je v prvi vrsti temeljnega pomena za nestrokovnjake, ki pridejo v stik s takšnimi proizvodi.

  Anna Záborská (PPE). – (FR) Gospod predsednik, iskreno pozdravljam to resolucijo. Gorske regije in redko poseljena področja bogatijo geografske značilnosti, naravo in kakovost življenja.

Predvsem mislim na slovaške regije, zato vas, gospe in gospodje, vabim, da nas obiščete v Visokih Tatrah in si sami ogledate lepoto te regije.

Poleg tega, da je treba nemudoma začeti izvajati vsebino resolucije, si želim, da bi se javni organi zavezali podpori tem regijam. V vsakodnevnem življenju so mesta in mestne skupnosti tista področja, ki imajo prednost. Javne storitve so zagotovljene v mestih in mestnih območjih, medtem ko so v majhnih mestih in vaseh, v redko poseljenih območjih, pogosto ukinjene. Vendar imajo tudi majhna mesta in vasi svojo kakovost življenja, zato se jih ne bi smelo podcenjevati.

  Alajos Mészáros (PPE). - (HU) Vesel sem, da sem lahko podprl to poročilo, ki je po mojem mnenju zelo pomembno. Glede na visoko gostoto prebivalstva in mednarodno mobilnost moramo posebno pozornost posvetiti preprečevanju širjenja patogenov in bolezni. Medtem ko morajo biti ukrepi, ki jih sprejemamo, učinkoviti, moramo poskrbeti tudi za to, da ne bodo škodili okolju. S temi materiali je treba ravnati s posebno pozornostjo. Biocidi so nepogrešljivi za pri doseganju naših visokih zdravstvenih in higienskih standardov in tvorijo tudi sestavni del našega vsakdanjega življenja. Kljub temu menim, da je pomembno, da se vodijo dialogi o tej uredbi tudi v prihodnje, saj morajo za izdajo dovoljenj in dajanje v promet teh proizvodov veljati še posebej stroga merila.

  Peter Jahr (PPE). – (DE) Gospod predsednik, biocidi se predvsem uporabljajo pri higieni in v čistilnem sektorju, najti pa jih je mogoče tudi pri pohištvu in tkaninah. Biocidi ščitijo pred bakterijami, zajedavci, mrčesom, škodljivci v shranjenih živilih, mišmi in podganami. V prihodnosti bodo biocidi morali izpolnjevati vseevropske minimalne standarde. Poročevalki, gospe Klaß, sem zelo hvaležen, ker je navedla, da mora biti uredba enako izvedljiva tako za potrošnike kot proizvajalce. Povedano drugače, zagotavljati mora ustrezno porabo, poštene okvirne pogoje in sprejemljive stroške registracije. Če nam bo to zares uspelo, bomo naredili še en korak v smeri proti uskladitvi evropskega trga, kar bo tako v interesu podjetij, predvsem pa v interesu naših potrošnikov.

  Licia Ronzulli (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, opravičujem se, iskala sem dudo za dojenčka. Danes sprejeto poročilo vsebuje nekaj pozitivnih elementov, ki se bodo, upam, kmalu začeli izvajati.

Predvsem bi želela izraziti zadovoljstvo nad prizadevanji za zaščito MSP, predvsem v zvezi s postopki pridobivanja informacij o formulaciji pripravkov, do katerih mala podjetja pogosto nimajo dostopa, in ne samo v smislu stroškov.

Veliko truda je bilo vloženega v poenostavitev postopka za izdajo dovoljenja za promet teh pripravkov, zlasti v zvezi s časovnimi okviri, v skladu s katerimi pristojni organi sprejemajo ustrezne odločitve. Upam, da bomo lahko nadaljevali po tej poti, na kateri mora usklajevanje notranjega trga Evrope povzročiti, da v ospredje pridejo prave kakovosti podjetij in da se poveča konkurenca.

Poročilo: Peter Skinner (A7-0170/2010)

  Miroslav Mikolášik (PPE). – (SK) Pozdravljam paket predlogov za oblikovanje učinkovitejšega, celovitejšega in trajnejšega sistema finančnega nadzora v EU, katerega cilj je obravnavati neuspeh evropskega finančnega nadzora, ki je na presenečenje nas vseh postal očiten v času zadnje finančne krize.

V celoti podpiram predložen osnutek uredbe, ki določa novo strukturo za finančni nadzor, saj so prejšnje negativne izkušnje jasno poudarile potrebo po uredbi, učinkovitejšem nadzoru in daljnosežni reformi na tem področju. Mislim, da bo večja konkurenca, ki temelji na oblikovanju enakovrednih in preglednih pogojev za vse, kakor tudi na določitvi enotne uredbe, pomagala zagotoviti ustrezno zaščito za vlagatelje in potrošnike v Evropski uniji.

Poročilo: Sylvie Goulard (A7-0168/2010)

  Joe Higgins (GUE/NGL). – (GA) Gospod predsednik, glasovanja o ustanovitvi novega organa za evropski finančni sistem sem se vzdržal, ker nove določbe na nikakršen bistven način ne spreminjajo tega, kako deluje finančni sistem, niti ne uvajajo nadzora nad finančnimi trgi. Predvsem pa se z njimi ne odpravljajo špekulacije in dobičkarstvo v večjih bankah, niti špekulativni skladi, znani kot hedge skladi.

Včeraj na primer je finančni trg na Irskem irski vladi posodil 1,5 milijarde EUR, vendar za štirikrat višjo ceno, kot če bi ta država bila Nemčija. To pomeni, da bo delovna sila države morala tem institucijam plačati dodatne milijone.

Nov odbor ne spreminja ničesar. Na finančne probleme Evrope ni mogoče odgovoriti drugače, kot da celoten sistem postane javna odgovornost in pride pod demokratičen nadzor.

  Edward Scicluna (S&D). – Gospod predsednik, želel bi čestitati vsem poročevalcem za njihovo del na tem paketu izredno pomembnih reform nadzora finančnega sektorja Evrope. Ta prenovitev finančne arhitekture EU je velik podvig za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve.

Kriza je pokazala, da naš regulativni okvir ni bil dovolj robusten, da se trgi pogosto ne urejajo sami, in, kar je še slabše, da so izpostavljeni sistematičnim tveganjem, ki se ne spremljajo. Predvsem sem vesel zaradi ustanovitve Evropskega odbora za sistemska tveganja, ki bo imel to nalogo, da bo deloval kot zgodnje opozorilo proti sistemskim tveganjem ali neravnovesjem.

Kar zadeva evropske nadzorne organe, sem vesel, da se je vzpostavilo ravnovesje, ki ne slabi vloge držav članic. Zdaj moramo zagotoviti, da bodo tri institucije imele osebje in sredstva, ki jih potrebujejo, da bodo lahko ustrezno opravljale svoje delo.

Na koncu naj povem, da je Parlament v kompromis s Svetom vložil ogromno truda in politične volje, da bi se sklenil dogovor v zvezi s tem nujno potrebnim paketom reform in da bi se ta lahko začel uporabljati v začetku leta 2011.

  Barbara Matera (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, vesela sem, da smo sprejeli to poročilo. Eden izmed strateških ciljev evropskih institucij v prihodnjem letu je ponovni zagon notranjega trga.

Gospodarska kriza je pokazala, kako nedosegljiv je ta cilj zaradi razdrobljenega trga finančnih storitev. Vse vrste finančnih posrednikov, infrastrukture in trgov so dejansko soodvisni in potencialno temeljnega pomena za celoten sistem, zato ima propad enega izmed teh vidikov lahko posledice na makro ravni, te posledice pa so lahko tudi uničujoče.

Oživitev gospodarstva, na katero nestrpno čakajo vsi Evropejci, temelji na finančnem sektorju, ki mora biti zdrav in trden, to pa ravno zato, ker je ustrezno reguliran in nadzorovan.

Menim, da sta sprejetje paketa za finančni nadzor in predvsem ustanovitev Evropskega odbora za sistemska tveganja pomemben korak v smeri proti izpolnjevanju ciljev usklajenega nadzornega sistema v Evropi, da bi se ustvarilo zaupanje med podjetji in državljani.

  Zuzana Roithová (PPE). – (CS) Gospod predsednik, vesela sem, da je bilo mogoče dokončati oblikovanje pogojev za učinkovit nadzor finančnih trgov, ki je na začetku finančne krize doživel neuspeh. Pozdravljam dejstvo, da Evropa oblikuje instrumente, s katerimi bi se bilo mogoče v prihodnosti izogniti krizam, zato sem podprla vsa poročila v paketu za finančni nadzor finančnih trgov. Cilj tega bi moralo biti večje upoštevanje pravil dobrega upravljanja, to pa nista ne proračunska potratnost ne povečanje dolgov na račun prihodnjih generacij. Zato zavračam predlog predsednika Evropske komisije, gospoda Barrosa, v zvezi z izdajanje evropskih obveznic, ki ga je omenil v svojem zadnjem govoru v Evropskem parlamentu, ko je govoril o nagradah za države, ki se držijo pravil dobrega upravljanja. Šlo je za nagrade v obliki evropskih obveznic.

  Daniel Hannan (ECR). – Gospod predsednik, oddaljeno bobnenje, ki ga lahko slišimo, je rafal EU, njen odprt napad na napredek Londona, katerega napredek vzdržuje okoliško gospodarstvo v mojem volilnem območju.

Nova arhitektura nadzora, ki jo je ta Parlament pravkar podprl z ogromno večino, ni sorazmeren popravni ukrep za ta očiten problem. Nihče ni prepričljivo pokazal – nihče niti ni poskušal resno zatrditi –, da bi ti ukrepi, ki jih zdaj sprejemamo, lahko preprečili finančno krizo pred dvema letoma. Gre zgolj za ukrepe, ki temeljijo na zavisti, na odporu do položaja Londona in na sovraštvu do kapitalizma kot modela.

Za kreditni krč lahko krivite ogromno ljudi – krivite lahko banke, krivite lahko regulatorje, krivite lahko vlade, ker so obrestne mere predolgo ohranjale na prenizki ravni –, vendar pa ne morete kriviti upravljavcev zasebnega kapitala, ki so bili v večji meri žrtve in ki so svoje izgube sprejeli z dvignjeno glavo in niso javkali, da bi dobili pomoč.

Ljudje iz teh sektorjev ne bodo samo posedali in čakali, da komisar Barnier pošlje svoje inšpektorje. Že zdaj se selijo v Švico, Šanghaj, Singapur – zapuščajo London in celotno EU, torej revnejše.

  Syed Kamall (ECR). – Gospod predsednik, kot poslanec Evropskega parlamenta, ki zastopa London, lahko povem, da so številni moji volivci – kar lahko pričakujete – zelo zaskrbljeni zaradi vpliva, ki ga to ima ne samo za največje finančno središče Evrope, temveč tudi na njegovi dve največji finančni središči: London ima namreč svoj City in Canary Wharf Group.

Če pogledamo finančno krizo, se lahko zelo hitro ujamemo v past – past, v katero se bodo ujeli ta parlament in vse institucije –, da je prava rešitev večja ureditev. Pozabljamo pa na vlogo, ki jo je ureditev dejansko odigrala pri ustvarjanju krize drugorazrednih hipotekarnih posojil, saj je bankam omogočala, da so posojila dajale kreditno nesposobnim potrošnikom. Ko eden izmed desetih potrošnikov ni več izpolnjeval svojih obveznosti, smo dobili krizo drugorazrednih hipotekarnih posojil. Razumeti moramo tudi razliko med ureditvijo in nadzorom. Lahko bi trdili, da so regulatorji imeli na voljo ustrezna orodja, vendar jih niso pravilno uporabili.

Ena izmed prednosti, ki naj bi jih to ustvarilo, je enotni pravilnih za Evropo. To je zelo zanimivo, a problem, ki ga imamo, je, kot veste, ta, da se številne države EU pogosto ne menijo za pravila in ne plačujejo svojih kazni. Kako lahko ustvarite enakovredne pogoje, če številni akterji ne želijo upoštevati pravil?

Poročilo: Marielle Gallo (A7-0175/2010)

  Antonio Masip Hidalgo (S&D). – (ES) Gospod predsednik, zahvaljujem se poročevalki, ker si je prizadevala za sprejem nekaterih predlogov in, seveda, za njeno zagovarjanje avtorskih pravic, s katero se strinjam. Vendar pa zaradi dejstva, da so nekatere izmenjave v poročilu opredeljene kot kaznive kršitve, da je pristojnost ponudnikov za določitev kazni priznana in da so množične izmenjave izključene kot možne kršitve, ne moremo podpreti niti enega izmed dveh nasprotujočih si poročil.

Poročilo gospe Gallo je vzbudilo veliko interesa in bi lahko bilo ustrezno, vendar pa je srž razprave preostra, ko gre za argumente za in proti francoskemu zakonu, znanemu kot HADOPI, ki vključuje ukinitev internetne povezave za vse tiste, ki kršijo pravila. Prave evropske razprave, ki bi upoštevala druge dosežke v nacionalni zakonodaji, ni bilo.

Upam, da bomo v Skupini naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu oblikovali skupno stališče in da bomo v Parlamentu dosegli večino pri razpravah in spremembah predloga direktive, ki ga bo podala Komisija in ki bo po besedah komisarja Barnierja kmalu predstavljen v Parlamentu. Ob tej priložnosti bomo poskusili doseči bolj usklajeno stališče, kot ga imamo danes, ki bo upoštevalo tako pravice internetnih uporabnikov kot temeljno potrebo po spoštovanju intelektualne lastnine.

  Zuzana Roithová (PPE). – (CS) Gospod predsednik, poročilo gospe Gallo je razdelilo Parlament v tri tabore. Nobeno poročilo ni predlagalo takšne potrebne in uravnotežene ureditve intelektualne lastnine. Čeprav so bili v okviru stališč odborov IMCO in ITRE predlagani praktični ukrepi, poročilo gospe Gallo enostransko obravnava piratstvo v digitalnih omrežjih in spregleda ukrepe proti ponarejanju, ki prav zares uničujejo našo industrijo. Poleg tega predlaga nekakšno uskladitev kazenskih sankcij za kršitve intelektualne lastnine, namesto da bi obravnavalo dejstvo, da strokovna javnost razume kazensko pravo kot izključno domeno držav članic. Vendar pa cenim dejstvo, da poročilo poudarja preprečevanje in izobraževalne kampanje. Cenim, da osnutek resolucije skupine ALDE natančneje obravnava pravice in odgovornosti zlasti ponudnikov internetnih storitev, vendar pa je to bilo predstavljeno v zadnjem trenutku. Očitno gre za navdih, ki ga je dal predlog skupine PPE, kar pa na žalost ni vneslo nikakršnih novih pobud v razpravo. Osnutek resolucije, ki ga je med drugimi predstavila gospa Castex, je bolj večplasten in aktualnejši, kar zadeva srečanje v zvezi s sporazumom ACTA. Cenim tudi bolj ciljno usmerjene ukrepe proti ponarejenim zdravilom. Vendar pa se ne strinjam z omejitvijo pristojnosti Opazovalnega urada EU za boj proti ponarejanju in piratstvu. Zato nisem podprla niti enega izmed treh osnutkov resolucij.

  Lena Ek (ALDE). – (SV) Gospod predsednik, tu so moja stališča o poročilu gospe Gallo. Niti eno izmed poročil, o katerih smo danes glasovali v tej dvorani, ni dobro, zato sem glasovala proti vsem trem. Obstajajo namreč številni problemi v zvezi z njimi. Na primer, kršenje blagovne znamke se zamenjuje z avtorskimi pravicami, ljudje zahtevajo ureditev in nadzor, spodbuja se neprimeren sistem za nadomestila, obenem pa se priznava, da je treba najprej preučiti učinke obstoječe zakonodaje.

Mislim, da je temeljne pravice in prosti trg mogoče združiti. Če se ogrozi načelo „izključnega prenosa podatkov“, bi lahko ogrozili dinamično naravo interneta, kakršno poznamo danes. Če bi ponudniki internetnih storitev morali odgovarjati za legalnost vsebine, bi bili prisiljeni zmanjšati tveganja s spremljanjem in filtriranjem obiskov. S tem bi nastala previdna podjetja, ki ne bi mogla rasti ali zaposlovati ljudi, nova podjetja pa bi imela težave pri pridobivanju dostopa do interneta.

Odprava načela „izključnega prenosa podatkov“ bi povečala vlogo ponudnikov internetnih storitev, ki bi tako postali še nadzorniki. Nikjer drugje v družbi prinašalec sporočila ne odgovarja za vsebino. Prav tako nikjer drugje našim državljanom ne govorimo, naj ne kršijo zakona, vsakič ko uporabljajo kakšno storitev. Predstavljajte si na primer, da bi bilo treba pri vsaki prodaji znamk potrošnike obvestiti, da je prepovedano pošiljati pisma, ki vsebujejo antraks.

V celoti pa podpiram komisarko Kroes in njeno digitalno agendo. Njena vodilna pobuda kaže razumevanje tega, kako je tržno perspektivo tudi na internetu mogoče združiti s spoštovanjem temeljnih pravic.

Kitajska je primer za to, kako je bil internet uničen zaradi posegov v svobodo izražanja in zaradi nadzora. Izognimo se tej poti. Države severne Evrope so pokazale pot s pomočjo prostovoljnih sporazumov in učinkovite konkurence. Pogledati moramo na sever, ne na vzhod.

  Hannu Takkula (ALDE). - (FI) Gospod predsednik, najprej bi se želel zahvaliti gospe Gallo za njeno poročilo. Zalo pomembno je, da oblikujemo vseevropska, skupna pravila za pravice intelektualne lastnine, kajti dejstvo je, da se, ko si ogledamo Evropo v tem položaju, pojavi potreba po inovaciji. Potrebujemo tudi ustvarjalnost. Oboje ustvarja pravo dodano vrednost. Da bi lahko zagotovili tok inovacij in ustvarjalnosti, ki bodo prinesle ustvarjalne rešitve, je popolnoma samoumevno, da je te treba zaščititi in razvijati. Popolnoma očitno je, da ne moremo sprejeti kršitev pravic intelektualne lastnine. Trenutno je to problem industrije, številnih ustvarjalnih sektorjev in športa.

Zato pozdravljam dejstvo, da je to poročilo gospe Gallo prvi korak v pravo smer. Kot zakonodajalci nikakor ne moremo odobravati piratstva ali kraje, bodisi da se zgodi na spletu ali kjer koli drugje. Zagotoviti moramo mirno delo ustvarjalnih sektorjev. Ti lahko ustvarjajo in izdelujejo inovacije, mi pa lahko potem ukrepamo proti nenehnim kršitvam pravic intelektualne lastnine in določamo kazni, kadar do teh kršitev pride, na ta način pa lahko s pomočjo ustvarjalnih sektorjev ustvarimo evropsko dodano vrednost.

  Syed Kamall (ECR). – Gospod predsednik, tako kot mnogi poslanci Parlamenta iz vseh političnih krogov sem tudi sam imel zadržke v zvezi s tem poročilom, predvsem zato, ker zamenjuje vprašanja izmenjave datotek z zdravstvenimi tveganji, povezanimi s ponarejenim blagom, na primer v primeru zrakoplovov ali ponarejenih zdravil. To dvoje ni primerljivo in bi ju bilo treba jasno ločiti.

Moramo se sprijazniti tudi z razliko med proizvodi in storitvami v svetu atomov, ter razliko med proizvodi in storitvami v svetu bitov – digitalnem gospodarstvu. Razumeti moramo, da gre v svetu večjih možnosti obdelave, v svetu cenejšega shranjevanja podatkov, v svetu večje širokopasovne povezave, v celoti za to, da cene številnih digitalnih proizvodov težijo proti nič.

Na žalost pa se dogaja to, da medtem, ko se mnogi umetniki odzivajo in iščejo druge možnosti zaslužka ter pri tem dajejo nekaj svoje vsebine, glasbena industrija v celoti ni ujela koraka in zdi se, da si še vedno želi, da bi ljudi vrnila za več let nazaj v čase fizičnih medijev. Čas je, da se glasbena industrija zbudi in prilagodi svoje poslovne modele digitalnemu gospodarstvu.

Predlog resolucije B7-0518/2010

  Edward Scicluna (S&D). – (MT) Kot poslancu Evropskega parlamenta, ki zastopa otoka Malto in Gozo, mi je ta tema zelo blizu. Če naj začnem z Gozom, je žalostno, da se medtem, ko je malteška vlada vključila deklaracijo 36, katere cilj je zaščititi prihodnost Goza, v času pristopnih pogajanj med Malto in EU posebna sredstva niso nikoli materializirala. A prebivalce otoka Gozo bi morala ta resolucija pomiriti, saj zahteva vseevropski okvir za gorske regije in otoke; ne samo ukrep politike, temveč veliko število politik Unije, ki bodo vplivale na razvoj otokov. Ta resolucija predvsem zahteva od Komisije in držav članic, da v novem finančnem okviru za proračunsko obdobje 2010-2014 zagotovijo posebna sredstva za otoke. Gorske regije in otoki v Uniji imajo namreč skupne dejavnike, ki so drugačni od dejavnikov drugih regij, včasih celo znotraj ene same države. Zelo sem vesel, da ta resolucija zahteva programe in politiko Unije, ki bodo otokom omogočili, da postanejo konkurenčni in da se prilagodijo izzivom, s katerimi se soočajo. Vesel sem tudi, da ta resolucija pravi, da si države članice, vključno z Malto in Ciprom, ki ležita na južnem delu Evrope, zaslužijo regionalne programe za svoj razvoj. Ta resolucija vsebuje izjavo o nameri za zaščito interesov držav članic, predvsem pa otokov, kakršen je Gozo. Zato to resolucijo podpiram.

  Jarosław Kalinowski (PPE). – (PL) V celoti podpiram stališče Parlamenta o gorskih regijah, otokih in redko poseljenih območjih. To so ponavadi območja posebnega naravnega pomena, zato je treba poskrbeti, da bo podpora, ki jo dobijo, vključevala tudi zaščito njihovega naravnega bogastva. Te regije moramo podpreti tako, da bodo lahko dobro in na inovativen način izkoristile svoje značilnosti, poskrbeti pa tudi moramo za ustrezno zaščito njihovih naravnih bogastev.

Rad bi opozoril tudi na težak položaj kmetovalcev v teh območjih, kjer je obdelovanje zemlje lahko edini ali eden izmed maloštevilnih načinov preživetja. Za kmetovalce bi morali še posebej poskrbeti. Ni nujno, da ta solidarnost temelji samo na finančnih podpori, saj lahko vključuje tudi podporo pri izobraževanju mladih ljudi in podporo inovativnim tehnologijam.

Pisne obrazložitve glasovanja

Poročilo: Reimer Böge (A7-0248/2010)

  Vito Bonsignore (PPE), v pisni obliki. – (IT) Čestitam poročevalcu za opravljeno delo. To besedilo sem podprl, ker menim, da Evropska unija v tako težkih gospodarskih razmerah, kot so te, ne more delovati z neprožnimi instrumenti in da se je večletni finančni okvir dokazal za neprožnega.

Pri tem niti ni treba omeniti, da ozkogledost nekaterih institucij (Sveta in Komisije) zagotovo ni odziv, ki ga pričakujejo evropski državljani. Zunaj te dvorane je na milijone delavcev, ki so izgubili službo: ti potrebujejo našo pomoč. Proračun EU mora biti zares evropski.

Prepričan sem, da je potrebno, če ne celo bistveno, da je proračun bolj prožen v težkih gospodarskih razmerah, da bi EU lahko zagotovila oprijemljiv odziv na sedanje potrebe, a tudi na tiste, ki v času sprejetja proračuna niso pričakovane. Čas je, da se EU zagotovijo njena lastna sredstva.

  David Casa (PPE), v pisni obliki. – Zaradi možnih daljnosežnih posledic zadevnega predloga in potrebe po nadaljnjem premisleku o evropskem mehanizmu finančne stabilizacije se s sklepi poročevalca strinjam. Zato sem se odločil, da to vmesno poročilo podprem.

  Françoise Castex (S&D), v pisni obliki. – (FR) Poročilo gospoda Bögeja sem podprl, da bi obsodil nevzdržen finančni položaj, v katerem se trenutno nahajamo. Medtem ko Lizbonska pogodba Evropski uniji daje nove pristojnosti, države članice pa zahtevajo in oznanjajo obsežne evropske projekte, Komisija in Svet ne želita znova premisliti o omejitvah izdatkov, kar nima nobenega smisla in kaže samo na njun ozek pogled na evropski projekt. Recesija zahteva več Evrope: da bi se to dosegli, je treba evropski proračun okrepiti tako, da se sedanji finančni okvir, ki je omejen in neustrezen, zamenja. Čas je, da ravnamo v skladu z našimi pogodbami, ki določajo, da morajo sredstva Unije biti sorazmerna z njenimi cilji. Skupaj z zelo veliko večino poslancev Evropskega parlamenta podpiramo potrebo po lastnih sredstvih, kot so evroobveznice. Države članice morajo priznati, da je dodana vrednost evropskih politik temeljno orodje za zajezitev nacionalnih izdatkov.

  Mário David (PPE), v pisni obliki. – (PT) V skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije mora EU imeti potrebna sredstva, da bi izpolnila svoje cilje in izvajala svoje politike. Poleg tega je Lizbonska pogodba s seboj prinesla tudi nova področja delovanja, med katerimi je tudi Evropska služba za zunanjepolitično delovanje. Zato menim, da zgolj prerazporeditev sredstev ali ponovna opredelitev prednostnih nalog v okviru večletnega finančnega okvira ne bo zadostovala za izpolnjevanje novih potreb EU. To pomeni, da je treba nujno spremeniti večletni finančni okvir in mehanizme prilagodljivosti, ki so navedeni v medinstitucionalnem sporazumu. EU potrebuje večjo prilagodljivost, da bi lahko ustvarila rezerve in manevrski prostor, ki bi ji pomagali, da se hitro in učinkovito odziva v nujnih ali nepredvidljivih okoliščinah. Zato sem to poročilo in njegova priporočila podprl.

  Göran Färm, Anna Hedh, Olle Ludvigsson in Marita Ulvskog (S&D), v pisni obliki. – (SV) Menimo, da je pomembno ustvariti možnost za zagotovitev zadostnih sredstev na primer za novo strategijo Evropske unije EU 2020 za rast in zaposlovanje, pa tudi zato, da bi proračun EU lahko izpolnil nujne zahteve, ko gre na primer za potrebo po pomoči ali boj proti podnebnim spremembam. Poleg tega Lizbonska pogodba podeljuje EU številna nova območja pristojnosti, med drugim tudi v okviru zunanje politike, športa, raziskav vesolja, energetike in turizma. Vendar pa menimo, da bi to bilo treba v večji meri financirati s prerazporeditvijo sredstev, ki so že na voljo v proračunu EU, na primer iz proračuna za kmetijstvo, tako da se celoten obseg proračuna EU ne bi povečal.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Učinkovito načrtovanje in nadaljnje spremljanje ukrepov Evropske unije nista v skladu s preprostim letnim proračunom. Kar potrebujemo namesto tega, je večletni finančni okvir, ki lahko institucijam zagotovi zadostna sredstva za opravljanje njihovih nalog in misij.

Vmesna ocena izvajanja večletnega finančnega okvira je pripeljala k pripravi poročila, ki tvori podlago resolucije, o kateri smo glasovali. Ta resolucija vsebuje nekatere široko občutene skrbi, ki jih čutim tudi jaz, in sicer v zvezi z neuspehi večletnega finančnega okvira ter sedanjo finančno sposobnostjo Unije pri izpolnjevanju ciljev.

Kritike, ki so uperjene v Evropsko unijo, so pogosto rezultat pomanjkanja preglednosti v njenih računovodskih izkazih. Popolno razkritje proračuna in večletnega načrtovanja Unije, kakor tudi njuna trajnost in spoštovanje do vseh zainteresiranih strani v proračunskem postopku, v katerega vključujem seveda tudi Evropski parlament, mora biti sredstvo za izkoreninjenje takšnega nezaupanja in za spodbujanje državljanov ter političnih zastopnikov, da prevzamejo aktivnejšo vlogo na tem področju delovanja.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Med letoma 2007 in 2009 so bile zgornje meje sedanjega večletnega finančnega okvira dosežene ali celo presežene. Pomembni projekti, kot so Galileo, instrument za hrano in evropski načrt za oživitev gospodarstva, so se premaknili naprej šele v zadnjih štirih letih sedanjega večletnega finančnega okvira z uporabo obstoječih razlik ali z uporabo instrumentov, ki jih predvideva medinstitucionalni sporazum. Razlike, ki so še na voljo v okviru sedanjega finančnega okvira, so zanemarljive glede na preostalo obdobje. Razlika v razdelku 1a (Konkurenčnost za rast in zaposlovanje) bo znašala manj kot 50 milijonov EUR na leto, skupna razpoložljiva razlika v vseh razdelkih pa bo omejena na 436 milijonov EUR za leto 2012 in 435 milijonov EUR za leto 2013. Vendar pa se bo ta razlika še zmanjšala zaradi obstoječih zavez, ki v proračun še niso vključene. Lizbonska pogodba je prinesla nove pristojnosti in organe, strategija EU 2020, ki je bila že sprejeta in ki se zavzema za pametno, trajnostno in vključujočo rast, pa se mora zdaj začeti izvajati s pomočjo potrebnih finančnih sredstev. Zato zagovarjamo nujno spremembo sedanjega večletnega finančnega okvira skupaj z njegovim prilagodljivim upravljanjem.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) To poročilo vsebuje zahtevo po čimprejšnjem sprejetju instrumentov, ki so potrebni za izvajanje proračunskih določb iz Lizbonske pogodbe. To pomeni še dodano podrejanje proračuna Unije potreba neoliberalizma, federalizma in militarizma – trem temeljnim osem procesa evropskega povezovanja, ki poteka in je vključen ter zastavljen v tej pogodbi.

Ker je naše stališče v tem smislu dobro znano, nismo imeli druge izbire, kot da poročila ne podpremo. Vedno smo bili kritični do nezadostnosti sedanjega večletnega finančnega načrta, ki je strukturne sklade zmanjšal na 0,37 % bruto nacionalnega dohodka EU. To je pripeljalo do zmanjšanja sredstev v socialnih in okoljskih programih ter na področjih raziskav, izobraževanja in kulture.

Zato se zavzemamo za povečanje skladov, ki jih daje na voljo, ter za preusmeritev njegovih ciljev. Zavzemamo se za to, da bo proračun Unije služil pravi ekonomski in socialni koheziji, da bo služil polni zaposlitvi s pravicami, naložbam in javnim storitvam, varstvu okolja, sodelovanju in miru.

Zato se ne moremo strinjati s tem, da se na proračun Unije gleda kot na instrument, ki služi komercializaciji vse številnejših vidikov družbenega življenja, liberalizaciji, pomanjkanju varnosti zaposlitve, strukturni brezposelnosti, zunanjemu intervencionizmu in vojni.

  Pat the Cope Gallagher (ALDE), v pisni obliki. – (GA) Proračun EU je ključnega pomena za pomoč in podporo podeželju Irske in za dohodke kmetovalcev. Približno 2 milijardi EUR na leto bo v obdobju od leta 2010 do leta 2013 namenjenih za nadomestila za irske kmetovalce, podeželsko skupnost in irski živilski sektor. Trenutno potekajo pomembna pogajanja o proračunu, da bi se sklenil dogovor o denarnem znesku, ki mora biti na razpolago kmetijskemu sektorju od leta 2013 naprej.

Visoka letna raven financiranja irskega kmetijskega sektorja zelo jasno kaže, da so ta pogajanja ključnega pomena za Irsko in predvsem za irsko podeželje.

  Elisabeth Köstinger (PPE), v pisni obliki. – (DE) Poročilo gospoda Bögeja vsebuje jasno priporočilo, da za namen lažjega načrtovanja finančno strukturiranje projektov EU ne bi smelo biti odvisno od neizkoriščenih proračunskih sredstev. Sredstva, ki niso bila izkoriščena ali ki niso shranjena za nujne primere v enem sektorju, se ne smejo uporabiti na drugih področjih, kar pogosto velja za kmetijski sektor. Spremembe v kmetijskem proračunu EU ne smejo pripeljati do posrednega zmanjšanja proračuna za leto 2010. Zato podpiram zahtevo po oblikovanju rezerv med pregledom večletnega finančnega okvira. Uporaba rezerv mora biti tudi jasno opredeljena vnaprej, rezerve pa se ne smejo prerazporejati na druga področja politike.

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) To poročilo zahteva nova sredstva za izvajanje novih politik Evropske unije. Te politike izvirajo neposredno iz Lizbonske pogodbe, katere liberalna slepota in protidemokratična narava sta zdaj popolnoma očitni. Tega poročila ne podpiram.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Lizbonska pogodba je EU prinesla nove pristojnosti na več področjih, med drugim tudi na področju zunanjepolitičnega delovanja, športa, vesolja in podnebnih sprememb. EU si mora zagotoviti zadostna sredstva, da bi lahko izpolnila svoje cilje in izvajala svoje politike. V tem smislu je oblikovan večletni finančni okvir, s katerim se strinjam in ki bo EU zagotovil ustrezno finančno načrtovanje, da bi lahko dosegla zastavljene velikopotezne politične cilje.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – S sprejetjem te resolucije Evropski parlament zahteva, naj Svet in Komisija med številnimi priporočili upoštevata tudi naslednji dve: (a) delati je treba skupaj z Evropskim parlamentom, da se zagotovi hitro sprejetje novih instrumentov, potrebnih za izvajanje proračunskih določb Lizbonske pogodbe in revizijo sedanjega večletnega finančnega okvira, da se zagotovijo dodatna sredstva, potrebna za sprejetje pobud, ki niso bila predvidena ob sprejetju sedanjega večletnega finančnega okvira, in (b) v celoti je treba spoštovati člen 312(3) PDEU, ki zahteva, da morajo biti v finančnem okviru predvidene vse določbe, ki se zahtevajo za nemoteno delovanje proračunskega postopka in za njegovo usklajenost s členom 312(5), ki določa, da Evropski parlament, Svet in Komisija uvedejo v postopku sprejemanja finančnega okvira vse ukrepe, potrebne za uspešen zaključek postopka.

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. – (DE) V tem poročilu gospod Böge kritično preučuje različne probleme, s katerimi se spopada sedanji večletni finančni okvir, in se posebej sklicuje na okvirne pogoje, določene v členih 311 in 312 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Glede na trenutno gospodarsko klimo je treba prizadevanja usmeriti v možno ponovno opredelitev prednostnih področij znotraj proračuna, pri tem pa upoštevati evropsko dodano vrednost proračuna EU.

Poročilo: László Surján (A7-0250/2010)

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Trenutna tržna nestabilnost in posebna ranljivost nekaterih držav članic v zvezi z njihovimi finančnimi trgi v celoti opravičuje oblikovanje evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo. Sicer, da se bo ta mehanizem čim manj uporabljal, saj bi to pomenilo, da so se države članice sposobne same odzvati na krizo, moram pa poudariti pomembno vlogo, ki jo ta mehanizem lahko odigra v primerih hudih finančnih težav.

Oblikovanje proračunske vrstice, ki v tem proračunskem letu omogoča mobilizacijo garancij, predvidenih v evropskem mehanizmu za finančno stabilizacijo, ima to prednost, da Uniji omogoča, da pokaže solidarnost in se hitreje odzove na morebiten problem, ki bi se lahko pojavil v tem času. S skupno zavezo EU varnosti in stabilnosti trga ter pomoči pri reševanju problemov finančnega poloma pošilja finančnim trgom tudi sporočilo o zaupanju.

Kljub tem prednostim menim, da je treba opraviti resno in temeljito oceno njegovega vpliva na računovodske izkaze Unije, ki bi lahko bil precejšen. Po potrebi bi se bilo treba odpovedati hitrosti v korist preudarnosti.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ta predlog spremembe proračuna je rezultat pobude Odbora za proračun in njegovega predsednika, ki predlaga, da se s predlogi sprememb proračuna uvede tudi sprememba, ki želi oblikovati proračunsko vrstico z zaznamkom pro memoria za financiranje garancij, predvidenih v evropskem mehanizmu za finančno stabilizacijo. Naj spomnimo, da je bil evropski mehanizem za finančno stabilizacijo vzpostavljen maja 2010 z uredbo Sveta, sprejeto na podlagi člena 122(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) brez sodelovanja Evropskega parlamenta in ga sestavlja mehanizem, ki Uniji omogoča najem posojil na kapitalskih trgih za posojila državam članicam s finančnimi težavami. Evropski proračun bi moral biti zadnja možnost za posredovanje, kadar država članica, ki dobi posojilo, tega ne more vrniti. Zato ta predlog spremembe proračuna št. 7 za leto 2010 zajema uvedbo nove proračunske postavke 01 04 01 03 za garancijo, ki jo zagotavlja EU, in uvedbo ustreznega novega člena 802 na strani prihodkov. Za odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil ter prihodke je predlagan zaznamek p.m.

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Julija sem glasoval proti mehanizmu za finančno stabilizacijo, ki si ga je izmislil Svet in s katerim je odobritev novih evropskih posojil postala odvisna od izvajanja gospodarskih in finančnih reform, ki jih določi Mednarodni denarni sklad (MDS). Videli smo, kako hude posledice je to imelo v Grčiji. Danes nas prosite, naj podpremo vzpostavitev finančne strukture, ki potrjuje in s tem zagotavlja izvajanje tega katastrofalnega mehanizma. Očitno je, da izvajanja takšne strukture ne bom podprl.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Gospodarska in finančna kriza, ki pesti ves svet, vključno z EU, je ustvarila številne izzive, skupaj s potrebo po odzivu EU na špekulativne napade na šibkejša gospodarstva, ki bi lahko ogrozili enotno valuto. Zato je bilo treba oblikovati evropski mehanizem za finančno stabilnost, da bi se zagotovila pomoč tistim državam članicam, ki se čutijo ogrožene pred temi napadi. Da bi se ta mehanizem vključil v proračun, je treba sprejeti predlog spremembe proračuna, ki je v izjemnih, neizogibnih ali nepredvidenih okoliščinah upravičen.

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. – (DE) Grčiji dana pomoč nam je bila predstavljena kot izjema v prepovedi finančnega reševanja na podlagi člena 136. Vendar pa člen 136 ne vsebuje podlage za odobritev posojil Grčiji, saj določa samo ukrepe v skladu z ustreznimi določbami iz pogodb. Ne samo, da to ni določeno v PDEU; to je dejansko izrecno prepovedano. Določba torej ne dovoljuje širših ukrepov. Finančni ministri z evrskega območja so se odločili, da Grčiji pomagajo s posojilom s 5-odstotno povprečno obrestno mero. To pomeni, da je bilo posojilo odobreno s politično motivirano obrestno mero, ki je nižja od tržne obrestne mere in s tem predstavlja nezakonito subvencijo. S pravnega vidika je bila ta pomoč Grčiji torej izredno sporna, če ne celo v celoti nezakonita. Kar zadeva dejanske posledice, se bojim, da evro čez deset let sploh ne bo več obstajal, če bodo države evrskega območja še naprej odgovorne za dolgove drugih držav članic. Zato tega poročila nisem podprl.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – S sprejetjem te resolucije Evropski parlament (1) sprejme predlog spremembe proračuna št. 7/2010 v vednost; (2) odobri nespremenjeno stališče Sveta o predlogu spremembe proračuna št. 7/2010 in naroči svojemu predsedniku, naj razglasi, da je sprememba proračuna št. 5/2010 dokončno sprejeta, ter poskrbi za njeno objavo v Uradnem listu Evropske unije in (3) naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. – (DE) Uvedbe te nove proračunske postavke nisem podprla, saj sta Svet in Komisija to „postavko“ sprejela v zvezi s paketom ukrepov za ohranitev finančne stabilnosti evrskega območja ob sklicevanju na tako imenovane „nujne člene“, ne da bi v razprave sploh kdaj vključila tudi Evropski parlament. Vse dokler ne bo jasno, od kod naj bi ta denar prihajal, in tudi če predpostavimo, da naj bi to uporabile države članice, ne morem v nobenem primeru sprejeti odgovornosti za uvedbo te proračunske postavke.

Poročilo: Sharon Bowles (A7-0247/2010)

  William (The Earl of) Dartmouth (EFD), v pisni obliki. – Pri potrditvi tega ukrepa ne gre za potrditev sistema DDV. Jasno je, da je bil rok za uvedbo elektronskega postopka vračil in enotnega zahtevka za vračilo v praksi nerealen – in da bi lahko zaradi tega veliko davkoplačevalcev in malih podjetij imelo izgube. Ta temeljni ukrep to priznava, pri tem pa priznava tudi osrednjo vlogo držav članic – in jim domnevno vrača pristojnosti, pa čeprav samo za šest mesecev. Odpravlja tudi nerealen rok, zaradi katerega MSP iz Združenega kraljestva in drugih držav članic trpijo finančne izgube, ki so posledica nesposobnosti EU. Zato smo to podprli.

  John Bufton, David Campbell Bannerman, Derek Roland Clark in Nigel Farage (EFD), v pisni obliki. – Pri potrditvi tega ukrepa ne gre za potrditev sistema DDV. Jasno je, da je bil rok za uvedbo elektronskega postopka vračil in enotnega zahtevka za vračilo v praksi nerealen – in da bi lahko zaradi tega veliko davkoplačevalcev in malih podjetij imelo izgube. Ta temeljni ukrep to priznava, pri tem pa priznava tudi osrednjo vlogo držav članic – in jim domnevno vrača pristojnosti, pa čeprav samo za šest mesecev. Odpravlja tudi nerealen rok, zaradi katerega MSP iz Združenega kraljestva in drugih držav članic trpijo finančne izgube, ki so posledica nesposobnosti EU. Zato smo to podprli.

  David Casa (PPE), v pisni obliki. – Poročevalka pozdravlja predlog Komisije v zvezi s potrebnimi spremembami, da bi se omogočilo vračilo DDV v primerih, kadar imajo nekatere stranke, ki so vključene v zadevne transakcije, sedež zunaj EU. Mislim, da je to bil potreben in pozitiven korak, zato sem to poročilo podprl

  Lara Comi (PPE), v pisni obliki. – (IT) Na koncu leta, ko podjetja pripravljajo svoje račune, jim njihovi računovodski izkazi povejo zanimivo zgodbo o delu, prodaji, plačanih davkih in še veliko več.

Opisujejo izhodiščno točko, kakršna je bila pred enim letom, in končno točko dvanajst mesecev pozneje, vendar ne opisujejo poti, ki je bila opravljena med eno in drugo točko, kar je za davčne namene povsem nepomembno, vendar je temeljnega pomena za samo preživetje podjetja. V vsakodnevnem upravljanju ni nepomembno, da imamo vmesen denarni tok in izkaze, ki bodo dosegli točko preloma, ki pa začasno odpravljajo likvidnost.

Predvsem ni prav, da morajo podjetja, ki naj bi si uspešno opomogla po krizi, ki smo jo izkusili vsi, vnaprej plačevati davek na dodano vrednost, medtem ko ne morejo plačati obveznosti do svojih zaposlenih in dobaviteljev. Res pa je to najboljši način za boj proti davčnim utajam, vse dokler pri tem niso kaznovani delavci, ki morajo zapravljati in ohranjati denar v obtoku. Zato sta pospešitev vračil DDV in poenostavitev postopkov, ki sta določeni v tem poročilu, dobrodošli.

  George Sabin Cutaş (S&D), v pisni obliki. – (RO) To poročilo sem podprl, ker menim, da je predlog za poenostavitev postopka vračil DDV z uvedbo elektronskega postopka, koristen. Mislim, da je moj glas koristen za davkoplačevalce, saj bo pomagal zaščititi njihovo pravico do odbitka DDV.

  Mário David (PPE), v pisni obliki. – (PT) Priporočila v tem poročilu sem podprl. Poenostavitev postopka vračil DDV, o katerem govori direktiva o vračilu DDV, prispeva k večjemu povezovanju notranjega trga. Ker je bilo ugotovljeno, da so za zamude pri rokih včasih odgovorne države članice, ki so pozno odprle svoje spletne portale ali imele druge tehnične težave, si želim, da zaradi tega ne bi bila ogrožena pravica davčnega zavezanca do odbitka DDV. Ohranitev pravice davkoplačevalca do odbitka DDV je posebej pomembna v sedanjih gospodarskih razmerah v Evropski uniji. Zamude pri vračilu DDV podjetjem, ki poslujejo v notranjem trgu, lahko tem podjetjem povzročijo še večje težave, zlasti ko gre za njihove finančne potrebe. To bo posredno vplivalo na oživitev gospodarstva EU in delovanje notranjega trga.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Menim, da so predlagane spremembe sedanje direktive o vračilu DDV in omogočanje sprejetja nekaterih izvedbenih ukrepov za izboljšanje delovanja spletnih portalov izredno pomembni. Za namen večje učinkovitosti in poenostavitve sedanjih davčnih predpisov, zmanjšanja stroškov in celovitosti notranjega trga, je zelo pomembno, da določene države članice hitro izvedejo ukrepe za namen elektronskega vračila DDV.

V celoti se strinjam s poročevalko, ki je opozorila, da ima lahko vsaka zamuda pri vračilu DDV zelo resne finančne posledice za podjetja na notranjem trgu, zlasti v sedanjih razmerah, ko bi vsako povečanje finančnega bremena lahko bilo katastrofalno.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Poročilo sem podprl, ker menim, da daje zelo pozitiven prispevek k izboljšanju učinkovitosti in preglednosti davčnih postopkov v Evropski uniji. Želel bi poudariti način, kako poročilo zagovarja pravice davkoplačevalcev, predvsem v zvezi z odbitkom in vračilom DDV. Izvajanje ukrepov za lajšanje birokratskega bremena, ki ga nosijo evropska podjetja, ki poslujejo v različnih državah članicah, je skupaj s postopki standardizacije temeljnega pomena za utrditev notranjega trga in prispevanje k oživitvi evropskega gospodarstva. Zamude pri izvajanju ukrepov v zvezi z elektronskim vračilom DDV v nekaterih državah članicah so obžalovanja vredne. Jasno je, da imajo pri vračilu DDV v sedanjih gospodarskih razmerah hude finančne posledice za podjetja, ki poslujejo na notranjem trgu.

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Če gre za to, da bodo podjetja lažje dobila vračilo davka, potem lahko to sprejmem. Če gre za potrditev razširitve DDV namesto davka na dohodek, potem se s tem ne strinjam. V liberalni Evropi je pazljivost sprejemljiva. Zato se bom vzdržal.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Direktiva Sveta 2008/09/ES (Direktiva o vračilu DDV) je nameravala poenostaviti postopek vračila DDV in zmanjšati upravno breme z uvedbo elektronskega postopka, ki bi davkoplačevalcem omogočil, da vložijo enoten zahtevek za vračilo. Vendar pa je zamuda pri izvajanju te direktive v večini držav članic pripeljala do pritožb s strani več podjetij, zato je zdaj treba sprejeti nekatere spremembe direktive, da bi se zaščitili interesi davkoplačevalcev, saj vsi vemo, da imajo zamude pri vračilu DDV lahko resne finančne posledice za podjetja, ki poslujejo na notranjem trgu, kar pa pomeni tudi počasnejšo oživitev gospodarstva za EU. Zato sem glasoval, tako kot sem.

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – (LV) Poročilo sem podprl, ker menim, da je treba razviti skupno metodo uporabe DDV. Upam, da bo poenotenje metode uporabe DDV pripeljalo do tega, da bo stopnja DDV odvisna od kazalnika BDP države. Zvišana stopnja DDV v Latviji danes ovira gospodarski razvoj, povzroča poglabljanje krize, prebivalstvo pa tone v revščino. Skupaj z DDV so bili zvišani vsi davki, kar preprečuje razvoj podjetij in gospodarstva v celoti. Upam, da bo razvoj logične in jasne poti za uporabo DDV ugodno vplival na celotno politiko EU na področju obdavčevanja.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Vračilo davka na dodano vrednost je s finančnega vidika izredno pomembno za mala in srednje velika podjetja. Zaradi okvar v računalniškem sistemu pa se je zdaj pojavila skrb, da bo pravica davčnega zavezanca do odbitka ogrožena. Prestavitev roka s septembra 2010 na marec 2011, k čemur poziva poročevalka, bi zato bila zaželena. Poročilo sem podprl, saj jasno navaja učinke poznega plačila in njegove gospodarske posledice.

  Claudio Morganti (EFD), v pisni obliki. – (IT) Poročilo sem podprl, saj bo direktiva poenostavila postopek vračila DDV in predvsem zmanjšala upravna bremena z uvedbo elektronskega postopka, ki davkoplačevalcu omogoča, da vloži enotni zahtevek za vračilo v državi članici, v kateri ima sedež. Treba se je izogniti zapoznelim vračilom DDV, saj ima to lahko hude finančne posledice za podjetja, ki poslujejo na notranjem trgu, s tem pa škodljiv vpliv za oživitev gospodarstva v EU in dobro delovanje notranjega trga.

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. – (DE) Poročilo vsebuje izboljšave v elektronskem postopku za vračilo davka na dodano vrednost. Poleg tega so rešeni tudi tehnični problemi pri vračilu davka na promet. Zato sem to poročilo podprl.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Evropski parlament s svojim današnjim glasovanjem: (1) odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen; (2) poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije; (3) poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament; (4) poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije in (5) naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Poročilo: Linda McAvan (A7-0153/2010)

  Regina Bastos (PPE), v pisni obliki. – (PT) Sistem farmakovigilance EU se je v zadnjih letih spremenil v smislu, da je delo držav članic bolje usklajeno. Kljub temu so v veljavni zakonodaji še vedno vrzeli, zato Komisija predlaga spremembe, ki naj bi okrepile farmakovigilanco v EU in racionalizirale postopke.

To poročilo ne potrjuje samo predlaganih sprememb Komisije, temveč jih na nekaterih področjih tudi krepi, na primer: okrepitev vloge Svetovalnega odbora za oceno tveganj na področju farmakovigilance, ki mora imeti pristojnost priporočanja ukrepov Odboru za zdravila za uporabo v humani medicini; okrepitev vloge zdravstvenega osebja v smislu prostovoljnega poročanja o neželenih učinkih zdravil; okrepitev vloge bolnikov pri neposrednem poročanju o neželenih učinkih; zahteva po poročanju pristojnih organov in podjetij o vseh neželenih učinkih zdravil (ne le o resnih) podatkovni bazi Eudravigilance, kar pomeni, da bodo informacije o vseh neželenih učinkih zdravil prvič centralizirane na enem mestu v EU; in zahteva, da morajo navodila za uporabo vključevati jasnejšo navedbo glavnih značilnosti zdravil.

Iz vseh teh razlogov sem to poročilo podprla. Nobenega dvoma ni, da je farmakovigilanca prednostna naloga evropske politike javnega zdravja.

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Farmakovigilanca igra pomembno vlogo v evropskem javnem zdravju, saj naj bi neželeni učinki zdravil vsako leto povzročili skoraj 20.000 smrtnih primerov. Klinični preskusi za ugotavljanje stranskih učinkov zdravil, ki naj bi bila dana v promet, niso dovolj. Primer v zvezi z zdraviloma Thalidomide ali Vioxx še vedno ni pozabljen.

Pozdravljam predlog spremembe določb EU o začetku nujnih pravnih postopkov, kadar se pokaže nevarnost, ki vključuje zdravila, ki so dana v promet, pri čemer je treba sprejeti hitre in usklajene ukrepe. Komisija je sprejela pravilno odločitev o zamenjavi sedanje delovne skupine za farmakovigilanco s Svetovalnim odborom za oceno tveganja na področju farmakovigilance (PRAAC). Večina strokovnjakov meni, da veljavni sistem delovnih skupin deluje dokaj ad hoc in daje poudarek le zdravilom, odobrenim po centraliziranem postopku, ter nima ustreznega statusa, da bi Odbor za zdravila za uporabo v humani medicini (CHMP), ki nadzoruje ves sistem, upošteval njegove rezultate. Pozdravljam predlog o imenovanju dveh dodatnih predstavnikov v PRAAC, ki bosta predstavljala bolnike in zdravstveno osebje.

  Vito Bonsignore (PPE), v pisni obliki. – (IT) Z ukrepi, o katerih smo glasovali danes, bomo evropskim bolnikom zagotovili večjo zaščito, obenem pa jim ponudili bolj analitične informacije o neželenih učinkih nekaterih zdravil.

Prepričan sem, da vzpostavitev centralizirane podatkovne baze, ki je povezana z nacionalnimi podatkovnimi bazami, kot to predvideva poročevalka, predstavlja učinkovito orodje za seznanjanje evropskih državljanov z vsemi neželenimi učinki zdravil, ki so v uporabi v EU. Odgovornost Evropske unije je, da poskrbi, da bodo njeni državljani čim bolj obveščeni tudi na zdravstvenem področju: samo tako bodo lahko najbolje izbrali.

Prav tako sem prepričan, da je trdna politika na področju farmakovigilance učinkovito orodje za posredno preprečevanje pri izogibanju primerom zastrupitve ali nepravilne uporabe zdravil. V tem smislu lahko črn simbol z napisom, da se to zdravilo dodatno preverja, na tistih zdravilih, ki so predmet temeljitejših preiskav, dejansko zagotovi večjo varnost ter bolj točne podatke za državljane. Zato sem podprl obe besedili, ki jih je predstavila poročevalka, gospa McAvan.

  Françoise Castex (S&D), v pisni obliki. – (FR) To poročilo sem podprla, ker se mi zdi želja po smešno nizkih prihrankih na račun varnosti bolnikov in kakovosti proizvodov nesprejemljiva. Prvotni predlog Evropske komisije je pripeljal do oslabitve sedanjega sistema, saj je osrednjo vlogo za pripravo seznama, opozarjanje, analiziranje in zagotavljanje informacij zvezi s stranskimi učinki zdravil podelil prav podjetjem, ki ta zdravila izdelujejo. Bistvo učinkovitosti in varnosti za bolnike pa je prav neodvisnost mrež in odborov na področju farmakovigilance. S Svetom dosežen kompromis vsebuje izboljšave v smislu preglednosti in, kar je pomembneje, preprečuje dajanje v promet neustrezno preskušenih zdravil, kar je Evropska komisija na začetku predlagala.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Poročilo o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 726/2004 o postopkih Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila, kar zadeva farmakovigilanco zdravil za humano uporabo, sem podprla. To sem storila zato, ker bo sporazum, ki je bil dosežen s Svetom, omogočil vzpostavitev učinkovitega in preglednega evropskega sistema farmakovigilance predvsem z vzpostavitvijo evropskega spletnega portala za varnost zdravil in zagotovitvijo možnosti bolnikom, da o neželenih učinkih poročajo pristojnim nacionalnim organom.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Farmakovigilanca je sistem, ki se uporablja za spremljanje varnosti zdravil, potem ko so bila ta odobrena za javno uporabo. Vsako leto v Evropski uniji zaradi neželenih učinkov zdravil umre 197.000 ljudi. Zato je vzpostavitev dobrega sistema farmakovigilance, ki temelji na poročanju zdravstvenih delavcev, podjetij in samih bolnikov, prednostna naloga. Predpisi, ki urejajo centraliziran postopek, so določeni v tej uredbi, ki se nanaša na nova zdravila ali na zdravila proti raku, virusu HIV ali degenerativnim boleznim, centraliziran sistem pa je določen v Direktivi 2001/83/ES. Zato se zavzemam za okrepitev sodelovanja na področju farmakovigilance, s katerim bomo lahko pridobili celovitejšo „zbirko“ neželenih učinkov zdravil in se izognili podvajanju pri spremljanju istih neželenih učinkov v drugih državah članicah. Pozdravljam predlagane ukrepe, ki bodo zdravstvene delavce spodbudili k prostovoljnem poročanju o neželenih učinkih zdravil njihovemu pristojnemu organu. Predvsem bi rad poudaril vzpostavitev spletnega portala v vsaki državi članici (člen 106 Direktive), kjer bodo vse ustrezne informacije o zdravilih na voljo vsem, ki si jih želijo prebrati. Ti nacionalni spletni portali bodo povezani v evropski spletni portal, ki ga bo upravljala Evropska agencija za zdravila (člen 26 Uredbe) in ki bo na voljo v vseh uradnih jezikih EU.

  Nathalie Griesbeck (ALDE), v pisni obliki. – (FR) V Evropski uniji trenutno preveč bolnikov trpi zaradi stranskih učinkov zdravil. Zato sem podprla to poročilo, ki obravnava prav to vprašanje. Namen tega besedila je vzpostaviti nacionalne in evropske spletne portale, kjer bodo bolniki lahko poročali o stranskih učinkih, s čimer se bo oblikovala podatkovna baza. Zaradi same preglednosti se bo na navodilih vseh zdravil, za katera so potrebni dodatni preskusi, pojavil črn simbol. To besedilo torej predstavlja izjemen korak naprej proti ustvarjanju razmer večje zaščite za bolnike, tako da bodo imeli na voljo praktične informacije o uporabi zdravil in njihovih stranskih učinkih.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Farmacevtska industrija je eden izmed najpomembnejših sektorjev v današnjih družbah, tako na gospodarski, družbeni in znanstveni ravni. EU pri tem ni nobena izjema, ta sektor pa ji zagotavlja vir za gospodarsko rast in trajnostno zaposlovanje, poleg tega pa prispeva k splošni blaginji evropskega prebivalstva. A kljub obstoječi zakonodaji se ocenjuje, da neželeni učinki zdravil vsako leto v EU povzročijo približno 197.000 smrtnih primerov. Zato je pomembno, da imamo dosledno, trdno in sektorsko usmerjeno zakonodajo. Glavni cilj tega predloga je izboljšati postopke za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo, s čimer se želi preprečiti, da bi ljudje in živali trpeli zaradi stranskih učinkov zdravil, kar se je dogajalo v preteklosti. Strinjam se z novimi sprejetimi ukrepi, ki na koncu predstavljajo dodano vrednost v smislu praktičnih rešitev za potrošnika.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Zdravje prebivalcev je glavna politična skrb in tako mora tudi ostati. Farmacevtske družbe vsako leto dajejo v promet veliko število novih zdravil za izboljšanje življenja in zdravja. Po oceni poročevalke vsako leto zaradi neželenih učinkov takšnih zdravil umre približno 197.000 ljudi. Nujno moramo opraviti zelo temeljit pregled izdajanja dovoljenj za promet novim zdravilom in čim prej preučiti podrobne informacije o neželenih učinkih zdravil. Poleg tega je treba omogočiti tudi bolnikom, da na enostaven način poročajo ne samo farmacevtskim družbam, temveč tudi nacionalnim ustanovam. Poročilo sem podprl, saj novi predpisi po mojem mnenju zadostujejo za zagotovitev varnosti bolnikov.

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. – (IT) Poročilo gospe McAvan sem podprl, ker menim, da je uskladitev evropske politike na področju javnega zdravja potrebna. Nadzor zdravil pomeni zagotavljanje varnosti zdravja in izboljšanje učinkovitosti evropskega zdravstvenega sistema.

Dolžnost Unije do državljanov je, da nadzoruje varnost zdravil, ki pridejo na trg, ter da izboljša evropsko zakonodajo ob upoštevanju ciljev poročila gospe McAvan. Strinjam se s strukturo in sporočilom poročila, ki se zavzema za tesnejše sodelovanje med državami članicami, za vzpostavitev Svetovalnega odbora za oceno tveganja na področju farmakovigilance in za večjo preglednost v sistemu farmakovigilance, ki želi prisluhniti vsakemu posameznemu državljanu, da bi omogočil umik nevarnih zdravil s trga in oblikoval podlago za boljši zdravstveni sistem.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) To poročilo sem podprla, saj je tema, ki jo obravnava – farmakovigilanca – čedalje pomembnejša v znanstveno in tehnološko razvitih družbah, predvsem v zvezi z biomedicinskimi raziskavami. Utrjuje tudi prejšnje določbe Uredbe (ES) št. 726/2004 o postopkih Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo in jih dopolnjuje, da bi lahko izpolnjevale današnje potrebe.

V tej zvezi bi želela še posebej poudariti pomen sodelovanja med državami članicami. Ker lahko s tem dobimo veliko večjo bazo informacij o neželenih učinkih zdravil, to pomeni, da bo redkejše vzorce mogoče hitreje odkriti. Farmakovigilanca bo torej postala učinkovitejša. Sorodna točka, ki jo je treba poudariti, je dejstvo, da nov sistem predlaga, da naj se o vseh neželenih učinkih zdravil poroča Evropski agenciji za zdravila. Širjenje meril in centralizacija institucij bo pomagala pri biomedicinskih raziskavah in prinesla dragocene koristi družbi.

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) Zdravila igrajo ključno vlogo, ko gre za zdravje evropskih državljanov; kljub temu imajo lahko neželene učinke, ki so po mnenju Evropske komisije vzrok za približno 5 % vseh sprejemov v bolnišnico.

Farmakovigilanca je postopek in znanost spremljanja varnosti zdravil, vključno z zbiranjem in upravljanjem informacij o varnosti proizvodov, oceno o informacijah, da bi se opredelila morebitna varnostna vprašanja, ukrepi, ki jih je treba sprejeti, ter ocena uporabljenega postopka in doseženi rezultati. Komisija želi izboljšati sedanji sistem farmakovigilance s poenostavitvijo postopkov, povečanjem preglednosti in boljšo opredelitvijo vloge in vključenosti zadevnih strani.

Vendar pa mislim, da je še nekaj prostora za dodatne spremembe, predvsem v zvezi z varstvom potrošnikov in zaščito podatkov: na primer, potrošniki in zdravstveni delavci bi morali imeti popoln dostop do evropske podatkovne baze Eudravigilance, da bi lahko preprečili ponavljanje neželenih učinkov zdravil, na voljo pa ne bi smeli imeti samo poročanja po spletu, temveč tudi druga orodja, kot so elektronska pošta, faks ali telefon. Poleg tega bi moralo po mojem mnenju financiranje sistemov spremljanja še naprej biti javno, da bi bilo mogoče prepoznati odgovornost organov.

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. – (RO) Farmakovigilanca je postopek in znanost spremljanja varnosti zdravil, ki vključuje zbiranje in upravljanje podatkov o varnosti zdravil, oceno ustreznih podatkov za namen ugotavljanja varnostnih problemov, ukrepe, ki so bili sprejeti za odpravo tega problema, kar pomeni tudi zagotavljanje informacij o značilnosti problema in oceno uporabljenih postopkov ter doseženih rezultatov. Po veljavni zakonodaji EU je zdravila mogoče odobriti na dva načina: a) po centraliziranem postopku, kjer farmacevtsko podjetje agenciji EMEA (Evropska agencija za zdravila) predloži eno vlogo, kot je določeno v Uredbi (ES) št. 726/2004, ali b) po sistemu vzajemnega priznavanja, kjer ena država prevzame vodilno vlogo pri oceni novega zdravila in usklajevanju z drugimi državami članicami na podlagi vzajemnega priznavanja. Poročilo podpiram, ker bi morali tudi potrošniki in zdravstveni delavci imeli popoln dostop do centralizirane evropske podatkovne baze Eudravigilance, da bi se preprečilo ponavljanje neželenih učinkov zdravil, ki se mu je mogoče izogniti tako, da se omogoči neoviran dostop do potrjenih informacij. Samo tako je mogoče učinkovito reševati neujemanja v informacijah o neželenih učinkih zdravil med državami članicami. Javni dostop do Eudravigilance je potreben, da se povrne zaupanje državljanov v sposobnost zdravstvenih organov, da zaščitijo javno zdravje.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Medtem ko bodo danes sprejeti predlogi prinesli izboljšave za javno zdravje, smo Zeleni zaskrbljeni zaradi določb o izdaji dovoljenj za promet proizvodov. Predlagana centralizacija odobritev proizvodov na evropski ravni je usklajena z zahtevami industrijskega lobija, kar bi lahko šlo na račun strogega ocenjevanja proizvodov. Zato smo se Zeleni vzdržali končnega glasovanja. Odobritve EU ne smejo povzročiti manj strogih standardov. Danes sprejeti predlogi bi lahko pripeljali do odobritev biocidnih proizvodov na evropski ravni, kar bi industriji omogočilo popoln dostop do vseh trgov EU, ne da bi prej zagotovili potrebna sredstva za upravljanje teh odobritev. Zeleni se bojimo, da bo Evropska agencija za kemikalije imela na voljo manj sredstev in precej manj časa za stroge postopke odobritev, kot jih ima zdaj. V tolažbo pa je dejstvo, da so poslanci Evropskega parlamenta podprli zahtevo Zelenih, da je treba državam članicam omogočiti, da izvajajo dodatne nadzore nad uporabo biocidov.

  Marie-Christine Vergiat (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Kljub zahtevi po izčrpnih kliničnih preskusih in dovoljenjih za promet imajo zdravila resne stranske učinke, ki zelo pogosto zahtevajo bolnišnično zdravljenje, pogosto pa so tudi vzrok smrti v Evropski uniji.

Vesela sem, da je Evropski parlament sprejel zakonodajo o farmakovigilanci, ki utrjuje določbe o tej temi v evropski zakonodaji o zdravilih za humano uporabo.

Bolniki bodo odslej lahko neposredno poročali o neželenih učinkih zdravil. Obenem bo vzpostavitev evropskega spletnega portala izboljšanja informacije o zdravilih. Pozdravljam določbe v zvezi z zaščito osebnih podatkov. Te bodo izboljšale varnost in kakovost zdravil za bolnike.

Kljub temu so še vedno potrebne izboljšave na področju financiranja farmakovigilance, ki je trenutno še vedno odvisna od pristojbin, ki jih plačajo laboratoriji (in s tem od njihove dobre volje), ter na področju zagotavljanja neodvisnosti Svetovalnega odbora za oceno tveganja v odnosu do Evropske agencije za zdravila, ki izdaja veliko število dovoljenj za promet zdravil v Evropski uniji.

Zdaj je na potezi Komisija, predvsem kar zadeva izboljšanje navodil za bolnike.

Poročilo: Linda McAvan (A7-0159/2010)

  Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Sprejetje tega paketa je bistvenega pomena za izboljšanje varnosti bolnikov, saj bodo ti prek podatkovnih baz, ki se vzpostavljajo in ki bodo vsebovali dopolnjene in podrobne informacije, kakor tudi s pomočjo prevodov navodil za bolnike v vse jezike EU veliko bolje obveščeni o zdravilih, ki so na voljo na trgu in namenjeni za humano uporabo. Ukrepi, ki jih uvaja ta paket, bodo v veliki meri izboljšali razmere v Evropi na področju farmakovigilance, zato sem to poročilo podprla.

  Regina Bastos (PPE), v pisni obliki. – (PT) Sistem farmakovigilance EU se je v zadnjih letih spremenil v smislu, da je delo držav članic bolje usklajeno. Kljub temu so v veljavni zakonodaji še vedno vrzeli, zato Komisija predlaga spremembe, ki naj bi okrepile farmakovigilanco v EU in racionalizirale postopke.

To poročilo ne potrjuje samo predlaganih sprememb Komisije, temveč jih na nekaterih področjih tudi krepi, na primer: okrepitev vloge Svetovalnega odbora za oceno tveganj na področju farmakovigilance, ki mora imeti pristojnost priporočanja ukrepov Odboru za zdravila za uporabo v humani medicini; okrepitev vloge zdravstvenega osebja v smislu prostovoljnega poročanja o neželenih učinkih zdravil; okrepitev vloge bolnikov pri neposrednem poročanju o neželenih učinkih; zahteva po poročanju pristojnih organov in podjetij o vseh neželenih učinkih zdravil (ne le o resnih) podatkovni bazi Eudravigilance, kar pomeni, da bodo informacije o vseh neželenih učinkih zdravil prvič centralizirane na enem mestu v EU; in zahteva, da morajo navodila za uporabo vključevati jasnejšo navedbo glavnih značilnosti zdravil.

Iz vseh teh razlogov sem to poročilo podprla. Nobenega dvoma ni, da je farmakovigilanca prednostna naloga evropske politike javnega zdravja.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Poročilo o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2001/83/ES o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini sem podprla. To sem storila zato, ker bo sporazum, ki je bil dosežen s Svetom, omogočil vzpostavitev učinkovitega in preglednega evropskega sistema farmakovigilance predvsem z vzpostavitvijo evropskega spletnega portala za varnost zdravil in zagotovitvijo možnosti bolnikom, da o neželenih učinkih poročajo pristojnim nacionalnim organom.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Varnost potrošnikov je zame ključnega pomena, zlasti kadar so ti potrošniki tudi bolniki, ki se zanašajo na zdravila, ki jih jemljejo za svojo bolezen vsaj za večje izboljšanje njihovega zdravja.

Zato menim, da je kompromisni sporazum o novih pravilih na področju farmakovigilance zelo pomemben, saj Evropski agenciji za zdravila podeljuje centralizirane pristojnosti na tem področju, predvsem z vzpostavitvijo podatkovne baze o farmakovigilanci. Širši, boljši in celovitejši dostop do informacij je lahko ključnega pomena za zmanjšanje resnosti in pogostosti nekaterih neželenih stranskih učinkov ter za poenostavitev in pospešitev postopkov za zaustavitev prodaje zdravil, ki naj bi imeli hude neželene učinke, oziroma njihov umik s trga.

Druga točka, ki se mi zdi pomembna, je odločitev o vzpostavitvi lahko dostopnega spletnega portala, kjer bodo vsi Evropejci lahko našli navodila za katero koli zdravilo v svojem jeziku. Bolnikova pravica do varnosti in informacij je po mojem mnenju temeljna pravica, zato bom posebno pozornost namenil drugim predlogom v farmacevtskem paketu, ki ga bomo v tej dvorani še preučili.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Farmakovigilanca je sistem, ki se uporablja za spremljanje varnosti zdravil, potem ko so bila ta odobrena za javno uporabo. Vsako leto v Evropski uniji zaradi neželenih učinkov zdravil umre 197.000 ljudi. Zato je vzpostavitev dobrega sistema farmakovigilance, ki temelji na poročanju zdravstvenih delavcev, podjetij in samih bolnikov, prednostna naloga. Predpisi, ki urejajo centraliziran postopek, so določeni v Uredbi št. 726/2004, ki se nanaša na nova zdravila ali na zdravila proti raku, virusu HIV ali degenerativnim boleznim, centraliziran sistem pa je določen v sedanji direktivi. Zato se zavzemam za okrepitev sodelovanja na področju farmakovigilance na ravni EU, s katerim bomo lahko pridobili celovitejšo „zbirko“ neželenih učinkov zdravil in se izognili podvajanju pri spremljanju istih neželenih učinkov v drugih državah članicah. Pozdravljam predlagane ukrepe, ki bodo zdravstvene delavce spodbudili k prostovoljnem poročanju o neželenih učinkih zdravil njihovemu pristojnemu organu. Predvsem bi rad poudaril vzpostavitev spletnega portala v vsaki državi članici (člen 106 Direktive), kjer bodo vse ustrezne informacije o zdravilih na voljo vsem, ki si jih želijo prebrati. Ti nacionalni spletni portali bodo povezani z evropskim spletnim portalom, ki ga bo upravljala Evropska agencija za zdravila (člen 26 Uredbe).

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Farmakovigilanca, ki pomeni ocenjevanje, odkrivanje in preprečevanje neželenih učinkov zdravil, je izredno pomembna tema predvsem zaradi dejstva, da so takšni učinki peti najpogostejši vzrok smrti v bolnišnicah, kar predstavlja približno 197.000 smrtnih primerov na leto v Evropski uniji.

Celoten proces se mora izvajati s kar največjo preglednostjo, pristojni organi pa morajo imeti na voljo ustrezna sredstva. Ti organi morajo delovati izključno na podlagi tega, kar je v najboljšem interesu bolnikov in javnega zdravja, zato morajo biti javni in neodvisni od kakršnih koli komercialnih interesov.

Pomembno je, da vzpostavimo sistem, ki vključuje zdravstvene delavce in bolnike in v okviru katerega bo mogoče varno in zanesljivo poročati o neželenih učinkih zdravil.

Strinjamo se z mnenjem poročevalke, da morajo države članice ostati glavni akter v sistemu farmakovigilance EU. Pristojni organi iz vsake države članice bi zato morali še naprej igrati vlogo klirinške hiše v primeru vseh samodejnih poročanj o neželenih učinkih zdravil.

Strinjamo se tudi s tem, da je treba države članice nemudoma obvestiti v primeru, ko podjetje v podatkovno bazo EU (Eudravigilance) poroča o neželenem učinku zdravila, ki se je zgodil na njegovem ozemlju, in da je treba vzpostaviti tudi sistem opozarjanja, kar predlaga poročevalka.

  Sylvie Guillaume (S&D) , v pisni obliki. – (FR) Glasovanja o poročilu gospe McAvan o farmakovigilanci sem se vzdržala, ker mora podlago za učinkovitost in varnost za bolnike, ki jemljejo zdravila, tvoriti neodvisnost odborov za farmakovigilanco. To neizogibno dejstvo zahteva javna sredstva, ki pa jih to besedilo ne zagotavlja, saj se bodo od zdaj naprej te dejavnosti večinoma financirale iz pristojbin laboratorijev, to pa je sistem, ki smo mu oporekali in ki je sporen. Čeprav je kompromis, dosežen s Svetom, prinesel izboljšave na področju preskušanja zdravil in preglednosti v postopkih, tega besedila nisem mogla podpreti.

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. – (IT) Ta predlog sem podprl, ker že predolgo obstaja očitna potreba po zagotavljanju točnih informacij bolnikom. Neželeni učinki zdravil so peti najpogostejši vzrok smrti v EU v zadnjih letih in obenem tudi razlog, zakaj ne smemo več čakati z ukrepanjem, kakršno je predlagal ta parlament.

Zato sem glasoval za zagotovitev kakovosti življenja za bolne, da bi se bolniki lahko prepričali o možnih neželenih učinkih, da bi zdravila postala pravi zaveznik vsakega, ki ga pesti bolezen, in da bi na koncu zagotovili takojšen umik zdravil s trga v primeru težav. Vzpostavitev enotnega spletnega portala v vseh jezikih predstavlja v naši Evropi veliko novost in veliko podporo vsem evropskim bolnikom, ki se na ta način upravičeno čutijo povezani pri sami zaščiti lastnega zdravja.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Farmacevtska industrija je eden izmed najpomembnejših sektorjev v današnjih družbah, tako na gospodarski, družbeni in znanstveni ravni. EU pri tem ni nobena izjema, ta sektor pa ji zagotavlja vir za gospodarsko rast in trajnostno zaposlovanje, poleg tega pa prispeva k splošni blaginji evropskega prebivalstva. A kljub obstoječi zakonodaji se ocenjuje, da neželeni učinki zdravil vsako leto v EU povzročijo približno 197.000 smrtnih primerov. Zato je pomembno, da imamo dosledno, trdno in sektorsko usmerjeno zakonodajo. Ker je glavni cilj tega predloga izboljšati informacije za javnost o zdravilih in njihovih stranskih učinkih in ker je bil v zvezi s spremembami prvotnega predloga sprejet dober celovit sporazum, se s sprejetimi novimi ukrepi strinjam. Ti na koncu predstavljajo dodano vrednost, ki pomeni praktične rešitve za potrošnika.

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – (LV) To resolucijo sem podprl, saj menim, da bi morale informacije, ki jih ljudje dobijo, biti na voljo v njihovem maternem jeziku. Materni jezik več kot 40 % prebivalcev Latvije je ruščina. Kljub temu dejstvu informacije v ruščini za zdravila, ki se prodajajo v Latviji, niso na voljo. V moji državi je veliko starejših ljudi, ki latvijščine sploh ne govorijo. Latvijski organi so kljub temu namerno prepovedali uporabo ruščine celo v navodilih za uporabo zdravil. To resolucijo sem podprl v upanju, da bo to vprašanje vključeno v besedilo zakonodajnega paketa.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Farmakovigilanca je sistem spremljanja varnosti zdravil, ki jim je bilo izdano dovoljenje za promet. Da bi se bolnikom zagotovila najboljša možna zaščita, je treba omogočiti hitro analizo informacij o neželenih učinkih zdravil iz vse EU, ki ne bo obremenjena z birokratskimi postopki. Samo tako je mogoče hitro ukrepati in opraviti nadaljnjo oceno. Poleg tega bi bolnikom zelo močno koristilo, če bi lahko do informacij o neželenih učinkih zdravil prišli na centraliziranem mestu. Poročilo sem podprl, saj se zavzema za nebirokratsko in hitro ukrepanje na področju farmakovigilance.

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. – (DE) Farmakovigilanca se uporablja za spremljanje varnosti zdravil, ki jim je bilo izdano dovoljenje za promet, zato igra pomembno vlogo v javnem zdravju. Stranske učinke zdravil, ki so redki, ki se pojavljajo šele po dolgotrajni uporabi ali samo v vzajemnem učinkovanju z drugimi zdravili, je mogoče pri kliničnih preskusih spregledati. Neželeni učinki zdravil tako v EU povzročijo približno 197.000 smrtnih primerov na leto. Sistem za poročanje o neželenih učinkih in iskanje vzorcev v teh učinkih sta zato pomembna elementa uspešne zdravstvene politike. Z okrepitvijo sodelovanja na področju farmakovigilance na ravni EU se „zbirka“ sporočenih neželenih stranskih učinkov poveča, kar pomeni, da je redkejše vzorce mogoče hitreje opaziti, da se je mogoče izogniti podvajanju dela pri nadaljnjem spremljanju istih neželenih učinkov zdravil v različnih državah članicah in da je nevarna zdravila mogoče po potrebi hitreje umakniti s trga. Zato sem to poročilo podprl.

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. – (PT) Farmakovigilanca je sistem, ki se uporablja za spremljanje varnosti zdravil, potem ko so bila ta odobrena za javno uporabo. Po veljavni zakonodaji EU je zdravila mogoče odobriti na dva načina: a) po centraliziranem postopku, kjer farmacevtsko podjetje agenciji EMEA (Evropska agencija za zdravila) predloži eno vlogo, ali b) po sistemu vzajemnega priznavanja, kjer ena država prevzame vodilno vlogo pri oceni novega zdravila in usklajevanju z drugimi državami članicami na podlagi vzajemnega priznavanja. Predpisi, ki urejajo postopek za decentraliziran sistem, so določeni v Direktivi 2001/83/ES. To poročilo sem podprla, saj bodo evropski bolniki bolje zaščiteni in obveščeni o uporabi zdravil in njihovih neželenih učinkih. Novi predpisi predvidevajo vzpostavitev nacionalnih in evropskih spletišč, zlasti za zdravila, ki lahko bolnikom nudijo več informacij. Bolniki pa bodo tako imeli priložnost, da nacionalne organe obveščajo o neželenih učinkih zdravil.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Medtem ko bodo danes sprejeti predlogi prinesli izboljšave za javno zdravje, smo Zeleni zaskrbljeni zaradi določb o izdaji dovoljenj za promet proizvodov. Predlagana centralizacija odobritev proizvodov na evropski ravni je usklajena z zahtevami industrijskega lobija, kar bi lahko šlo na račun strogega ocenjevanja proizvodov. Zato smo se Zeleni vzdržali končnega glasovanja. Odobritve EU ne smejo povzročiti manj strogih standardov. Danes sprejeti predlogi bi lahko pripeljali do odobritev biocidnih proizvodov na evropski ravni, kar bi industriji omogočilo popoln dostop do vseh trgov EU, ne da bi prej zagotovili potrebna sredstva za upravljanje teh odobritev. Zeleni se bojimo, da bo Evropska agencija za kemikalije imela na voljo manj sredstev in precej manj časa za stroge postopke odobritev, kot jih ima zdaj. V tolažbo pa je dejstvo, da so poslanci Evropskega parlamenta podprli zahtevo Zelenih, da je treba državam članicam omogočiti, da izvajajo dodatne nadzore nad uporabo biocidov.

Poročilo: Christa Klaß (A7-0239/2010)

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Podpiram ta predlog, katerega namen iz izboljšati veljavno uredbo o proizvodnji in uporabi biocidnih pripravkov. Omejena in odgovorna uporaba biocidov je del našega vsakdanjega življenja, saj nam biocidi pomagajo preprečevati širjenje bolezni in zagotoviti visoke zdravstvene in higienske standarde. Vendar pa je zelo pomembno, da zagotovimo visoko raven zaščite pri njihovi proizvodnji in uporabi. To je mogoče doseči z opredelitvijo skupnih obveznih standardov za biocidne pripravke za potrošnike in proizvajalce. Za namen zaščite potrošnikov je treba zagotoviti zanesljiv sistem za označevanje materialov in proizvodov, ki ustreza ravni tveganja, ne glede na to ali so biocidni pripravki proizvedeni v Evropski uniji ali zunaj nje. Bolj jasno je treba opredeliti tudi informacije, ki jih mora vsebovati oznaka, ter določiti točno mesto za to oznako, da bi se tako zagotovile veljavne in ustrezne informacije.

  George Becali (NI), v pisni obliki. – (RO) Poročilo sem podprl, ker morajo biti biocidi, ki se uporabljajo za uničevanje škodljivih organizmov in patogenih mikrobov, varnejši med drugim tudi za okolje. Postopek izdaje dovoljenj za promet novih biocidnih pripravkov na evropskem trgu bo enostavnejši. Glasoval sem za prepoved večine strupenih kemikalij, zlasti tistih, ki so rakotvorne, ki škodljivo vplivajo na plodnost ali ki vplivajo na gene in hormone.

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Evropska unija je mogoče najmobilnejše območje, kar zadeva prebivalstvo, in ima visoko gostoto prebivalstva, zlasti v somestjih. V takšnih razmerah je prenašanje mikrobov in bolezni bolj verjetna, zaradi česar so biocidi potrebni v našem življenju, saj ohranjajo visoke zdravstvene in higienske standarde. Biocidi morajo biti učinkoviti, zato je ravnanje z njimi lahko tudi nevarno.

Vendar pa se nova uredba o biocidnih pripravkih mora pravično uporabljati pri zasebnih podjetjih, ki jih proizvajajo, da se na koncu ne bo zgodilo, da ostanejo brez surovin za proizvodnjo biocidov. To bi bilo neugodno v času, ko so te snovi zelo potrebne. Poročilo, ki je bilo predloženo na zasedanju Parlamenta, jasno navaja, da predlog Komisije v zvezi z uredbo zahteva precejšnje izboljšave, da bi se omogočilo izpolnjevanje ciljev, ki so v poročilu prav tako navedeni. Nova uredba mora upoštevati tri temeljna področja: varstvo okolja, varstvo potrošnikov ter varno in praktično izvajanje s strani proizvajalcev.

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Stališče v zvezi z biocidi mora prispevati k zaščiti zdravja, ne da bi povzročilo neželena tveganja. Ta resolucija predstavlja spremembe predloga Komisije o biocidih in želi standardizirati veljavne pravne predpise na evropski ravni ter jih prilagoditi novim tehničnim dosežkom, kar že na samem začetku utemeljuje pomen samega predloga.

Mislim, da je zelo pomembno, da zagotovimo varstvo okolja in živali, in sicer s poudarkom na uporabi načela previdnosti. Resolucija določa tudi zagotavljanje večjega obsega koristnih informacij za strokovnjake in uporabnike in veča pomen področja raziskav in razvoja, kar želim tudi sam poudariti.

  Corina Creţu (S&D), v pisni obliki. – (RO) Poročilo sem podprla, ker morajo biti biocidi, ki se uporabljajo za uničevanje škodljivih organizmov in patogenih mikrobov, varnejši med drugim tudi za okolje. Postopek izdaje dovoljenj za promet novih biocidnih pripravkov na evropskem trgu bo enostavnejši. Glasoval sem za prepoved večine strupenih kemikalij, zlasti tistih, ki so rakotvorne, ki škodljivo vplivajo na plodnost ali ki vplivajo na gene in hormone.

  Anne Delvaux (PPE), v pisni obliki. – (FR) Glavni namen tega predloga uredbe je izboljšati varnost biocidnih pripravkov, ki se uporabljajo in dajejo v promet v Evropski uniji ter poenostaviti postopek izdaje dovoljenj v celotni Evropski uniji. Zato želi predlog Komisije v zvezi z uredbo poenotiti veljavno evropsko zakonodajo in jo dopolniti v interesu tako potrošnikov kot proizvajalcev.

Namerava torej obnoviti sedanji sistem z razširitvijo njegovega področja uporabe, da bi se lahko vanj vključili materiali in izdelki, ki veljajo za biocidne pripravke, in sicer z uvedbo vseevropske izdaje dovoljenj za pripravke z nizkim tveganjem, z zmanjšanjem preskusov na živalih, z usklajevanjem zahtev v zvezi s podatki, s povečanjem vloge Evropske agencije za kemikalije in z zagotavljanjem enotne uporabe uredbe po vsej Evropski uniji.

  Robert Dušek (S&D), v pisni obliki. – (CS) Namen predloženega poročila je poenotiti sedanjo evropsko zakonodajo in jo obenem prilagoditi tehničnemu razvoju. Biocidni pripravki in snovi so nepogrešljivi v naši družbi, saj pomagajo izpolnjevati stroge zdravstvene in higienske zahteve. Cela vrsta mikroorganizmov je že odporna na izvirne pripravke, zato sedanje biocidne snovi zaradi svoje povečane učinkovitosti postajajo čedalje nevarnejši. V celoti podpiram cilj poročevalke, da se ne bi upoštevale samo prakse proizvajalcev, temveč predvsem varstvo potrošnikov in tudi okolja. Predpisi, ki urejajo biocidne pripravke, morajo veljati tudi za proizvajalce izven EU. Nesprejemljivo je, da zahtevamo od naših proizvajalcev zahtevamo višje standarde za varstvo potrošnikov in okolja na račun povečanja stroškov, medtem ko od drugih proizvajalcev izven EU in izven Evrope, ki to blago uvažajo v EU, ne zahtevamo nič.

Potrošniki, ki kupujejo biocidne pripravke na ozemlju EU, morajo biti prepričani, da blago izpolnjuje minimalne standarde ne glede na to, ali so jih kupili na Poljskem ali v Nemčijo oziroma ali je njihovo poreklo v EU ali na Kitajskem. Poročilo je jasno. Zahteva konkretne in izvedljive zakonodajne spremembe in upošteva vpliv na okolje. Zato bom podprl sprejem tega poročila.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Poročilo o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju v promet in uporabi biocidnih pripravkov sem podprla. To sem storila zato, ker utrjuje pravila glede izdajanja dovoljenj, trženja in uporabe biocidov v EU, da bi se zaščitilo zdravje ljudi in živali ter okolje v skladu z načelom previdnosti.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Visoki higienski standardi, ki so postali del naše civilizacije, zahtevajo čedalje pogostejšo in intenzivnejšo uporabo biocidnih pripravkov. Obenem zahtevamo čedalje večjo učinkovitost in agresivnost teh pripravkov, kar pomeni, da je ravnanje z njimi prav tako nevarnejše.

Prav zato je treba pri pristopu k ureditvi dajanja v promet in uporabi biocidnih pripravkov posebej upoštevati zaščito potrošnikov in uporabnikov. Kot sem že povedal ob drugih priložnostih, morajo biti pravila v zvezi s tem enotna in veljavna po vsej Evropski uniji, sicer ne bomo morali učinkovito zagotoviti zaščite za vse evropske potrošnike ali za okolje, ki ni nič manj pomembno.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Namen te uredbe je standardizirati veljavne predpise na evropski ravni in jih prilagoditi najnovejšim tehničnim dosežkom. Potrošniki morajo imeti možnost, da sklepajo, da pripravki, ki jih kupijo, izpolnjujejo skupne minimalne standarde, ki veljajo za notranji trg EU, ne glede na to, v kateri državi članici je bil pripravek kupljen. To pomeni, da je jasno označevanje materialov in proizvodov enako pomembno kot ustrezno izdajanje dovoljenj za biocidne pripravke, ne glede na to, ali je njihovo poreklo v ali zunaj EU. Evropski trg biocidnih pripravkov naj bi vsako leto ustvaril približno 890 milijonov EUR, kar ustrezna približno 27 % svetovnega trga. Tri velika podjetja obvladujejo približno 25 % evropskega trga. Zato je treba vzpostaviti ravnovesje med interesi velikih podjetij in interesi malih in srednje velikih podjetij (MSP). Slednjim je treba zagotoviti več pomoči v sektorju, ki ga obvladuje nekaj večjih proizvajalcev. To je mogoče tako, da se MSP izvzamejo iz obveznosti plačila letnega davka za dajanje biocidnih pripravkov na trg. Poleg tega morajo države članice vzpostaviti nacionalne službe za pomoč uporabnikom, ki bodo dopolnjevale smernice Evropske agencije za kemikalije.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Dejstvo, da smo se na prvi obravnavi vzdržali, kaže na našo zaskrbljenost glede nekaterih ključnih vprašanj, ki jih je večina v tem parlamentu prezrla, in sicer v zvezi s tem, da morajo države članice dejansko zaščititi svoje državljane pred škodljivimi učinki na zdravje in okolje s strani aktivnih biocidnih snovi, ki se uporabljajo na trgu.

Evropska agencija za kemikalije, katere naloga bo, da znanstveno oceni, ali je uporabo biocidov na trgu mogoče odobriti ali ne, bo zdaj za pripravo mnenja na podlagi sklepov ocene in predložitev mnenja Komisiji imela na voljo tri mesece namesto prej predlaganih devet mesecev. Menimo, da bo to zmanjšanje koristno za strog pristop, ki je potreben, da bi se zaščitilo javno zdravje in okolje. Upamo, da bosta Komisija in Svet v okviru prihodnjih pogajanj to vprašanje lahko ponovno preučila.

Pozdravljamo navedbo, da bodo države članice pri izdaji svojih nacionalnih dovoljenj, pa tudi pri spoštovanju načela subsidiarnosti, lahko upoštevale regionalne razlike in lokalna okoljska vprašanja. Pozdravljamo tudi predlagane postopke za nanomateriale in dodatne ravni zaščite, ki jih je treba preučiti v primeru ranljivejših skupin, kot so otroci in nosečnice.

  Elisabetta Gardini (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Besedilo, o katerem smo glasovali, vsebuje opazne izboljšave izvirnega predloga, zato gospe Klaß čestitam za učinkovito posredovanje. Pozdravljam cilje, ki so bili doseženi pri večji ravni varstva podatkov za podjetja in postopni uvedbi centraliziranega postopka izdaje dovoljenj za promet teh pripravkov na evropski ravni.

Opredelitev širših zahtev v zvezi z označevanjem bo potrošnikom zagotovo omogočila bolj ozaveščeno in varnejšo izbiro. Stopamo v pravo smer, vendar je pred nami še vedno nekaj poti: regulativni okvir na področju raziskav in razvoja ni skladen z drugimi regulativnimi dosežki v tem sektorju, kot je direktiva REACH.

Poleg tega ni bil določen finančni paket, ki ga Evropska agencija za kemikalije potrebuje, da bi lahko opravljala svoje nove naloge ocenjevanja. Zato od Komisije pričakujem pojasnila ob upoštevanju obsega dela, ki ga temu organu pripisuje direktiva REACH.

  Françoise Grossetête (PPE), v pisni obliki. – (FR)To besedilo sem podprla. Zahvaljujoč zakonodaji, ki jo je Evropski parlament potrdil na prvi obravnavi, bodo biocidi, namenjeni za uničevanje zajedavcev in mikrobov, postali varnejši in okolju prijaznejši.

Celoten namen tega predloga uredbe je dopolniti predpise Skupnosti, ki urejajo pripravke, ki segajo vse od sredstev za odganjanje mrčesa do kemičnih proizvodov za čiščenje odpadne vode (kmetijski pesticidi so predmet posebne zakonodaje). Prvič bodo s predpisi urejeni tudi materiali, pri katerih se uporabljajo biocidi.

Sprejeli smo tudi prepoved večine strupenih snovi, predvsem pa tistih, ki so rakotvorni, ki lahko škodujejo plodnosti ali ki škodijo genom ali hormonom, obenem pa smo okrepili zahtevo, da je treba druge nevarne snovi postopoma zamenjati z manj škodljivimi nadomestnimi snovmi.

Prihodnji sistem izdaje dovoljenj za biocide, ki bo centraliziran na ravni Evropske unije, se bo izvajal postopno in bo zagotovil tudi večjo skladnost na ravni 27 držav članic, s tem pa boljšo varnost.

  Elisabeth Köstinger (PPE), v pisni obliki. – (DE) Namen biocidov je zagotoviti zaščito pred škodljivci, zajedavci in bakterijami, namenjeno pa je za vsakodnevno uporabo in tudi v kmetijstvu. Da bi se povečala varnost v zvezi z uporabo biocidnih pripravkov ter vzpostavil sistem nadzora, morajo za te snovi seveda veljati isti preskusi in standardi po vsej EU. Kot predstavnica kmetovalcev v Evropskem parlamentu se zavzemam za odgovorno uporabo biocidov. Ta predlog je dobra podlaga za enotne predpise v EU. V interesu poštene konkurence posebej podpiram vse načrtovane nove določbe o biocidih, ki bodo veljale tudi za uvoz iz tretjih držav. Vendar pa mora kmetijstvo še naprej imeti možnost, da opravlja svoje delo in proizvaja varno hrano ter krmo po primerni ceni. Predloge, ki neposredno vplivajo na proizvodnjo in proizvoden stroške, je treba še posebej pozorno oceniti. Uporaba ustreznih ukrepov za boj proti škodljivcem ne sme postati negospodarna in s tem težja ali dražja. Nova uredba mora v vsakem primeru izpolniti želje potrošnikov in zahteve proizvajalcev.

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. – (IT) Vloga biocidov je bila vedno nekoliko sporna, verjetno zaradi dejstva, da njihova identifikacija in opredelitev nista vedno lahki. Vendar pa je gotovo, da se biocidi v našem vsakodnevnem življenju uporabljajo na številne načine, zato je treba razumeti njihov dejanski vpliv na varnost in zdravje vseh nas.

Zato sem podprl poenostavitev in uskladitev predpisov za evropsko industrijo in tudi za države članice, ki bodo zdaj dobile prenovljene predpise, ki izpolnjujejo nove potrebe ljudi. Vzpostavitev sistema usklajevanja meril za odobritev bo pomagala, da se izognemo dvojnemu ocenjevanju tveganja tistih proizvodov, za katera je bilo dovoljenje že izdano. To je še en pomemben korak naprej, ki ga je naredil Parlament in ki gre v smeri zaščite zdravja državljanov.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Vsako leto se na trg da približno 90 milijonov ton biocidnih pripravkov, katerih naloga je zatreti škodljivce in mikrobe. Zaskrbljenost Evropske unije v zvezi s tem je torej povsem normalna, saj se zavzema za to, da bi bili biocidi varnejši in okolju prijaznejši. V skladu s tem želi povečati zaščito zdravja ljudi s prepovedjo večine strupenih kemikalij, kot so rakotvorne kemikalije ali tiste, ki so škodljive za plodnost. Povečati želi tudi zaščito živali in okolja. Vendar pa bi po mojem mnenju bilo poleg sprejetja tega predloga potrebno tudi celovito certificiranje pripravkov, ki se uvažajo v EU. Zato sem glasoval, tako kot sem.

  Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė (PPE), v pisni obliki. – (LT) Uredba o dajanju na trg in uporabi biocidnih pripravkov, o kateri smo glasovali danes, nam omogoča, da naredimo še en korak v smeri proti centraliziranemu sistemu registracije biocidnih proizvodov. Sistem registracije kemikalij, ki ga uvaja Uredba REACH, kaže, da je zavrnitev ločenih nacionalnih sistemov registracije popolnoma upravičena. Trenutno se pogosto soočamo s položajem, v katerem določenega pripravka ni mogoče dati v promet v državi članici samo zaradi zapletenih in pretirano dragih postopkov registracije v tej državi. Na drugi strani pa moramo poleg poenostavitve dajanja biocidnih pripravkov v promet poskrbeti za ohranitev visoke ravni zaščite zaradi posebnih zdravstvenih tveganj, ki jih predstavljajo ti proizvodi.

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) Biocidi so sestavni del naše civilizacije in so bistvenega pomena pri izpolnjevanju naših visokih zdravstvenih in higienskih standardov; biocidi morajo biti učinkoviti pri preprečevanju bolezni in okužb, vendar so lahko obenem tudi zelo nevarni: zato je potrebno vzpostaviti optimalno upravljanje teh snovi.

Nova uredba o uporabi biocidov mora zagotoviti, da bodo proizvajalci, predvsem srednje velika podjetja, lahko uporabljali predpise pri svoji proizvodnji, ne da bi to škodilo njihovemu konkurenčnemu položaju. Poleg tega je treba za potrošnike in proizvajalce materialov, ki vsebujejo biocide, opredeliti ustrezne minimalne standarde, ki bodo veljali v vsej Evropski uniji. Menim, da je predlog Komisije v zvezi z uredbo treba v veliki meri izboljšati in spremeniti, da bi lahko dosegel zastavljene cilje, kot je odprava pomanjkljivosti v obstoječi direktivi, izboljšanje postopka izdaje dovoljenj in racionalizacija postopka sprejemanja odločitev ob sočasni nadaljnji vzpostavitvi visoke ravni zaščite.

Nove določbe morajo upoštevati tri temeljna področja: varstvo okolja, varstvo potrošnikov ter varno in praktično izvajanje s strani proizvajalcev. Nova uredba bo zagotovila tudi poenostavljen postopek za izdajo dovoljenj za pripravke, da bi se izognili nepotrebnim stroškom in čezmernim pristojbinam.

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. – (RO) Prihodnja uredba bo zagotovila poenostavljen postopek za izdajo dovoljenj za pripravke pod določenimi pogoji, da bi se izognili nepotrebnim stroškom in čezmernim pristojbinam. Gre tudi za spremembo obstoječe direktive iz leta 1998, ki osrednjo vlogo izdaje dovoljenj prenaša na Evropsko agencijo za kemikalije. Podpiram postopno uvedbo centraliziranega postopka izdaje dovoljenj: leta 2013 za pripravke z nizkim tveganjem in leta 2017 za vse vrste biocidov. Izključitvena merila za nevarne aktivne snovi (rakotvorne, mutagene, strupene za razmnoževanje, ki so obstojne in se kopičijo v organizmih) lahko pridejo v poštev, ko je zanje na voljo načrt za zamenjavo. Kadar se torej izda dovoljenje za biocid, ki vsebuje snov, ki je kandidat za zamenjavo, se rok omeji na tri leta, na voljo pa morajo biti nadomestne snovi, ki niso škodljive za okolje ali zdravje ljudi. Nova uredba mora upoštevati tri temeljna področja: varstvo okolja, varstvo potrošnikov ter varno in praktično izvajanje s strani proizvajalcev.

  Frédérique Ries (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Nova evropska uredba o biocidih ni samo stvar notranjega trga. Nanaša se tudi na zaščito zdravja in okolja. To je, na kratko, sporočilo, ki ga danes pošilja Evropski parlament.

Seveda je treba izpolniti nekaj zahtev proizvajalcev v zvezi s temi pripravki, ki se uporabljajo za uničevanje zajedavcev, in sicer v zvezi z dostopom do evropskega trga, časom, potrebnim za izvedbo postopkov izdaje dovoljenj, preprečevanjem podvajanja preskusov in skladnostjo z zakonodajo o pesticidih. To pa nikakor ne pomeni, da proizvajalci nimajo nobenih obveznosti. Jasno priznano je načelo zamenjave najškodljivejših snovi. Tu gre predvsem za obstojne snovi, snovi, ki se kopičijo v organizmih, strupene snovi (PBT) in endokrine motilce.

Priznano je, da odgovornost leži na strani vseh vključenih strani, med drugim tudi proizvajalcev, ki dajejo v promet izdelke, pri katerih so bili uporabljeni biocidi. Nikar ne pozabimo na primer v zvezi s strupenimi kavči! Obžalujem pa zavrnitev spremembe, ki določa, da morajo proizvajalci plačati letno pristojbino, ki je nižja za mala in srednje velika podjetja (MSP), da bi Agencija za kemikalije iz Stockholma lahko izpolnila svojo nalogo. Nekaj je jasno: z omejenimi sredstvi se bodo težje izvajali zanesljivi preskusi za namen zmanjšanja tveganj za zdravje uporabnikov.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – (FR) Glasovanja o tem poročilu smo se vzdržali, saj so dosežke v zvezi z zaščito zdravja ljudi in okolja izbrisala darila za industrijo, ki ogrožajo delovanje Evropske agencije za kemikalije. Lahko sprejmemo, da bodo sčasoma vsi biocidni pripravki predmet centraliziranega postopka. Vendar pa je to nesprejemljivo, če se čas, namenjen za znanstveno ocenjevanje precej oklesti in če se hkrati zmanjšajo finančna sredstva, ki so namenjena za to ocenjevanje.

Ne moremo pričakovati, da bi se delalo več, hitreje in za manjše stroške, ne da bi se pri tem ogrozila kakovost dela. To glasovanje je pokazalo prave namere desnice in desne sredine: manj strigi ocenjevanje za vse biocidne pripravke, z neposrednim dostopom do celotnega notranjega trga na račun zdravja ljudi. Nekoliko v tolažbo je to, da bo pri tem spoštovana suverena pravica držav članic, da omejijo ali prepovejo uporabo biocidnih snovi. Od njih je torej odvisno, ali bodo zagotovile visoko raven zaščite.

Poročilo: Peter Skinner (A7-0170/2010)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) To poročilo sem podprl, ker menim, da Evropa zares potrebuje finančni nadzorni organ, ki bo večplastna, a učinkovita struktura, in ki bo lahko prevladala nad finančnimi ustanovami Evropske unije ter zagotovila njihovo pravilno delovanje. Zaradi tega sem zelo naklonjen vzpostavitvi Evropskega bančnega organa, Evropskega organa za zavarovanje in poklicne pokojnine in Evropskega organa za vrednostne papirje in trge, saj menim, da lahko samo tako izboljšamo raven ureditve na evropskem notranjem trgu, ki bo na eno strani odpravila koruptivnost, na drugi pa zagotovila ustrezno delovanje trgov in ohranila stabilnost finančnega sistema ter uskladila spremljanje na evropski in mednarodni ravni. Tveganja v finančnih sistemih lahko odkrijemo samo z boljšim spremljanjem, ki nas bo pravočasno opozarjal na krize, kakršna je bila ta, ki je leta 2008 opustošila svet. Zaradi te krize se je porodila potreba po reformi tega sektorja, da bi se čim bolj povečala konkurenca s spodbujanjem zares strokovnih nadzornih organov, ki bodo v tem pomembnem sektorju lahko dejansko privedli do potrebnih sprememb.

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Ta predlog uredbe o ustanovitvi Evropskega organa za zavarovanje in poklicne pokojnine predstavlja del paketa finančnega nadzora. Ta paket ustanavlja tri evropske organe za nadzor nad določenimi sektorji finančne industrije: bank, zavarovalnic in finančnih trgov. To poročilo in paket finančnega nadzora sem podprla v celoti, saj po mojem mnenju predstavlja velik in predvsem potreben korak naprej. Na ta način pridobivamo nove izkušnje iz recesije in njenih hudih posledic na gospodarstvo in delovna mesta, ki so jih povzročili neuspehi v sedanjem finančnem sistemu. Cilj tega novega nadzornega okvira je stabilizirati finančni sistem in zagotoviti njegovo stabilnost.

  Elena Băsescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) bo zadolžen za reševanje številnih praktičnih vprašanj, kot so življenjske in druge zavarovalne police, ki predstavljajo obliko naložb in poklicnih pokojnin. Če upoštevamo, da so zavarovalniški trg v novih državah članicah razvili tuji evropski vlagatelji, bo nadzorni odbor za takšne čezmejne mreže igral ključno vlogo pri zagotavljanju varnosti državljanom vseh držav članic. Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine bo lahko tudi posredoval na ravni nacionalnih nadzornih organov, ko se bodo ti soočali s problemi pri doslednem izvajanju tehničnih standardov EU.

Mislim, da ta pobuda skupaj s pristojnostmi organa EIOPA za reševanje sporov med nacionalnimi nadzornimi organi, kadar zakonodaja od njih zahteva sodelovanje ali sklenitev dogovora, pomeni korak naprej pri upravljanju povezovanja finančnih storitev v Evropi. Če povzamem, to je uravnotežen sistem, ki si zasluži vso podporo.

  George Becali (NI), v pisni obliki. – (RO) To poročilo sem podprl, ker bodo vzpostavljeni trije novi evropski nadzorni organi, ki bodo zamenjali sedanje nadzorne odbore. Njihove pristojnosti bodo precej večje od svetovalnih pristojnosti v sedanjem sistemu. V prihodnosti bi lahko zahvaljujoč klavzuli o pregledu dobili še dodatne pristojnosti. Vzpostavljen bo tudi Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB), ki bo spremljal kopičenje tveganj v evropskem gospodarstvu in opozarjal nanje.

  Lara Comi (PPE), v pisni obliki. – (IT) Delovanje evropskega finančnega sistema je odvisno od skrbnega obvladovanja tveganj in natančnega ocenjevanja strukturne stabilnosti celotnega sektorja. Nov nadzorni organ vključuje jasen prevzem odgovornosti s strani institucij Unije, da bi se zagotovilo preprečevanje kriz, onemogočilo parazitstvo in spremljali vedenje in odnosi.

Zaradi čedalje večjega povezovanja naših nacionalnih trgov skupaj z neizogibnim odpravljanjem obrambnih ovir je treba ukrepati skupaj, da bi se nevtralizirale tako notranje kot zunanje grožnje.

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D), v pisni obliki. – (RO) Strinjam se s predlogom Komisije o vzpostavitvi treh novih decentraliziranih evropskih agencij za zavarovanja in poklicne pokojnine in mislim, da je njihova vzpostavitev v teh okoliščinah gospodarske in finančne krize, ki je leta 2008 prizadela Evropo, toliko bolj dobrodošla.

  Mário David (PPE), v pisni obliki. – (PT) Tako kot pri prejšnjih poročilih o vzpostavitvi evropskih organov za finančni nadzor podpiram tudi predlog o vzpostavitvi Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine. Še enkrat bi rad poudaril pomen evropskih nadzornih organov za Evropsko unijo in predvsem notranji trg, da bi se zmanjšal gospodarski in finančni vpliv prihodnjih razmer, ki pritiskajo na naše finančne trge.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Če obstaja ena stvar, ki smo se je vsi ne glede na naše politično prepričanje ali svetovni nazor naučili iz nedavne krize, je to potreba po reformi institucionalne nadzorne strukture z ustanovitvijo evropskih organov, pri čemer je treba tudi ponovno razmisliti o celotnem konceptu makroekonomskega in mikroekonomskega nadzora.

Dogovor, ki smo ga dosegli in o katerem danes glasujemo, ima nešteto pozitivnih točk. Ena izmed njih je ustanovitev neodvisnih evropskih organov za nadzor bank, zavarovalnic in finančnih trgov. Ti organi ne bodo nadomestili nacionalnih nadzornih organov, ampak bodo sodelovali z njimi, pri čemer si bodo prizadevali izvajati svoja pooblastila za bonitetni nadzor in analizo sistemskih tveganj, da bi preprečili, da bi evropski bančni sektor in finančne trge prizadela še ena kriza podobnih razsežnosti kot jih ima ta, s katero smo se soočili.

Kot sem imel že neštetokrat priložnost povedati, se osebno evropskih nadzornih organov ne bojim. Mislim, da je zelo pomembno, da ti organi lahko opravljajo svoje naloge neodvisno in strokovno, da bi tako povečali zaupanje trgov in njihovih akterjev, v tem primeru zlasti v zavarovalniškem in pokojninskem sektorju.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Da bi zaščitili preglednost in verodostojnost evropskih trgov in institucij, kar zadeva javnost, je ključno povečati pristojnosti, vire in avtonomnost evropskega nadzora zavarovalniškega trga in trga poklicnih pokojnin. S tem bo zagotovljena učinkovitost sedanje reforme, ki trenutno zajema institucije EU z namenom nadzora finančnih trgov, s čimer se bomo izognili vsem novim tveganjem za krizo, kot je obstoječa svetovna gospodarska kriza, ki je imela znaten vpliv na evropsko družbo. Komisija je predstavila niz predlogov z namenom, da bi v EU uvedla učinkovitejši, bolj povezan in trajnosten sistem finančnega nadzora. Podlaga za ta pristop je evropski sistem finančnih nadzornih organov. Komisija zato predlaga vzpostavitev treh novih evropskih decentraliziranih agencij: to so Evropski bančni organ, Odbor evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropski organ za vrednostne papirje in trge. Opozoriti je treba, da bo vzpostavitev teh treh agencij evropski proračun stala približno 59.699.000 EUR za obdobje 2011–2013.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) To poročilo je del paketa finančnega nadzora. Ko smo glasovali o njem, smo imeli v mislih, kako so Svet, Komisija in tudi sam Parlament zavlačevali z ukrepi na tem področju in se omejili na sprejemanje odločitev, ki ne rešujejo temeljnega problema, tj. finančne špekulacije, vključno z vprašanjem zavarovanja državnega dolga, ki predstavlja izredno špekulativen izveden finančni instrument. Če se to ne bo odpravilo, bo ustanovitev evropskih organov na teh področij bo praktično brez koristi.

Naše glasovanje proti poročilu je predvsem protest proti dejstvu, da moramo še počakati na predloge za odpravo davčnih oaz, zaračunavanje davka na kapitalske transakcije ali zaprtje trga izvedenih finančnih instrumentov.

To pomeni, da na trgu še vedno ostajajo glavni mehanizmi finančnih špekulacij in da so ukrepi zdaj bolj usmerjeni v to, da se velikim silam in njihovim finančnim skupinam omogoči lažji nadzor nad državami članicami z bolj krhkimi gospodarstvi strani velikih sil in njihovih finančnih skupin, namesto da bi se neposredno lotili vprašanja finančnih špekulacij in jih izkoreninili.

  Cătălin Sorin Ivan (S&D), v pisni obliki. – (RO) Evropski parlament ves čas zahteva enake priložnosti za vse agencije, ki delujejo na ravni EU. Obenem se je pokazalo, da EU čuti posledice velikih neuspehov pri svojem nadzoru povezanih finančnih trgov. Poročilo o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine sem podprl. Prepričan sem, da potrebujemo organ, ki bo varoval stabilnost finančnega sistema, solventnost in likvidnost finančnih ustanov, preglednost trgov in finančnih produktov, kakor tudi zaščito deponentov in vlagateljev. Menim tudi, da ta organ ne more delovati, če nima dostopa do ustreznih informacij o transakcijah in ekonomskih agencijah, ki jih zahteva.

  Alan Kelly (S&D), v pisni obliki. – Vzpostavitev Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) je del predlogov Komisije, ki temeljijo na priporočilih Larosièrovega poročila iz februarja 2009. To poročilo predlaga okrepitev nadzornega okvira, da bi se zmanjšalo tveganje in resnost prihodnjih finančnih kriz. Pozdravljam vzpostavitev organa EIOPA, ki predstavlja evropski odziv za zagotovitev visoke, učinkovite in dosledne ravni ureditve in nadzora po vsej Evropi. Ta vseevropski organ bo nadzoroval nacionalne nadzorne organe v zavarovalniškem sektorju in zagotovil ustrezno in primerno zaščito za vlagatelje ter zavarovane potrošnike v EU. Organ bo sprejemal odločitve, neposredno veljavne za finančne institucije, in bo Komisijo opozarjal na nevarne produkte ali tržne transakcije.

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. – (IT) Poročilo o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine se podprl, ker menim, da je treba izpolniti obstoječe vrzeli pri usklajevanju, enotni uporabi prava EU in zaupanju med nacionalnimi nadzorniki.

Zadnja finančna kriza je dejansko pokazala neučinkovitost nekaterih nacionalnih nadzornih modelov, ki niso mogli uspešno rešiti problematičnih razmer na evropskih finančnih trgih. Zato lahko pozdravim in podprem odločitev o okrepitvi nadzornega okvira na podlagi posredovanj, katerih namen je opredeliti orodja, ki lahko preprečijo tveganja v delovanju finančnega sistema v prihodnosti.

Z novo arhitekturo finančnega nadzora bomo izpolnili vrzeli v sektorju, izboljšali delovanje notranjega trga in na koncu zagotovili enotno visoko raven ureditve in nadzora, pri čemer je treba ves čas upoštevati potrebe posameznih držav članic.

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Sisteme za zavarovanja in poklicne pokojnine bi morale zagotoviti države članice. Evropa očitno v času zmanjšanj javnih prihodkov in izdatkov ne gre v tej smeri. Na to nas opozarja zelena knjiga o starostnih pokojninah, ki jo je 7. julija pripravila Komisija. V tem okviru si ni mogoče predstavljati, da bi evropski nadzorni organ lahko nadzoroval tak sektor. Glasujem proti temu besedilu.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Nedavna finančna kriza je izpostavila glavne pomanjkljivosti v finančnem nadzoru, tako v posameznih primerih kot v zvezi s finančnim sistemom kot celoto. Nadzorni modeli so zajemali nacionalni vidik in se niso prilagodili globalizaciji, do katere je prišlo v finančnem sistemu, v katerem različne finančne skupine vodijo svoje operacije preko meja skupaj s sistemskimi tveganji. Zato ni bilo nobenega sodelovanja, usklajevanja ali skladnosti pri uporabi zakonodaje EU. Zato je cilj te direktive izboljšanje delovanje notranjega trga z zagotavljanjem visoke stopnje nadzora in varnega poslovanja ter z zaščito deponentov, vlagateljev in upravičencev. Zato je ključno zaščititi celovitost, učinkovitost in tekoče delovanje finančnih trgov, ohraniti stabilnost in trajnost javnih financ ter okrepiti mednarodno usklajevanje in sodelovanje na področju nadzora. Vzpostavitev evropskega organa za sektor zavarovanj in poklicnih pokojnin je temeljnega pomena za oblikovanje učinkovitega nadzornega modela poleg številnih drugih mehanizmov spremljanja, o katerih se je treba nujno odločiti in jih začeti izvajati.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Finančna kriza je dejansko osvetlila številne slabosti v finančnem sistemu. Predvsem je na občutljivem območju zavarovanj, pozavarovanj in poklicnih pokojnin treba zagotoviti, da se tvegani finančni produkti in konstrukcije, ki so podobne hišicam iz kart, ne bodo uporabljali. Pred kratkim je na primer bankrotiral spletni zavarovatelj in svoje stranke s terjatvami prepustil samim sebi. Številne pritožbe so razkrile tudi resne pomanjkljivosti v svetovanju, saj so stranke kupovale tvegane finančne pakete kot varne načrte za svoje poklicne pokojnine. Če želimo obveznost nadzora jemati resno, bo treba reševati tovrstna vprašanja, ki so se pojavila v EU, in ustvariti poštene pogoje. Potrebuje strožji finančni nadzor. Ustanovitev Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine se ne zdi najboljša rešitev, je pa boljša kot nič, zato sem jo podprl

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. – (DE) V času, ko banke in zavarovalnice poslujejo prek meja, je povsem nacionalna oblika nadzora za ta podjetja neustrezna, kot kaže trenutna gospodarska in finančna kriza. Vendar pa je treba oceniti kot pozitivno, da so v primeru resnih proračunskih težav države članice obdržale pristojnost za sprejetje končne odločitve. Toda to poročilo gre predaleč v smeri evropskega gospodarskega upravljanja, zato sem se vzdržal glasovanja.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za resolucijo, ker se strinjam s predlogom Komisije in predlogi sprememb, ki jih je podal Parlament.

  Dominique Vlasto (PPE), v pisni obliki. – (FR) Vesela sem, da obveznosti, ki jih je med finančno krizo prevzela moja politična skupina, odločno podpira Evropski parlament. Nujno je bilo pregledati evropski sistem finančnih nadzornikov. Pomanjkanje uskladitve med nacionalnimi nadzornimi organi je povečalo prihodnje tveganje neuspeha finančnih institucij. Z ustanovitvijo treh novih evropskih organov, pristojnih za nadzor delovanja bank, finančnih trgov ter zavarovalnic in pokojninskih družb, smo vzpostavili celovit okvir za finančni nadzor. Na ta način bo Evropski bančni organ enotno in usklajeno urejal banke. Z resnično velikimi pristojnostmi bo Evropski bančni organ imel zadnjo besedo v primeru nesoglasja z nacionalnimi bančnimi regulatorji. Zagotavljanje solventnosti finančnih institucij in omogočanje večje preglednosti finančnih trgov in produktov bosta zagotovila tudi izboljšano varstvo vlagateljev, podjetij, varčevalcev in potrošnikov. To novo orodje torej ne bo privilegij peščice finančnih strokovnjakov, ampak bo resnično koristilo vsem.

Poročilo: Sylvie Goulard (A7-0168/2010)

  Damien Abad (PPE) , v pisni obliki. – (FR) Evropska komisija je septembra 2009 podala predlog za vzpostavitev evropskega finančnega nadzora, ki je temeljil na delu skupine, ki ji je predsedoval Jacques de Larosière. Od 1. januarja 2001 bo Unija tako imela na voljo „nadzorni stolp“, ki bo odkrival finančna tveganja in po potrebi lahko ukrepal. Ta naloga bo zaupana trem novim nadzornim organom za banke, finančne trge in zavarovanja ter Evropskemu odboru za sistemska tveganja. To poročilo sem podprl, ker menim, da Evropska unija potrebuje organ, ki bo posebej zadolžen za makrobonitetni nadzor svojega finančnega sistema, ki bo znal prepoznati tveganja za finančno stabilnost in po potrebi izdajal opozorila in oblikoval priporočila za reševanje takšnih tveganj. Zaščita zagotavljanja javnih storitev, spodbujanje inovacij, izboljšanje financiranja MSP: to so trije cilji za končno doseganje trajnostne in pravične rasti.

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) To poročilo sem podprl, ker menim, da ima sedanji sistem EU nekaj napak, kar zadeva makrofinančni nadzor, in ker menim, da je to vprašanje preveč pomembno, da bi ga spregledali. Pobude, ki se izvajajo zato, da bi se to vprašanje rešilo, je treba pozdraviti. Finančna kriza, ki je v zadnjem času opustošila svet, je zagotovo uspela pritegniti našo pozornost na krhkost naših gospodarskih sistemov, na stalna gospodarska tveganja, v katerih živimo, in na očitno potrebo po ustanovitvi organa, ki bo zadolžen za makroekonomski nadzor v EU. Zato pozitivno gledam na dejstvo, da so to poročilo podprli poslanci iz vseh političnih skupin in da je bilo sprejeto z veliko večino, kar je dober prikaz splošne zaskrbljenosti zaradi davčne suverenosti. Mislim, da je zelo pomembno, da ta nov sistem finančnega nadzora deluje tako, da ne ovira financiranja gospodarstva, obenem pa varuje enotni trg in EU omogoča, da ohrani svoj status, ter pravočasno opozarja na tveganja. Zaradi vseh teh razlogov sem ustanovitev Evropskega odbora za sistemska tveganja podprl.

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Ta predlog uredbe o ustanovitvi Evropskega organa za zavarovanje in poklicne pokojnine predstavlja del paketa finančnega nadzora. Ta paket ustanavlja tri evropske organe za nadzor nad določenimi sektorji finančne industrije: bank, zavarovalnic in finančnih trgov. To poročilo in paket finančnega nadzora sem podprla v celoti, saj po mojem mnenju predstavlja velik in predvsem potreben korak naprej. Na ta način pridobivamo nove izkušnje iz recesije in njenih hudih posledic na gospodarstvo in delovna mesta, ki so jih povzročili neuspehi v sedanjem finančnem sistemu. Cilj tega novega nadzornega okvira je stabilizirati finančni sistem in zagotoviti njegovo stabilnost.

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Zadnja gospodarska kriza je odprla mnogo vprašanj, na katera moramo nujno odgovoriti, pokazala pa je tudi, da kljub temu, da ima Evropska unija na voljo številne instrumente za usklajevanje gospodarske politike, ti doslej niso bili v celoti izkoriščeni, obstoječi sistem upravljanja pa ima velike vrzeli. Ustanovitev Evropskega odbora za sistemska tveganja je pomembna novost, saj do zdaj na evropski ravni ni še nihče opravil makroekonomske analize, katere prvi cilj je oceniti sistemska tveganja. Podlaga za oblikovanje doslednega „makro-mikro“ nadzora je tesno sodelovanje med ESRB in vsemi, ki razpolagajo z ustreznimi informacijami (nacionalni nadzorniki in evropski organi, zadolženi za posamezen sektor).

  George Becali (NI), v pisni obliki. – (RO) Sam sem pozval k temu, da se Evropskemu odboru za sistemska tveganja (ESRB) podelijo večje pristojnosti za zagotovitev hitre, jasne komunikacije. ESRB bo vzpostavil skupni niz kazalnikov, ki bodo omogočili, da se na standardni podlagi kategorizirajo tveganja različnih čezmejnih finančnih institucij in opredelijo vrste tveganja, ki jih te lahko predstavljajo. ESRB bo razvil tudi sistem „semaforja“, ki bo odražal različne stopnje tveganja. Med člani svetovalnega znanstvenega odbora bodo tudi strokovnjaki, da bi se povečala zmožnost ESRB za ocenjevanje kopičenja tveganj in da bi imel na voljo najširše možno strokovno znanje in izkušnje. Prvih pet let bo odboru ESRB predsedoval predsednik Evropske centralne banke, kar bo odboru zagotovilo dovolj visoko prepoznavnost in verodostojnost, ki ju potrebuje.

  Jan Březina (PPE), v pisni obliki. – (CS) Reformo finančnega nadzora v EU sem podprl kljub dejstvu, da imam veliko zadržkov glede sprejete odločitve. Potrebi po ureditvi je bila dana prevelika prednost pred potrebo po prostemu trgu za banke in finančni sektor. Nacionalni in evropski regulativni organi so precej nejasno opredeljeni, meje med njimi pa so močno zabrisane. To lahko v najboljšem scenariju povzroči pravno negotovost na strani vseh akterjev na finančnem trgu, v najslabšem pa zlorabo pristojnosti na strani evropskega regulatorja, proti kateremu se bo akterjem dejansko nemogoče uspešno braniti.

Ker v EU ni enotnega finančnega trga, je legitimnost obstoja močnih nadnacionalnih nadzornih organov, ki jim je podeljena pristojnost za odločanje o posameznih subjektih na finančnem trgu v državah članicah, vprašljiva. Če bomo tako obsedeni z urejanjem v EU, čemur smo zdaj priča v primeru finančnih trgov, na koncu ne bomo mogli storiti nič drugega, kot da samo stojimo ob strani, medtem ko nas bo Kitajska izrinila iz svetovnega prostora. Medtem ko kritiziramo nepošteno konkurenco, Kitajska že nekaj časa izrablja velikodušne državne subvencije ter koristi poceni delovne sile in neuspešnega vzdrževanja okoljevarstvenih standardov, z inovacijami in sodobnimi tehnologijami pa skrbi za lastno promocijo. To pa bi moral za nas biti razlog za skrb in opozorilo.

  Lara Comi (PPE), v pisni obliki. – (IT) Večina ekonomistov meni, da napovedi le redko slonijo na ustrezni gotovosti; edino sredstvo, ki nam preostane, je torej spremljanje in samozaščita. Evropski parlament je skupaj s Svetom ministrov za gospodarstvo in finance ter ustreznimi komisarji opravil odlično delo.

Nikar pa se ne pretvarjajmo, da je to dovolj ali da lahko s tem izbrišemo preteklost, lahko pa se v prihodnosti vrnemo k ustvarjanju zaupanja v zvezi z bančnim in finančnim sektorjem, če bo makrobonitetni nadzor zaupan organu, ki bo zadolžen za spremljanje celotnega evropskega trga, celotnega evrskega območja, in ne njegovim pododdelkom, ki danes nimajo več pristojnosti.

Poleg tega se bo spremljanje, ki ga bo izvajal ta organ, razširilo z držav EU na vse tiste, katerih valuta je na nek način povezana z evrom, s tem pa na naša podjetja in vse tiste, s katerimi ta podjetja poslujejo.

  Corina Creţu (S&D), v pisni obliki. – (RO) Pri glasovanju za to poročilo sem pozvala k temu, da se Evropskemu odboru za sistemska tveganja (ESRB) podelijo večje pristojnosti za zagotovitev hitre, jasne komunikacije. ESRB bo vzpostavil skupni niz kazalnikov, ki bodo omogočili, da se na standardni podlagi kategorizirajo tveganja različnih čezmejnih finančnih institucij in opredelijo vrste tveganja, ki jih te lahko predstavljajo.

  Mário David (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasujem za večino predlogov tega poročila in ustanovitev Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB). Evropski parlament, ki se zaveda svojih odgovornosti in ki izkorišča nove pristojnosti, ki mu jih podeljuje Lizbonska pogodba, je treba pozvati, da prevzame vodilno vlogo pri izboljšanju nadzornega okvira EU. Tako kot je nemogoče odpraviti slabosti obstoječe nadzorne strukture, ki jih je sedanja finančna kriza samo še poudarila, je postalo celo še težje oblikovati mehanizme za makrobonitetni nadzor, ki bi lahko zagotovili stabilnost evropskih finančnih trgov. Pomembno je tudi, da se zavaruje enotnost enotnega trga in da se EU zagotovijo instrumenti, ki ji bodo omogočili, da se postavi v bran evru in drugim mednarodnim valutam na svetovni ravni. Rad bi poudaril tudi pomemben prispevek, ki ga ESRB uvaja s predlogom, da naj bi prevzel izvajanje makroekonomske analize na evropski ravni, s čimer bi imel možnost analizirati potencialna sistemska tveganja. Glede na očitne slabosti v mikro bonitetnem nadzoru na ravni držav članic menim, da tesno sodelovanje med ESRB, centralnimi bankami, nadzorniki in „realno ekonomijo“ ne bo samo upravičilo ukrepov ESRB, temveč bo tudi dalo pomemben prispevek k učinkovitosti teh ukrepov.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Če obstaja ena stvar, ki smo se je vsi naučili iz nedavne krize, je to potreba po reformi nadzorne strukture institucij z ustanovitvijo evropskih organov, pri čemer je treba tudi ponovno razmisliti o celotnem konceptu makroekonomskega in mikroekonomskega nadzora.

Kot sem imel že neštetokrat priložnost povedati, se osebno evropskih nadzornih organov ne bojim. Mislim, da je zanje bistveno, da obstajajo in da lahko izvršijo svoje naloge neodvisno in strokovno, da bi se povečalo zaupanje trgov in njihovih akterjev.

V tem posebnem primeru je namen ustanovitve Evropskega odbora za sistemska tveganja zagotoviti Evropski uniji učinkovit nadzorni sistem, ne da bi se pri tem ovirala gospodarska rast, varovati enotni trg pred tveganjem razdrobljenosti ter z razvojem evropske makrobonitetne perspektive pomagati rešiti problem razdrobljenih posameznih analiz tveganja na nacionalni ravni in obenem povečati učinkovitost mehanizmov zgodnjega opozarjanja ter omogočiti, da se ocene tveganja preoblikujejo v dejanske ukrepe.

Zato moramo pozdraviti ustanovitev tega Evropskega odbora za sistemska tveganja in upam, da bo odličnost pri izvajanju njegovih nalog predstavljala izhodišče za boljši nadzor v Uniji.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Oblikovanje struktur, ki zmorejo preventivne posege ob podpori trajne in preudarno utemeljene ocene, mora biti prednostna naloga v postopku odločanja EU in oblikovanja politike v obstoječem okviru za odziv na sedanjo krizo, ko je nujno zagotoviti učinkovitost makrobonitetnega nadzora finančnega sistema v Uniji. Ker ima Evropski odbor za sistemska tveganja to možnost, da spremlja in ocenjuje tveganja finančnega sistema v obdobjih, ko naj bi delovali normalno, bi lahko predstavljal zagotovilo finančne stabilnosti, ki je nujno potrebno za razvoj realne ekonomije, ki ustvarja rast, blaginjo in delovna mesta. Rad bi izpostavil pomisleke poročevalke glede uravnoteženega in realističnega predloga na podlagi učinkovitega nadzora, ki bo varoval financiranje gospodarstva, enotni trg ter interese in cilje EU.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Ko smo glasovali o tem in drugih poročilih v paketu finančnega nadzora, smo imeli v mislih, kako so Svet, Komisija in tudi sam Parlament zavlačevali z ukrepi na tem področju in se omejili na sprejemanje odločitev, ki ne rešujejo temeljnega problema, tj. finančne špekulacije, vključno z vprašanjem zavarovanja državnega dolga.

Naše glasovanje proti poročilu je predvsem protest proti dejstvu, da moramo še počakati na predloge za odpravo davčnih oaz, zaračunavanje davka na kapitalske transakcije ali zaprtje trga izvedenih finančnih instrumentov.

To pomeni, da na trgu še vedno ostajajo glavni mehanizmi finančnih špekulacij in da so ukrepi zdaj bolj usmerjeni v to, da se velikim silam in njihovim finančnim skupinam omogoči lažji nadzor nad državami članicami z bolj krhkimi gospodarstvi strani velikih sil in njihovih finančnih skupin, namesto da bi se neposredno lotili vprašanja finančnih špekulacij in jih izkoreninili.

Izvajanje teh ukrepov bi na začetku lahko imelo neke pozitivne učinke, vendar je njihov domet preveč omejen, čas pa bo pokazal, da se bodo špekulacije nadaljevale, če ne bodo sprejeti temeljni ukrepi.

  Alan Kelly (S&D), v pisni obliki. – Pozdravljam predlog Evropske komisije o ustanovitvi novega organa, tj. Evropskega organa za sistemska tveganja (ESRB), kot odgovor na finančno, gospodarsko in socialno krizo, ki je preplavila Evropsko unijo. ESRB bo delovala pod okriljem Evropske centralne banke in spremljala ter ocenjevala tveganja za stabilnost finančnega sistema v celoti. Poleg tega bo izdajala zgodnja opozorila državam članicam v primeru sistemskih tveganj, ki bi se lahko kopičila, in po potrebi oblikovala priporočila za ukrepanje proti tem tveganjem. V ESRB bodo sodelovali direktorji Evropske centralne banke, nacionalnih centralnih bank, evropskih nadzornih organov in tudi nacionalni nadzorniki. Tako bo ESRB s svojimi nalogami na področju makroekonomskega nadzora pomagal pri preprečevanju prihodnjih kriz.

  Edvard Kožušník (ECR), v pisni obliki. – (CS) Prepričan sem, da je strokovna skupina, ki jo je vodil Jacques de Larosière, opravila izredno kakovostno analizo vzrokov za krizo ter njene rešitve na evropski ravni. Kljub temu imam nekaj pomislekov glede zakonodajnega paketa, ki ga predlaga Komisija. Osebno si lahko zamislim ustanovitev Evropskega odbora za sistemska tveganja. Takšna institucija bi po mojem mnenju bila na nek način upravičena. Unija potrebuje tovrsten strateški organ. Poleg tega menim, da prav zaradi svoje narave ta institucija ni v nobeni nevarnosti, da postane neobvladljiva birokratska ustanova. Vendar pa je moje stališče o evropskem sistemu finančnih nadzornikov. Sam predlog jasno kaže, da bomo dobili surovo in večplastno birokratsko uničevalno silo, prav tako pa v tem trenutku še ni jasno, ali se bodo njegove široke pristojnosti izvajale na račun pristojnosti držav članic. Če naj evropski sistem nacionalnih nadzornikov ne preseže svojih prvotnih namer, je treba njegove pristojnosti opredeliti tako natančno, da ne bi prišlo niti do najmanjšega dvoma o tem, da bo vsakodnevni nadzor finančnih trgov še naprej v rokah držav članic in njihovih neodvisnih notranjih nadzornih organov in da bo ob vsem tem ohranjena proračunska odgovornost posameznih držav članic. Ker zakonodajni paket v svojem celotnem obsegu ne izpolnjuje teh parametrov, ga ne morem podpreti.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Zadnja finančna kriza je poudarila glavne slabosti na področju finančnega nadzora, tako na mikro kot na makrobonitetni ravni. Nadzorni modeli se niso prilagodili globalizaciji, do katere je prišlo v finančnem sistemu, v katerem različne finančne skupine vodijo svoje operacije preko meja skupaj s sistemskimi tveganji. Zato ni bilo nobenega sodelovanja, usklajevanja ali skladnosti pri uporabi zakonodaje EU. Zato je cilj te direktive izboljšanje delovanja notranjega trga z zagotavljanjem visoke stopnje nadzora in varnega poslovanja ter z zaščito deponentov, vlagateljev in upravičencev; v resnici je njena edina napaka ta, da ne sega dovolj daleč. Zato je ključno zaščititi celovitost, učinkovitost in tekoče delovanje finančnih trgov, ohraniti stabilnost in trajnost javnih financ ter okrepiti mednarodno usklajevanje in sodelovanje na področju nadzora. Mislim, da je ustanovitev Evropskega odbora za sistemska tveganja nujna za dosego učinkovitega nadzornega modela in v izogib sistemskemu tveganju, ki nastane zaradi čezmejne narave velikih finančnih skupin. Vendar pa je treba sprejeti še mnoge druge ukrepe, da bi preprečili ponovitev resnično nemoralnih situacij v nedavni preteklosti, ki so prizadele gospodarstva, delničarje, deponente, davkoplačevalce in verodostojnost sistema.

  Claudio Morganti (EFD), v pisni obliki. – (IT) V celoti podpiram poročilo in predstavljene določbe, katerih namen je doseči večjo stabilnost trga. To poročilo je potrebno, da se zaščiti enotnost notranjega trga. Varovanje notranjega trga je temeljnega pomena.

Kljub temu imam pomisleke glede spremljanja, ki naj bi ga izvajala Evropska centralna banka; v preteklosti se je namreč pogosto zgodilo, da centralne banke, ki naj bi opravljale spremljanje, tega niso storile, zato je velik del krize njihova krivda. Ljubše bi mi bilo, če bi imeli drug nadzorni organ. Zato sem besedilo podprl in se vzdržal glasovanja o zakonodajni resoluciji.

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. – (DE) V času, ko banke in zavarovalnice poslujejo prek meja, je povsem nacionalna oblika nadzora za ta podjetja neustrezna, kot kaže trenutna gospodarska in finančna kriza. Vendar pa je treba oceniti kot pozitivno, da so v primeru resnih proračunskih težav države članice obdržale pristojnost za sprejetje končne odločitve. Toda to poročilo gre predaleč v smeri evropskega gospodarskega upravljanja, zato sem se vzdržal glasovanja.

  Miguel Portas (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Vzdržal sem se glasovanja. Na eni strani je kompromis o makro in mikro bonitetnem nadzoru korak naprej v primerjavi s sedanjim pomanjkanjem kakršnega koli ocenjevanja ali ureditve finančnega tveganja na ravni EU. Na drugi strani pa predstavljene rešitve niso kos problemom, ki naj bi jih rešile. Predlog ne upošteva soodvisnosti neštetih akterjev in produktov, ki tvorijo finančni sistem, ali odnosa med njimi in realno ekonomijo. Nič od tega se ne more skrčiti na rešitev z vsoto delov, ki bi tvorila podlago za nadzorno arhitekturo.

Poleg tega se ne moremo izogniti dejstvu, da bi lahko sama Evropska centralna banka bila dejavnik sistemskega tveganja, saj sprejema bančna sredstva kot zavarovanje za svoja posojila. Evropski odbor za sistemska tveganja se tako pokaže kot šibek člen v sistemu, ki svojo učinkovito moč usmerja v dogovore med državami in njihove lastne interese, s tem pa širi medvladni pristop, ki trenutno zaznamuje evropsko povezovanje, na finančno področje.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za resolucijo, ker se strinjam s predlogom Komisije in predlogi sprememb, ki jih je podal Parlament. Glede na povezovanje mednarodnih finančnih trgov obstaja potreba po močni zavezi Unije na svetovni ravni. Evropski odbor za sistemska tveganja bi moral črpati strokovno znanje in izkušnje iz znanstvenega odbora na visoki ravni ter prevzeti vse potrebne svetovne dolžnosti, da bi se slišal glas Unije o zadevah na področju finančne stabilnosti, predvsem v okviru tesnega sodelovanja z Mednarodnim denarnim skladom, Odborom za finančno stabilnost in vsemi partnerji iz skupine G20.

  Evelyn Regner (S&D), v pisni obliki. – (DE) Poročilo o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja sem podprla, saj je to pomemben del nove arhitekture finančnega trga v EU, paket pa predstavlja velik korak naprej proti ureditvi finančnih trgov. Kot poročevalka mnenja Odbora za pravne zadeve v zvezi z Evropskim odborom za sistemska tveganja menim, da je ustanovitev tega odbora uspeh, čeprav bi si želela, da bi dobil več močnejših pravic na področju posredovanja. V prihodnosti je treba več pristojnosti prenesti na evropske nadzorne organe. Makrobonitetni nadzor je smiseln samo na nadnacionalni ravni. Sedemindvajset posameznih nadzornih organov bi imelo pri ocenjevanju tveganj na svetovnem finančnem trgu težave.

  Viktor Uspaskich (ALDE), v pisni obliki. – (LT) Finančna kriza je pokazala, da je mikro nadzor, ki ga izvajajo nacionalni organi, nezadosten za opredelitev in hitro odpravo sistemskih tveganj. Vzpostaviti moramo učinkovit evropski sistem nadzora, da bi lahko spremljali, ocenjevali in odpravljali potencialna tveganja za finančno stabilnost. Poročilo jasno poudarja pomen ohranjanja enotnosti evropskega enotnega trga. Vendar pa je tudi zelo pomembno, da se notranji trg zaščiti pred blagom iz tistih držav, ki ne spodbujajo vrednost, kot so demokracija, ekologija in socialna jamstva, zaradi česar so blago in storitve iz teh držav vse cenejši, naša evropska podjetja pa v takšnih okoliščinah niso konkurenčna. Strinjam se z opažanji, ki jih je ta mesec predstavil predsednik Barroso: „Imamo ljudi. Imamo podjetja. Oboji potrebujejo odprt in sodoben enotni trg.“ Notranji trg je največji kapital Evrope, ki pa ga ne izkoriščamo dovolj. Le 8 % od 20 milijonov MSP v Evropi sodeluje v čezmejni trgovini. Še manj jih sodeluje v čezmejnih naložbah. Evropski odbor za sistemska tveganja bi bil glavni steber nadzorne strukture EU in bi na ta način pomagal pri bolj usklajenem delovanju notranjega trga. Poleg že omenjenih vrednot je bil evropski enotni trg eden izmed glavnih razlogov za pristop Litve in držav članic drugih kolegov poslancev k Evropski uniji. Vsako večje razhajanje ali nesporazum bi spodkopal desetletja trajajoča prizadevanja za odpravo meja in ovir.

Poročilo: Antolín Sánchez Presedo (A7-0163/2010)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za to poročilo, ker je finančna kriza razkrila napake finančnih trgov na svetovni ravni, evropski trgi pa niso bili nobena izjema, kar pomeni, da niso ostali odporni v vedno bolj povezanem svetovnem gospodarstvu. Vzporedno s predlogi za oblikovanje integrirane ravni nadzora tako na mikro ravni kot na makro ravni, to poročilo predlaga sveženj pregleda sektorskih direktiv, predvsem na področju bančništva in vrednostnih papirjev, da se jih prilagodi novi strukturi finančnega nadzora. Ker se je tudi skupina G20 zavezala ukrepanju za vzpostavitev močnejšega, globalno bolj usklajenega nadzornega in regulativnega okvira za finančni sektor prihodnosti, mora biti odgovor EU ambiciozen in zagotoviti odgovore glede nadzora na mikro- in makrogospodarski ravni ter obravnavati tako posamezne primere kot globalno ureditev ter se osredotočiti na usklajevanje in sodelovanje pri sistemskih tveganjih na svetovni ravni. To je za nas edinstvena priložnost, da uvedemo svoje politične cilje integriranega nadzora.

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Glede tega se Evropski parlament jasno zavzema za tesnejše povezovanje finančnega nadzora na evropski ravni. To pozdravljam, ker menim, da je Evropa dolžna ukrepati v zvezi s tem, da bi evropskim državljanom pokazala, da odločno in konkretno ukrepamo za stabilizacijo bančnega sektorja. Zato sem podprla poročilo in dogovor, dosežen s Svetom, saj je cilj, da bi ti organi začeli delovati 1. januarja 2011. Upam, da bodo ti organi svoje pristojnosti lahko v celoti izvajali v praksi.

  Regina Bastos (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za sveženj o finančnem nadzoru zaradi razlogov, navedenih spodaj. Vzpostavitev treh organov mora spremljati enotna zbirka pravil, da bi zagotovili dosledno usklajevanje in enotno uporabo; to bo pripomoglo k učinkovitejšemu delovanju notranjega trga. Organi morajo zagotoviti visoko, učinkovito in usklajeno stopnjo ureditve in nadzora ob upoštevanju interesov vseh držav članic in raznolike narave finančnih institucij. Zadeve, predmet tehničnih standardov, morajo biti res tehnične, njihov razvoj pa zahteva strokovno znanje nadzornih strokovnjakov. Tehnični standardi, sprejeti kot delegirani akti, morajo nadalje opredeljevati in določati pogoje za dosledno usklajevanje in enotno uporabo pravil, vključenih v osnovne instrumente, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet, in ki dopolnjujejo ali spreminjajo nekatere nebistvene elemente zakonodajnega akta. Ta direktiva mora identificirati okoliščine, v katerih je mogoče treba reševati postopkovna ali celovita vprašanja skladnosti z zakonodajo Unije, nadzorniki pa sami ne morejo rešiti zadeve. V takšnih okoliščinah mora imeti eden izmed nadzornikov možnost predložiti vprašanje pristojnemu evropskemu nadzornemu organu.

  George Becali (NI), v pisni obliki. – (RO) Glasoval sem za to poročilo, saj je njegov glavni cilj varstvo potrošnikov. V odgovor na zapleteno naravo obstoječih finančnih storitev sem pozival, naj bo varstvo potrošnikov v središču dejavnosti ESA. Imeli bodo pristojnosti preiskovati določene vrste finančnih institucij, finančnih proizvodov kot so okužene naložbe ali finančnih dejavnosti kot so „nekrite prodaje na kratko“ ter tudi oceniti tveganja, ki jih te institucije morda predstavljajo za finančne trge, ter po potrebi izdati opozorila. V določenih posebnih primerih, ki jih določa finančna zakonodaja, lahko ESA prepovejo ali omejijo določene tvegane finančne proizvode ali dejavnosti ali celo pozovejo Komisijo, naj predloži zakonodajne predloge, ki bodo trajno prepovedali takšne dejavnosti ali proizvode.

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasovala sem za poročilo, v katerem Evropski parlament potrjuje vzpostavitev Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine. Cilj te institucije mora biti izboljšanje delovanja notranjega trga, predvsem z zagotavljanjem visoke, učinkovite in usklajene stopnje ureditve in nadzora ob upoštevanju interesov vseh držav članic, zaščita zavarovalcev in drugih upravičencev, zaščite integritete, učinkovitosti in pravilnega delovanja finančnih trgov, ohranjanja stabilnosti finančnega sistema in krepitve mednarodnega usklajevanja nadzora v korist celotnega gospodarstva, vključno s finančnimi institucijami in drugimi zainteresiranimi stranmi, potrošniki in delavci. Evropski parlament v tem dokumentu poziva Komisijo, naj preuči, kako bi bilo mogoče doseči napredek z utrditvijo nadzorne strukture integriranega zavarovanja in poklicne pokojnine, hkrati pa si prizadeva za vzpostavitev skupnega trga finančnih storitev. Glede na dejstvo, da je zaradi finančne in gospodarske krize nastalo dejansko in resno tveganje za stabilnost notranjega trga, Parlament poziva tudi k nadzoru mednarodnih institucij na ravni EU in pripravi evropskega mehanizma za premagovanje krize, s katero se bo morda soočila EU.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Vse večja medsebojna povezanost nacionalnih trgov, večnacionalna ali vsaj nadnacionalna narava mnogih glavnih akterjev na finančnih trgih in zlasti gospodarska in finančna kriza, ki jo je zdaj občutiti po svetu, so razkrili potrebo po tem, da se ponovno razmisli, preoblikuje in celo prenovi način delovanja nadzora na evropski ravni.

V tem okviru sistemske prilagoditve trenutni situaciji so tri evropske institucije, obravnavane v resoluciji, posebno pomembne, saj so jim bile zaupane posebne odgovornosti v novi strukturi, ki je namenjena večji zmožnosti soočanja z izzivi, ki se pojavljajo danes in imajo posledice za življenje vseh v Evropski uniji.

Upam, da bo nova struktura, ki se jo zdaj oblikuje, uspeh v praktičnem smislu, in da se naša skupna prizadevanja za zmanjšanje tveganj in zaščito preglednosti ter resnice na trgih ne bodo zadovoljila z zdajšnjimi rešitvami. Upam tudi, da se bomo vedno pripravljeni učiti iz izkušenj in upoštevati najboljše prakse, da bi pripomogli k izboljšanju tistega, kar je treba izboljšati.

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Pristojnosti, podeljene trem tako imenovanim evropskim „nadzornim“ organom (ESA), niso omejene na tisto, o čemer bi sklepali na podlagi njihovega poimenovanja. Priključiti jih je treba Svetu držav članic. Ne smejo imeti možnosti uvesti kakršnih koli ukrepov brez predhodnega soglasja Sveta, razen za izmenjavo svojih načrtov, ki od njih zahteva, da ščitijo vlagatelje, varčevalce in delovanje notranjega trga v sodelovanju z mednarodnimi institucijami. Glasujem proti temu besedilu. Ponovno je treba pregledati pristojnosti ESA in njihove cilje.

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) Od začetka akcijskega načrta za finančne storitve je bil Evropski parlament osrednji akter pri izgradnji enotnega trga za finančne storitve, in je aktivno spodbujal skladnost, preglednost in pošteno konkurenco, pri čemer je zagotavljal varstvo investitorjev in potrošnikov.

Že dolgo pred nastopom finančne krize je Evropski parlament redno pozival h krepitvi resnično enakih pogojev za vse udeležence na evropski ravni in obenem opozarjal na pomembne pomanjkljivosti pri evropskem nadzoru nad vedno bolj integriranimi finančnimi trgi. Pri vseh poročilih Evropskega parlamenta je bila Evropska komisija pozvana, da analizira, na kakšen način se lahko doseže napredek na poti k bolj integrirani nadzorni strukturi, ob istočasnem prizadevanju za integriran enotni trg za finančne storitve. Ugotavlja se tudi potreba za učinkovit nadzor sistemskih in bonitetnih tveganj glavnih akterjev na trgu.

Komisija je za napredek na poti proti bolj integrirani nadzorni strukturi predstavila konkretne zakonodajne predloge, namenjene vzpostavitvi nove mreže evropskih nadzornih organov, utemeljene na treh stebrih: prvega za bančni sektor, drugega za zavarovanje in poklicne pokojnine ter tretjega za vrednostne papirje in trge. Ustanoviti je treba Evropski odbor za sistemska tveganja za spremljanje in ocenjevanje morebitnih groženj finančni stabilnosti.

  Lara Comi (PPE), v pisni obliki. – (IT) Ustanovitev enega ali več organov je potrebna, vendar ne zadostuje za odkritje znakov nepravilnosti in napoved začetka težav na finančnih trgih. Drugi korak je določitev vloge teh organov, tako da se jim dodeli funkcije in naloge, ki niso nepotrebne, ampak konkretne in dosegljive.

Nove institucije niso oblikovane, da bi kazale s prstom in izbrale odgovorne in jih kaznovale, ampak da bi preučile trge in opozarjale na kritične situacije ter izpostavile nezaželene težnje in vedenje in nato predlagale rešitve. Cilj ne smejo biti sankcije, ker nobena denarna kazen ne more vzpostaviti zaupanja. Namesto tega se moramo osredotočiti na preprečevanje problemov, prednostne rešitve in na identifikacijo tistih kazalnikov, ki – bolj kot drugi – razkrivajo nastanek morebitnih problemov. To poročilo analizira posledične kritične situacije in si jih prizadeva rešiti z oblikovanjem mehanizma, ki ima vnaprej in na podlagi našega poznavanja finančnih mehanizmov veliko možnosti za dobro delovanje.

  Corina Creţu (S&D), v pisni obliki. – (RO) V odgovor na zapleteno naravo obstoječih finančnih storitev sem glasovala za to, da bo varstvo potrošnikov v središču dejavnosti ESA. Imeli bodo pristojnosti preiskovati določene vrste finančnih institucij, finančnih proizvodov kot so okužene naložbe ali finančnih dejavnosti kot so „nekrite prodaje na kratko“ ter tudi oceniti tveganja, ki jih te institucije morda predstavljajo za finančne trge, ter po potrebi izdati opozorila. V določenih posebnih primerih, ki jih določa finančna zakonodaja, lahko ESA prepovejo ali omejijo določene tvegane finančne proizvode ali dejavnosti ali celo pozovejo Komisijo, naj predloži zakonodajne predloge, ki bodo trajno prepovedali takšne dejavnosti ali proizvode.

  Corina Creţu (S&D), v pisni obliki. – (RO) Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine je spričo gospodarske in finančne krize postal nujnost. Ta je poudarila pomanjkljivosti instrumentov za nadzor trga in ranljivost evropskih državljanov, zlasti deponentov, vlagateljev ali upravičencev. Treba jih je bolj zaščititi. Eden izmed načinov za to je nadzor zavarovalnic in institucij za poklicne pokojnine s posvečanjem posebne pozornosti, za katero mislim, da je potrebna, čezmejnim agencijam. Podpiram poročilo kolega Petra Skinnerja o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta, zlasti ker je Evropski parlament dolgo pred začetkom krize opozoril na površnost nadzora nad določenimi vse bolj integriranimi finančnimi trgi. Menim, da je besedilo, ki ga je predložil Evropski parlament, primernejše glede na potrebo po preprečevanju in boljšemu upravljanju morebitnih drugih kriz, zlasti z ukrepi, namenjenimi povečanju preglednosti na finančnih trgih.

  Mário David (PPE), v pisni obliki. – (PT) V celoti glasujem za ukrepe v tem predlogu v zvezi s pristojnostmi evropskih nadzornih organov (ESA). Kljub razkritju slabosti finančnega trga, je trenutna situacija evropskega in svetovnih gospodarstev dobra priložnost, da EU razvije trdnejši okvir za nadzor in ureditev, ki je bolje usklajen s potrebami globaliziranega gospodarstva. Odzivi Unije na krizo morajo biti pogumni tako na ravni makrobonitetnega nadzora in ureditve kot tudi na mikrobonitetni ravni. Menim, da mora biti nova nadzorna struktura utemeljena na previdnostnem načelu, ker se zavedam zapletenosti njenega oblikovanja. Za ESA je pomembno tudi, da lahko učinkovito presežejo spremljanje sistemskih tveganj nacionalnih finančnih institucij in da lahko ocenijo čezmejna in sistemska tveganja na evropski ravni ter tudi mednarodna sistemska tveganja.

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Da bi končali finančno krizo, ki je pretresla svet, destabilizirala naše gospodarstvo, poslabšala brezposelnost in povečala našo zadolženost, potrebujemo ureditev in nadzor. Zato je bilo pomembno, da pokažemo svojo podporo in glasujemo za šest poročil, ki predlagajo ambiciozno in obsežno reformo gospodarskega upravljanja. Ta dogovor je prvi korak k neodvisnim in močnim organom, ki jih potrebujemo v interesu Evropejcev. S tem glasovanjem smo prevzeli svoje odgovornosti, saj bodo 1. januarja 2011 ustanovljeni trije organi za nadzor trgov, bančništva in zavarovalništva ter tudi Evropski odbor za sistemska tveganja, ki mu bo predsedoval predsednik Evropske centralne banke.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Kot so zdaj pokazale posledice trenutne gospodarske in finančne krize, je nadaljnji uspeh procesa evropskega povezovanja v celoti odvisen od njegove sposobnosti, da najde rešitve za okrepitev pristojnosti integriranih nadzornih struktur na evropski ravni. Nacionalna suverenost je vse bolj odvisna od nadnacionalnega posredovanja prek struktur Unije, ki imajo vire in pooblastila, zaradi katerih lahko ukrepajo in oblikujejo strategije zunaj vpliva izoliranih nacionalnih želja in potreb. Zato ponovno izražam svojo podporo za utrditev pristojnosti evropskih struktur, ki so zadolžene za vodenje in nadzor v različnih evropskih finančnih sektorjih, kot so na primer Evropski bančni organ, Evropski odbor za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropski organ za vrednostne papirje in trge.

  Alan Kelly (S&D), v pisni obliki. – Pozdraviti je treba predlog Evropske komisije za posodobitev vrste direktiv o bančništvu in vrednostnih papirjih, da bi se lahko prilagodile novi evropski strukturi finančnega nadzora. Novi okvir za finančni nadzor mora preseči individualno tveganje finančnih institucij, ki ga urejajo nacionalni nadzorni organi, in se osredotočiti na širše meje sistemskega tveganja ob sočasnem spodbujanju evropskega sodelovanja glede sistemskega tveganja mednarodno.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Nedavna finančna kriza je izpostavila glavne pomanjkljivosti v finančnem nadzoru, tako v posameznih primerih kot v zvezi s finančnim sistemom kot celoto. Nadzorni modeli se niso prilagodili globalizaciji, do katere je prišlo v finančnem sistemu, v katerem različne finančne skupine vodijo svoje operacije preko meja skupaj s sistemskimi tveganji. Zato ni bilo nobenega sodelovanja, usklajevanja ali skladnosti pri uporabi zakonodaje EU. Zato je cilj te direktive splošno izboljšanje delovanje notranjega trga z zagotavljanjem visoke stopnje nadzora in varnega poslovanja ter z zaščito deponentov, vlagateljev in upravičencev. Zato je ključno zaščititi celovitost, učinkovitost in tekoče delovanje finančnih trgov, ohraniti stabilnost in trajnost javnih financ ter okrepiti mednarodno usklajevanje in sodelovanje na področju nadzora. Vzpostavitev evropskega sistema finančnih nadzornikov in opredelitev njegovih pristojnosti sta ključnega pomena za dosego učinkovitega nadzornega modela v vseh sektorjih. Vendar pa je treba sprejeti še mnoge druge ukrepe, da bi preprečili ponovitev resnično nemoralnih situacij v nedavni preteklosti, ki so prizadele gospodarstva, delničarje, deponente, davkoplačevalce in verodostojnost sistema.

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. – (DE) V času, ko banke in zavarovalnice poslujejo prek meja, je povsem nacionalna oblika nadzora za ta podjetja neustrezna, kot kaže trenutna gospodarska in finančna kriza. Vendar pa je treba oceniti kot pozitivno, da so v primeru resnih proračunskih težav države članice obdržale pristojnost za sprejetje končne odločitve. Toda to poročilo gre predaleč v smeri evropskega gospodarskega upravljanja, zato sem se vzdržal glasovanja.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ta direktiva mora identificirati okoliščine, v katerih je mogoče treba reševati postopkovna ali celovita vprašanja skladnosti z zakonodajo Unije, nadzorniki pa sami ne morejo rešiti zadeve. V takšnih okoliščinah mora imeti eden izmed nadzornikov možnost predložiti vprašanje pristojnemu evropskemu nadzornemu organu (ESA). ESA mora ukrepati v skladu s postopkom, določenim v uredbi o njegovi ustanovitvi, in to direktivo.

Poročilo: José Manuel García-Margallo y Marfil (A7-0166/2010)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Finančna kriza je razkrila neustrezno finančno ureditev in šibkost mehanizmov za nadzor trgov. Vsi vemo, da zgolj sodelovanje med nacionalnimi nadzornimi organi ni zadostovalo za enotni notranji trg, ki je resnično območje brez meja. Zato menim, da bo novi evropski nadzorni organ pripomogel k preprečevanju prihodnjih kriz, saj potrebujemo prožnejše institucije za hitrejše odzivanje. Prepričan sem, da bo Evropski odbor za sistemska tveganja imel prevladujočo vlogo pri spremljanju in oceni morebitnih tveganj za našo finančno stabilnost. Potrebujemo vrsto pravil, ki nam bodo omogočila enake pogoje, in tudi večjo zaščito, ki je bolje prilagojena našim deponentom, potrošnikom, davkoplačevalcem ter malim in srednje velikim podjetjem. Ključnega pomena je zaščititi položaj tistih, ki zaradi krize najbolj trpijo, in v prihodnjih krizah zagotoviti kredite. Posebno pozornost moramo posvetiti tudi velikim finančnim subjektom, za katere se običajno pravi, da so „preveliki, da bi propadli“, in lahko, kot smo videli, povzročijo zlom celotnega svetovnega finančnega sistema.

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Ta predlog uredbe o ustanovitvi Evropskega bančnega organa predstavlja del paketa finančnega nadzora. Ta paket ustanavlja tri evropske organe za nadzor nad določenimi sektorji finančne industrije: bank, zavarovalnic in finančnih trgov. Enako kot glede poročil gospoda Skinnerja in gospoda Giegolda o drugih dveh nadzornih organih sem popolnoma podprla to poročilo in paket finančnega nadzora kot celoto, saj po mojem mnenju predstavlja velik in predvsem potreben korak naprej (glejte obrazložitev glasovanja o poročilu gospoda Skinnerja).

  Vito Bonsignore (PPE), v pisni obliki. – (IT) Čestitam poročevalcu za njegova vztrajna prizadevanja in doseženi kompromis. Zdaj je splošno priznano, da sta najprej finančna kriza in nato gospodarska kriza poudarili, kako ključno je za Evropo, da je složna: spričo svetovne gospodarske krize EU ne more biti razdeljena.

Videli smo, da evropska finančna zakonodaja ni zadostovala in da so se nadzorni mehanizmi izkazali za neučinkovite. To poročilo si torej prizadeva odpraviti te pomanjkljivosti: prizadevanja za ustanovitev resnično evropskega organa z jasnimi odgovornostmi so hvalevredna. Prav tako je treba pohvaliti prizadevanja za vzpostavitev mehanizma za reševanje prihodnjih kriz.

Naša naloga je predvsem zaščititi interese državljanov in vlagateljev, ki so v nekaterih primerih doživeli, da so njihovi prihranki propadli: zato je prav, da vzpostavimo sklad EU, ki ga bodo vnaprej financirale finančne institucije, ki bo – v skladu s predlogom spremembe 137 – zaščitil deponente. Zato menim, da so cilji poročila uravnoteženi, tudi tam, kjer opredeljuje jasno vlogo malih in srednje velikih podjetij (glejte predloge sprememb 169–170), ki še danes plačujejo najvišjo ceno v tej krizi. Zato sem glasoval za.

  Lara Comi (PPE), v pisni obliki. – (IT) Bančni sistem, ki opravlja ključno socialno in gospodarsko vlogo, si prizadeva uresničiti več ciljev in pogosto povzroča neželene učinke.

Če je glavni cilj delničarjev ustvarjanje bogastva, potem je lahko cilj nekaterih zainteresiranih strani podpora podjetniškemu sistemu, ki je nenehno nelikviden, ali ustvarjanje bogastva s finančnimi instrumenti, ki podpirajo varčevanje. Brez poseganja v svetost ciljev vsakega izmed njih ni mogoče zanemariti vpliva odločitev vodstva, sprejetih v teh podjetjih, ki ga te lahko imajo na povezane gospodarske in socialne mreže.

Zato je naloga politike zaščititi zahteve različnih akterjev ob sočasnem zahtevanju, da nihče ne opusti svojih moralnih in socialnih nalog. Evropska unija ima tako nalogo zagotoviti potrebni nadzor, da bi vsi izmed njih lahko dosegli svoje cilje, ne da bi prihajalo do trenj z drugimi udeleženimi. Pozdraviti je treba ustanovitev organa, ki lahko vpliva s spodbujanjem tega cilja.

  Mário David (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasujem za večino predlogov tega poročila in ustanovitev Evropskega bančnega organa. Finančna kriza je razkrila številne pomanjkljivosti finančnega nadzora in predvsem bančnega sistema Unije. Glede na to se je evropska javnost zavedala, da Parlament in Komisija sprejemata nujne ukrepe. Zaradi tega je na točki, kjer smo se znašli zdaj, od nas odvisen razvoj preprečevalnih mehanizmov, ki nam bodo omogočili evropsko gospodarstvo bolje prilagoditi morebitnim prihodnjim pretresom. V ta namen je ustanovitev Evropskega bančnega organa ključni prispevek k finančnemu nadzoru, saj bo mogoče določiti način delovanja in model upravljanja za obvladovanje kriz od prvih posegov do reševanja morebitnih insolventnosti, kjer je to potrebno.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za to poročilo, ker uvaja inovativne predloge glede nadzora finančnih institucij, zlasti čezmejnih institucij. Menim, da je pomembno, da se je za velike finančne subjekte v tem dokumentu zagotovilo posebno obravnavo, saj bi lahko njihov neuspeh povzročil zlom celotnega finančnega sistema. Vzpostavitev evropskega sklada, ki ga bodo predhodno financirale finančne institucije, da se zaščiti deponente in reši institucije v težavah, kjer bi njihov propad lahko uničil celotni sistem, je po mojem mnenju ustrezna rešitev za zapolnitev vrzeli in odpravo neučinkovitosti sistema, ki nas je pripeljal v globoko krizo, s katero se trenutno soočamo.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Če obstaja ena stvar, ki smo se jo vsi naučili iz nedavne krize, je to potreba po reformi institucionalne nadzorne strukture z ustanovitvijo evropskih organov, pri čemer je treba tudi ponovno razmisliti o celotnem konceptu makroekonomskega in mikroekonomskega nadzora. Evropski bančni organ je nastal kot posledica tega.

Svetovna finančna kriza je močno okrnila zaupanje v bančništvo, zato morajo trgi – in na splošno Evropejci – nujno začeti ponovno zaupati v pravilnost in trdnost svojih bank ter, kar je najpomembneje, ponovno začeti zaupati nadzornikom. Zato je vloga, namenjena temu novemu Evropskemu bančnemu organu, tako odločilna za prihodnost.

Glede tega ne smemo biti v dvomih: če gre za finančne institucije, katerih stečaj bi lahko povzročil zlom celotnega finančnega sistema, ne moremo še naprej držati rok križem.

Kot je pravilno povedal kolega gospod García-Margallo y Marfil – ki je imel ključno vlogo pri tem dokumentu o nadzoru: „Na izbiro imamo samo dvoje: povečanje pristojnosti nacionalnih nadzornih organov ali več Evrope. Več protekcionizma ali več notranjega trga.“ Glede tega vprašanja nisem v dvomih, katero pot moramo ubrati: biti mora več Evrope in več notranjega trga s strogim in usposobljenim nadzorom.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Evropski bančni nadzorni organ bo okrepil učinkovitost celovite reforme obstoječega sistema nadzora finančnih trgov, h kateremu so zdaj zavezane institucije EU. To bo zagotovilo strukturno podlago za posege z zadostnimi pooblastili, da se izogne ponovitvi te zadnje svetovne finančne krize, kar bi bilo neznosno za družbo in svetovno gospodarstvo. Dejansko je sprejetje nadzornega sistema na podlagi prizadevanj nacionalnih organov povsem neustrezno, saj se njihova pristojnost konča na meji, medtem ko so tržni akterji finančne institucije, katerih delovanje poteka v evropskem prostoru brez meja. Zato moram pohvaliti pozornost, ki jo je poročevalec posvetil pomenu malih in srednje velikih podjetij ter evropskemu vidiku predloga.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) To je še eno poročilo, ki je vključeno v paket finančnega nadzora in temelji na predlogu uredbe o ustanovitvi Evropskega bančnega organa kot sestavnega dela evropskega sistema finančnih nadzornikov.

V enem izmed členov navaja, da je cilj organa varovati javne interese s prispevanjem h kratko-, srednje- in dolgoročni stabilnosti in učinkovitosti finančnega sistema v korist gospodarstva Unije, njenih državljanov in podjetij.

Tudi v tem primeru so to odločitve, ki ne spremenijo osnovnega vprašanja, in sicer finančnih špekulacij. Ustanovitev evropskih organov na teh področij bo praktično brez koristi, če ne bodo odpravili trga izvedenih finančnih instrumentov in davčnih oaz.

Naše glasovanje proti poročilu je predvsem protest proti dejstvu, da moramo še počakati na predloge za odpravo davčnih oaz, zaračunavanje davka na kapitalske transakcije ali zaprtje trga izvedenih finančnih instrumentov.

Iz celote tega finančnega paketa se jasno kaže, da poskuša ustvariti utvaro reševanja problemov krize, vendar ne da bi obravnaval osnovna vprašanja, ki finančnim skupinam omogočajo ogromne dobičke od špekulacij, vključno od špekulacij s suverenim dolgom držav članic z bolj krhkimi gospodarstvi.

  Alan Kelly (S&D), v pisni obliki. – Ustanovitev Evropskega bančnega organa je del predlogov Komisije, ki so sledili priporočilom poročila gospoda Larosièreja februarja 2009. Pozdravljam ustanovitev Evropskega bančnega organa, saj je evropski odziv na finančno in gospodarsko krizo ustvaril resnično in resno tveganje za stabilnost notranjega trga. Ta vseevropski nadzorni sistem je oblikovan za vzpostavitev tesnega sodelovanja in usklajevanja med nacionalnimi in evropskimi organi, da bi zagotovil stabilnost finančnega sistema EU in bo zapolnil vrzeli med različnimi nacionalnimi režimi. Novi odbor, ki ga sestavljajo vodje najpomembnejših evropskih bank, bo nadzoroval in ukrepal proti makroekonomskim tveganjem, ki se bodo pojavljala po Evropi. Evropski bančni organ bo sprejemal odločitve, neposredno veljavne za finančne institucije, in bo Komisijo opozarjal na nevarne produkte ali tržne transakcije. Poleg tega bo imel Evropski bančni organ ključno vlogo pri opredelitvi sistemskih tveganj in bo sodeloval v primeru reševanja krize.

  Thomas Mann (PPE), v pisni obliki. – (DE) Glasoval sem za odlično poročilo gospoda Garcia-Margalla, ki predstavlja pomemben del paketa finančnega nadzora. Naše kristalno jasne zahteve – dve leti po začetku svetovne finančne krize – zaznamujejo ambiciozen projekt. Prihodnji Evropski bančni organ bo povezoval nadzorne organe nacionalnih ponudnikov finančnih storitev. To je bistveni predpogoj za vzpostavitev nadzora nad tesno prepletenimi finančnimi trgi. Za oblikovanje enotne evropske zakonodaje je treba razviti obvezne tehnične standarde. Cilj je na učinkovit način preprečiti izkrivljanje konkurence na finančnih trgih in ustaviti pretirane špekulacije. Transakcije finančnega trga morajo postati preglednejše. Zato moramo spremljati tvegane produkte kot so izvedeni finančni instrumenti in prodaja na kratko. Zaradi potrošnikov ter malih in srednje velikih podjetij za akterje ni sprejemljivo, da v veliki meri neovirano skrivajo svoje dejavnosti pred nadzorom finančnega trga. Poslanci Evropskega parlamenta smo dobro uporabili politično težo, ki jo imamo vse odkar je 1. decembra 2009 začela veljati Lizbonska pogodba. Pokazali smo enotnost vseh skupin in našli rešitve, ki jasno kažejo evropsko dodano vrednost. Države samostojno ne morejo rešiti nobene krize. Čas je za učinkovit bančni nadzor, ki nenehno preprečuje – kot je dejal komisar Barnier –, da bi kriza postala katastrofa.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Nedavna finančna kriza je izpostavila glavne pomanjkljivosti v finančnem nadzoru, tako v posameznih primerih kot v zvezi s finančnim sistemom kot celoto. Nadzorni modeli so zajemali nacionalni vidik in se niso prilagodili globalizaciji, do katere je prišlo v finančnem sistemu, v katerem različne finančne skupine vodijo svoje operacije preko meja skupaj s sistemskimi tveganji. Zato ni bilo nobenega sodelovanja, usklajevanja ali skladnosti pri uporabi zakonodaje EU. Zato je cilj te direktive izboljšanje delovanje notranjega trga z zagotavljanjem visoke stopnje nadzora in varnega poslovanja ter z zaščito deponentov, vlagateljev in upravičencev. Zato je ključno zaščititi celovitost, učinkovitost in tekoče delovanje finančnih trgov, ohraniti stabilnost in trajnost javnih financ ter okrepiti mednarodno usklajevanje in sodelovanje na področju nadzora. Po mojem mnenju je ustanovitev Evropskega bančnega organa nujna za dosego učinkovitega nadzornega modela. Vendar pa je treba sprejeti še mnoge druge ukrepe, da bi preprečili ponovitev resnično nemoralnih situacij v nedavni preteklosti, ki so prizadele gospodarstva, delničarje, deponente, davkoplačevalce in verodostojnost sistema.

  Sławomir Witold Nitras (PPE), v pisni obliki. – (PL) Z vidika Poljske, toda tudi z vidika Unije kot celote, je nadvse pomembno, da imamo enotno zakonodajo. Danes so se uveljavili številni predpisi, ki so del paketa finančnega nadzora. Finančna kriza je razkrila vrsto šibkih točk v svetovnem finančnem sistemu, vključno s pomanjkanjem ustreznega nadzora finančnih institucij v Evropi. V odziv na te pomanjkljivosti smo sprejeli predloge, katerih namen je okrepiti nadzor finančnih trgov v EU.

Vse od začetka je bila Poljska za imenovanje močnih in neodvisnih nadzornih organov, ki bi lahko izdajali zavezujoče odločitve na nadnacionalni ravni. Za nas je bilo pomembno, da so nadzorni organi, ki bodo po naravi evropski, zelo močni organi in imajo zelo obsežne pristojnosti.

Ta cilj nam je v veliki meri uspelo doseči. Omeniti je treba tudi, da so najdene rešitve zadovoljive. To so rešitve, ki usklajujejo nacionalne interese 27 držav članic. Zasluge za to je v veliki meri treba pripisati Evropskemu parlamentu. Poslanci Evropskega parlamenta so glede finančnih zadev prvič pregovorili soglasno in dosegli dogovor glede legitimnosti sprejetih odločitev.

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. – (DE) V času, ko banke in zavarovalnice poslujejo prek meja, je povsem nacionalna oblika nadzora za ta podjetja neustrezna, kot kaže trenutna gospodarska in finančna kriza. Vendar pa je treba oceniti kot pozitivno, da so v primeru resnih proračunskih težav države članice obdržale pristojnost za sprejetje končne odločitve. Toda to poročilo gre predaleč v smeri evropskega gospodarskega upravljanja, zato sem se vzdržal glasovanja.

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) Trenutna finančna kriza je razkrila nekaj, kar je Parlament kritiziral pred mnogimi leti: pomanjkanje ustrezne finančne ureditve in šibkost tržnih nadzornih mehanizmov.

Parlament je opozoril, da si je treba, da bi se izognili krizi v sistemu, prizadevati za tri cilje: liberalizacijo trgov, krepitev nadzornih mehanizmov in uskladitev obdavčenja prihrankov. Da bi zapolnili ureditvene vrzeli ter odpravili in popravili šibkosti v nadzornem sistemu, Komisija priporoča vzpostavitev mreže nacionalnih nadzornikov in uvedbo enotnega pravilnika za zaščito deponentov, vlagateljev in potrošnikov v Evropski uniji.

Rešitev „Evropa“ bi pomenila kolegijem nadzornikov dati pravico narekovati pravila, katerih izpolnjevanje bi bilo obvezno, kadar nacionalni nadzorni organi ne morejo doseči dogovora. Poročilo Parlamenta predlaga tudi vzpostavitev evropskega sklada, financiranega iz prispevkov finančnih institucij, za varstvo deponentov in reševanje institucij v težavah, kadar bi njihov stečaj lahko povzročil propad celotnega sistema. Končni cilj tega poročila je vzpostaviti mehanizem za reševanje prihodnjih kriz, zaradi katerega bo manj verjetno, da se bodo morali evropski davkoplačevalci spopasti s posledicami zloma finančnega sistema.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za resolucijo, ker se strinjam s predlogom Evropske komisije in z njim povezanimi spremembami, ki jih je vnesel Evropski parlament.

  Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. – (IT) V času gospodarske in finančne krize bi morala Unija na evropski ravni sprejeti stroge ukrepe in povečati nadzor nad bančnimi institucijami in njihovimi finančnimi trgi. Oblikovanje štirih novih organov bi lahko bila verjetna alternativa, ki zagotavlja tesno sodelovanje z nacionalnimi nadzornimi organi.

Ne bi šlo za organe, pristojne za nadzor celotnega sektorja v njihovi pristojnosti, ampak za posebne finančne institucije, sestavljene iz predstavnikov na najvišji ravni nacionalnih nadzornih organov, ki bi pripomogli k uskladitvi standardov in predpisov med državami članicami. Predvsem Evropski bančni organ bo ocenjeval dostop, razpoložljivost in stroške posojila za potrošnike in mala in srednje velika podjetja.

Ob koncu zasedanja skupine G20 se zamisli o obdavčenju bank, ki sta jo goreče zagovarjala predsednik Barroso in predsednik Van Rompuy, ni niti obravnavalo. V Evropi, ki je še vedno izpostavljena krizi, moramo sodelovati, da bi oblikovali skupna pravila na evropski ravni.

  Bogusław Sonik (PPE), v pisni obliki. – (PL) Kriza je razkrila pomanjkljivosti nadzornih okvirov Unije, ki so bili razdeljeni med nacionalnimi mejami, prav tako pa je pokazala potrebo po boljšem nadzoru nadnacionalnih finančnih institucij. Evropskim nosilcem odločanja se je zdelo nujno uvesti usklajen sistem finančnega nadzora. Eno leto so potekali intenzivno delo in prizadevanja za vzpostavitev evropske strukture za ta nadzorni sistem. Od samega začetka si je Parlament prizadeval za močen nadzor finančnih trgov Unije in Svet in Komisijo prepričal, da sta sprejela njegovo stališče. Ustanovljene bodo tri nove nadzorne institucije, katerih pristojnosti bodo presegale svetovalno naravo obstoječih nadzornih odborov.

Naloga četrtega organa, Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB), bo skrben nadzor situacije na trgu in opozarjanje v primeru naraščajočega tveganja v evropskem gospodarstvu. Ekonomska in monetarna unija zahtevata oblikovanje evropskega sistema finančnih nadzornikov, ki dobro deluje, izid današnjega glasovanja pa je pomemben korak v to smer.

  Viktor Uspaskich (ALDE), v pisni obliki. – (LT) Gospe in gospodje, med finančno krizo sta se pokazala pomanjkanje ustrezne finančne ureditve v Evropi in slab razvoj tržnega nadzora. Verjetno niste pozabili, da je Litva ena izmed držav, ki jih je svetovna finančna kriza najhuje prizadela. Včasih je rast Litve skoraj v celoti temeljila na posojilih, ki so jih napajali poceni krediti, večinoma tujih posojilodajalcev, ki so si obetali hiter dobiček. Poslovanje se je komaj postavilo na noge, ko se je kriza začela. Samoumevno je, da nima prav nobenega smisla nadaljevati z uporabo mehanizmov, katerih neučinkovitost je bila razkrita med krizo. Zdaj potrebujemo močno in ambiciozno politiko, da ustvarimo učinkovitejši, celosten in trajnosten evropski nadzorni sistem. Zadovoljen sem, da so bile predložene spremembe v zvezi s predlogom Komisije, ki je bil zasnovan predvsem z bančnega vidika, ne glede na položaj tistih, ki potrebujejo posojilo.

Za nas je pomembno, da vključimo mala in srednje velika podjetja, saj je njihovo poslovanje bolj odvisno od bančnega financiranja kot poslovanje velikih podjetij. Upam, da nam bo uspelo ustanoviti zanesljivo evropsko institucijo z jasnimi pristojnostmi in sistem za obvladovanje krize, ki bo zagotovil, da po kakršni koli kratkoročni spremembi v finančnem sistemu ne bodo najbolj obremenjeni evropski davkoplačevalci.

  Derek Vaughan (S&D), v pisni obliki. – To poročilo in povezana poročila, o katerih smo glasovali v okviru paketa finančnega nadzora, zaznamujejo novo obdobje v finančni ureditvi, kjer banke ne bodo več mogle izkoriščati sivega področja v ureditvenih režimih in bo EU lahko zagotovila boljšo zaščito pred tveganimi finančnimi produkti in dejavnostmi. Ta poročila bi morali še posebno pozdraviti potrošniki, saj ustanovitev novega evropskega nadzornega organa pomeni, da bo EU zdaj lahko uredila čezmejne dejavnosti finančnih institucij in zagotovila, da bodo interesi potrošnikov v ospredju odločitev bank.

  Dominique Vlasto (PPE), v pisni obliki. – (FR) Vesela sem, da obveznosti, ki jih je med finančno krizo prevzela moja politična skupina, odločno podpira Evropski parlament. Nujno je bilo pregledati evropski sistem finančnih nadzornikov. Pomanjkanje uskladitve med nacionalnimi nadzornimi organi je povečalo prihodnje tveganje neuspeha finančnih institucij. Z ustanovitvijo treh novih evropskih organov, pristojnih za nadzor delovanja bank, finančnih trgov ter zavarovalnic in pokojninskih družb, smo vzpostavili celovit okvir za finančni nadzor. Na ta način bo Evropski bančni organ enotno in usklajeno urejal banke. Z resnično velikimi pristojnostmi bo Evropski bančni organ imel zadnjo besedo v primeru nesoglasja z nacionalnimi bančnimi regulatorji. Zagotavljanje solventnosti finančnih institucij in omogočanje večje preglednosti finančnih trgov in produktov bosta zagotovila tudi izboljšano varstvo vlagateljev, podjetij, varčevalcev in potrošnikov. To novo orodje torej ne bo privilegij peščice finančnih strokovnjakov, ampak bo resnično koristilo vsem.

Poročilo: Ramon Tremosa i Balcells (A7-0167/2010)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za to poročilo, saj menim, da evropski finančni trg ne more preživeti ali ustrezno delovati, če se bodo mehanizmi finančnega nadzora za območje EU še naprej razlikovali. Menim, da je ključnega pomena, da EU razvije novo finančno strukturo, ki vključuje trden finančni nadzor, ki enako deluje v vseh evropskih državah. Na ta način bo razvila mehanizme za preprečevanje krize kot je ta, ki jo trenutno preživljamo, s pravočasnim odzivanjem in prispevanjem k reševanju sistemskih problemov, ki vztraja na naših velikih trgih. Ključnega pomena je krepitev teh mehanizmov, saj bo brez njih Evropa še naprej napajala veliko finančno pomanjkljivost, ki ovira stabilnost cen in finančnih trgov, ki si jo tako želimo. Samo z ureditvijo in nadzorom bančnega in finančnega sistema po vsej EU in z natančno in zaupno izmenjavo podatkov smo lahko bolj konkurenčni in stabilni na svetovnem trgu ter utrdimo močnejše in varnejše gospodarstvo.

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Ponovno podpiram kompromis, dosežen s Svetom, glede paketa „finančnega nadzora“ (glejte moje obrazložitve k poročilom gospoda Skinnerja, gospe Goulard, gospoda Sáncheza Preseda, gospoda García-Margalla y Marfila in gospoda Giegolda) in predvsem glede vprašanja vloge ECB. Evropska centralna banka je dokazala svojo sposobnost učinkovitega in razumnega spopadanja s krizo. Imeti mora osrednjo vlogo znotraj Evropskega odbora za sistemska tveganja, saj je na kocki njegova verodostojnost in učinkovitost.

  Lara Comi (PPE), v pisni obliki. – (IT) Evropska centralna banka (ECB) je doslej pokazala, da zna dobro opraviti svoje delo. V Frankfurtu so resno vzeli boj proti inflaciji in vse odkar je v obtok prišel evro, nikoli ni bilo zabeleženo povišanje cen, ki bi bilo sistematično višje od zadanega cilja.

Vse to je omogočila velika profesionalnost tehnikov ECB in tudi nenehne izmenjave s svetom financ in akademskim svetom, da bi zagotovili učinkovito spremljanje politik in gotovost, da smo vedno obveščeni o najnovejših dosežkih. Poleg tega je ugled, ki ga je pridobila Eurostolpnica, deloma zaradi prepričljive dediščine Bundesbank, pomenil, da je mogoče stopnjo krize v Evropi obvladati, bilo pa je tudi nekaj znakov, v zvezi s katerimi še nihče nima pristojnosti ukrepati.

Evropska centralna banka je zato najboljša kandidatka za prevzem ključne vloge znotraj novega sistema evropskega nadzora. Ne da bi si preveč obetali, lahko zagotovo pričakujemo odlično delo organizacije, ki je doslej pokazala, da ima sposobnost, veščine in znanje.

  George Sabin Cutaş (S&D), v pisni obliki. – (RO) Glasoval sem za to poročilo, saj menim, da je treba ustvariti evropsko razsežnost za finančni nadzor. Vendar pa v smislu pričakovanj ne smemo biti naivni. Nova finančna struktura nam ne bo omogočila, da bi se popolnoma izognili gospodarskim in finančnim krizam. Po drugi strani bo Evropska unija imela pravni okvir, ki bo podpiral hitrejše posredovanje. Evropska centralna banka je institucija, ki se je s svojim hitrim, učinkovitim ukrepanjem izkazala med gospodarsko krizo. Zato pozdravljam dejstvo, da bo novo ustanovljeni organ, Evropski odbor za sistemska tveganja, pod okriljem ECB. Kljub temu obžalujem odločitev, da se ESRB ne podeli pristojnosti za sankcioniranje držav članic ali finančnih institucij.

  Mário David (PPE), v pisni obliki. – (PT) Predlagani finančni nadzor in ureditvena struktura, o kateri se trenutno razpravlja v Uniji, ne bosta mogla učinkovito delovati, če bo nadzor ostal razdrobljen na nacionalni ravni. Na podlagi tega načela glasujem za poročilo. Prihodnjim krizam se vsekakor ne bo mogoče izogniti. Kljub temu je mogoče ublažiti njihov socialni in gospodarski vpliv na Unijo z razvojem natančno opredeljenih mehanizmov na ravni mikrobonitetnega in makrobonitetnega nadzora. Evropski odbor za sistemska tveganja bo kot nadzornik na makrobonitetni ravni tako igral ključno vlogo. Vendar pa, čeprav ne more uveljavljati ukrepov ali sankcij za države članice ali finančne institucije, je verodostojnost njegovega ukrepanja zagotovljena nenazadnje zaradi ugleda in dobrega slovesa Evropske centralne banke.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Če obstaja ena lekcija, ki smo se jo vsi naučili iz nedavne krize, je to potreba po reformi institucionalne nadzorne strukture z ustanovitvijo evropskih organov, pri čemer je treba tudi ponovno razmisliti o celotnem konceptu makroekonomskega in mikroekonomskega nadzora.

Osebno me, kot sem imel priložnost povedati že neštetokrat, obstoja evropskih nadzornih organov ni strah. Menim, da je ključnega pomena, da obstajajo in lahko izvajajo svoja pooblastila neodvisno in strokovno, pri čemer krepi zaupanje trgov in njihovih akterjev. Evropa mora nujno razviti posebne zmogljivosti za nadzor na makrobonitetni ravni za odkrivanje sistemskega tveganja – z drugimi besedami, za odkrivanje tveganj za finančno stabilnost na evropski ravni – in po potrebi sprožiti preplah in zagotoviti, da se situacijo spremlja.

Vendar pa je nadzorna struktura, ki jo trenutno sprejemamo, in zlasti Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB), ki ne bo mogel uveljavljati ukrepov ali sankcij za države članice ali finančne institucije, v veliki meri odvisna od tega, da lahko Evropska centralna banka (ECB) izvaja svoje dejavnosti in opravi naloge, ki so ji dodeljene. Menim, da bosta ugled in dober sloves ECB dodana vrednost za novi ESRB.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Potreba po zagotovitvi pogojev za ostrejši in učinkovitejši evropski nadzor finančnih trgov je prejela močno podporo Parlamenta, ki je postala še večja in očitnejša s stopnjevanjem obstoječe gospodarske in finančne krize. Nadzorni sistem na nacionalni ravni, ki temelji na individualističnem vidiku vsake države članice, se je izkazal za vse bolj neuporabnega in nezanesljivega glede na svetovno pokritost finančnih trgov, ki z razvojem postajajo medsebojno vse bolj povezani. Zato podpiram ta predlog o zakonodajni resoluciji Parlamenta. Primerno opremljen s tehnično podporo in ob uporabi zmogljivosti in virov Evropske centralne banke bo Evropski odbor za sistemska tveganja nedvomno imel odločilno vlogo pri omogočanju EU, da prej in hitreje ukrepa z analiziranjem informacij o težnjah sistemov ter ugotavljanjem morebitnih tveganj. Ta bo ključen pri preprečevanju novih kriz, če pa so te neizogibne, bo omilil njihove negativne učinke in hitro našel način, da obrne trend.

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Čeprav je morda dosledno ustanoviti nadzorni organ za sistemska tveganja, pa vsekakor ni dosledno, da je pod nadzorom Evropske centralne banke (ECB). Tovrstni organ mora resnično biti meddržaven. V tem predlogu vsekakor ni. Organ, ki mu predseduje predsednik ECB, ki slepo sledi svoji evroliberalni doktrini v korist zasebnim izvajalcem, ne bo nikoli predlagal ničesar, kar je v nasprotju z njihovimi interesi. Glasujem proti temu poročilu, ki podpira nadzor ECB nad Evropskim odborom za sistemska tveganja.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Potreba po odzivu na prihodnje finančne krize in novi modeli makrobonitetnega in mikrobonitetnega nadzora so vodili k ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB) in vzpostavitvi evropskega sistema finančnih nadzornikov. Vendar pa je samo ugled Evropske centralne banke (ECB) tisti, zaradi katerega bo ta novi sistem učinkovit, saj novi ESRB ne bo mogel uveljavljati ukrepov ali sankcij za države članice ali finančne institucije, njegova opozorila pa ne bodo obvezujoča. Naloga te nove nadzorne strukture, ki jo bo usklajevala ECB, kateri bo tudi podrejena, bo predvideti scenarije prihodnjih kriz, da bi lahko sprejeli preprečevalne ukrepe za ustavitev nastanka nove krize. Potrebno bo tudi zagotoviti, da so izbire za višje vodstvo v sistemu utemeljene na merilu resnične sposobnosti in zaslug, namesto na politično koristoljubni delitvi oblasti med državami članicami.

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) EU vzpostavlja okvir za zaščito finančne stabilnosti. Da bi odvrnili tveganje novih in resnih finančnih kriz, potrebuje Evropa institucionalni okvir za obravnavanje nesolventnosti sistemsko pomembnih finančnih institucij.

Vzpostavila se bosta nov organ za makrobonitetni nadzor, Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB), in nov organ za mikrobonitetni nadzor, Evropski sistem finančnih nadzornikov. Njuno učinkovitost zagotavlja vpliv ECB, saj novi ESRB ne bo mogel uveljavljati ukrepov ali sankcij za države članice ali finančne institucije, njegova opozorila pa ne bodo obvezujoča. Zato je njuna učinkovitost odvisna od velikega ugleda ECB in priznanega strokovnega znanja njenega osebja.

Glavni cilj nadzorne strukture je preprečiti, da bi do dramatičnih situacij, kot je kriza, ki jo trenutno preživljamo, prišlo v prihodnosti, in zagotavljanje finančne stabilnosti. Temelj uspeha nove ureditvene in nadzorne politike finančnega trga bo prav medsebojna povezanost mikrobonitetnega in makrobonitetnega nadzora. Tako bo sekretariat ESRB igral pomembno vlogo pri zagotavljanju učinkovite, hitre izmenjave zadevnih podatkov.

Poročilo: Sven Giegold (A7-0169/2010)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za to poročilo, ker je Evropski parlament vedno imel prevladujočo in osrednjo vlogo pri vzpostavljanju enotnega trga za finančne storitve, pri čemer je aktivno spodbujal usklajevanje, preglednost in konkurenco, da bi zagotovil večjo in bolje prilagojeno zaščito za tiste, ki jo najbolj potrebujejo, kot so mali vlagatelji in potrošniki. Redno smo pozivali k vzpostavitvi takšnih pogojev in opozorili na nekatere pomanjkljivosti v nadzoru finančnega trga. Zato Evropsko komisijo pozivam, naj preuči najboljši možen način za dosego bolj integrirane nadzorne strukture vzporedno z občutljivim procesom oblikovanja vse učinkovitejšega, integriranega enotnega trga za finančne storitve. Upam, da bomo s tem poročilom pripomogli k oblikovanju organa Unije, ki se učinkovito zavzema za prispevanje k trdnemu evropskemu procesu usklajevanja, in da bo svetu za zgled.

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Ta predlog uredbe o ustanovitvi Evropskega organa za vrednostne papirje in trge predstavlja del paketa finančnega nadzora. Ta paket ustanavlja tri evropske organe za nadzor nad določenimi sektorji finančne industrije: bank, zavarovalnic in finančnih trgov. Enako kot glede poročil gospoda Skinnerja in gospoda García-Margalla y Marfila o drugih dveh nadzornih organih sem popolnoma podprla to poročilo in paket finančnega nadzora kot celoto, saj po mojem mnenju predstavlja velik in predvsem potreben korak naprej (glejte obrazložitev glasovanja o poročilu gospoda Skinnerja).

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Ustanovitev Evropskega organa za vrednostne papirje in trge je del strategije EU, namenjene krepitvi izvršilne vloge nadzora evropskega trga, da bi preprečili nastanek situacij, ki bodo vodile k takšnim sistemskim tveganjem, kot so pretresala finančne trge od septembra 2008 in od tedaj gospodarstva skoraj vseh držav. Vendar pa nova značilnost tega organa ni, da bo dobil pristojnosti centraliziranega nadzora, saj lahko v zvezi s tem vključimo vse druge organe, ki sestavljajo evropski sistem finančnih nadzornikov, ampak da se evropskemu organu prvič podeljuje pristojnosti za neposredni nadzor akterjev na trgu, kar predvideva tudi vključitev v izdajo dovoljenja, izvajanje preiskav in uveljavljanje sankcij.

To se dogaja v času, ko je bil predhodni nadzorni sistem omejen samo na urejanje in oblikovanje predlogov, ki so bili nato predani zadevnim organom v državah članicah. Izraziti želim priznanje in zanimanje za ta izziv in se veselim ugotoviti, kako se bo izvajalo določbe direktive in kaj se bo spremenilo zaradi ustanovitve te agencije (z drugimi besedami, direktivo o bonitetnih agencijah, kjer glavni akterji niso samo izredno pomembni, ampak so tudi pomembni svetovni upravljavci).

  David Casa (PPE), v pisni obliki. – Ta novi ESA bo zdaj tvoril del evropske nadzorne strukture za finančni nadzor. Natančneje, pristojen bo za mikrobonitetni nadzor določenih institucij. Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) bo igral posebno pomembno vlogo pri ureditvi in nadzoru bonitetnih agencij. Zelo sem zadovoljen s tem, kar je glede tega dosegel odbor ECON. Glasoval sem za poročilo, kot ga je pripravil poročevalec.

  Françoise Castex (S&D), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za poročilo, čeprav trenutni napredek ni skladen z obljubami, danimi leta 2009 na vrhih skupine G20, kjer so se evropski voditelji zavezali uresničenju učinkovite in stroge ureditve finančnih produktov in institucij. Vendar pa ta zakonodajni sveženj ni nadomestilo za pomanjkanje gospodarskega upravljanja. Brez davčne uskladitve, brez skupne industrijske politike, brez močnih pobud za rast in delovna mesta se ne bomo mogli upreti tržnim pritiskom ali zagotoviti, da je ustvarjeno bogastvo pošteno razdeljeno med vse državljane.

  Mário David (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasujem za Evropski organ za vrednostne papirje in trge iz enakih razlogov in ker mu pripisujem enak pomen kot ustanovitvi Evropskega bančnega organa. To sem storil zato, ker je ranljivost trga spričo intenzivnih špekulacij, ki so potekale v zadnjih letih, in spričo zloma evropskih podjetij ter tudi spričo posledic za dinamiko notranjega trga in gospodarstva Unije pokazala potrebo po okrepitvi ureditve evropskega in svetovnih trgov. To so pokazali tudi primeri, kot je družba Lehman Brothers, ki so razkrili šibkost Unije v globaliziranem svetu. Menim tudi, da bi ustanovitev Evropskega sklada za stabilnost, kot predlaga to poročilo, lahko bila pomemben prispevek k nadzoru finančnih institucij, najbolj izpostavljenih tveganju.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za to poročilo, ker zagovarja reformo finančnih trgov EU z zagotavljanjem nadzora in oblikovanjem učinkovitejših pravil za boljše prepoznavanje tveganj v finančnem sistemu. Podpiram te ukrepe, ker ustanavljajo enoten evropski nadzorni organ za čezmejne institucije na ravni EU in evropski mehanizem za krize, ki jih prizadenejo.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Če obstaja ena stvar, ki smo se jo vsi ne glede na naše politično prepričanje ali svetovni nazor naučili iz nedavne krize, je to potreba po reformi institucionalne nadzorne strukture z ustanovitvijo evropskih organov, pri čemer je treba tudi ponovno razmisliti o celotnem konceptu makroekonomskega in mikroekonomskega nadzora.

Dogovor, ki smo ga dosegli in o katerem danes glasujemo, ima nešteto pozitivnih točk. Ena izmed njih je ustanovitev neodvisnih evropskih organov za nadzor bank, zavarovalnic in finančnih trgov. Ti organi ne bodo nadomestili nacionalnih nadzornih organov, ampak bodo sodelovali z njimi, pri čemer si bodo prizadevali izvajati svoja pooblastila za bonitetni nadzor in analizo sistemskih tveganj, da bi preprečili, da bi evropski bančni sektor in finančne trge prizadela še ena kriza podobnih razsežnosti kot jih ima ta, s katero smo se soočili.

Ker je kriza finančne trge močno prizadela, obstaja nujna potreba po ponovni vzpostavitvi zaupanja. V veliki meri bo to odvisno od vloge nadzornih organov, ki bodo morali svoja pooblastila izvajati strokovno in učinkovito, da bi vlagateljem in podjetjem posredovali potrebno zaupanje.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Če želimo učinkovito ureditev finančnih in špekulativnih trgov ter upoštevajoč razmere, ki so pripeljale do te krize, ki je imela resne posledice za Evropo in razvite države, je ključno zagotoviti učinkovito in uspešno poseganje na ravni transakcij z vrednostnimi papirji v skladu s prizadevanji Parlamenta in drugih evropskih institucij. Cilj je oblikovati strukturno podlago za spremljanje, ocenjevanje, nadzor in posredovanje, ki bo v okviru učinkovitega pravnega okvira preprečila ponoven nastanek takšnih situacij, ki so vodile k obstoječi gospodarski, finančni in socialni krizi. V tem okviru bo treba Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge poleg ustreznega pravnega pooblastila treba dodeliti tudi pravno, upravno in finančno avtonomnost, da bo lahko zagotavljal varnost in stabilnost trgov ter preglednost transakcij v izogib novim sistemskim tveganjem.

  Pat the Cope Gallagher (ALDE), v pisni obliki. – (GA) Nove agencije bodo spodbudile obstoječe sodelovanje med nacionalnimi regulatorji in prispevale k skladnejšemu pristopu v zvezi z nadzorom sektorja finančnih storitev. Nove agencije bodo sposobne spopasti se s pomanjkljivostmi trenutnega nadzornega sistema in zagotoviti, da se problemi, ki so se pojavljali v nekaterih evropskih državah, nekaj časa ne bodo več pojavljali. Ti predlogi sprememb na evropski ravni bodo dopolnjevali ukrepe, ki jih že izvaja irska vlada za krepitev ureditve irskega sektorja finančnih storitev.

  Robert Goebbels (S&D), v pisni obliki. – (FR) Ker nisem bil prisoten v Strasbourgu, saj sem zastopal Evropski parlament na letnem zasedanju medparlamentarne skupščine Zveze držav jugovzhodne Azije (ASEAN), ki je od 20. do 25. septembra potekalo v Hanoju, nisem mogel glasovati za paket finančnega nadzora. Poudariti želim, da ga v celoti podpiram.

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za poročilo gospoda Giegolda o Evropskem organu za vrednostne papirje in trge, ker se mora Evropska unija nujno opremiti z orodji za nadzor finančnih trgov, da bi se izognila novim finančnim in gospodarskim krizam. Ustanovitev tega organa ter ustanovitev ostalih organov v okviru „paketa nadzora“ nam omogoča, da se od usklajevanja nacionalnih organov, katerih interesi se pogosto zelo razlikujejo, premaknemo k pravim evropskim organom. Na ta način bodo dejavnosti bonitetnih agencij, ki so v veliki meri odgovorne za sprožitev finančne krize, odslej podvržene neposrednemu evropskemu nadzoru. To je nedvomno korak v pravo smer, čeprav je pred nami še dolga pot.

  Alan Kelly (S&D), v pisni obliki. – Ustanovitev Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA) kot del predlogov Komisije, ki so sledili priporočilom poročila gospoda Larosièreja iz februarja 2009, je treba pozdraviti. Ta organ bo zelo okrepil nadzor finančnega sektorja v Evropi. Evropski organ za vrednostne papirje in trge bo sprejemal odločitve, neposredno veljavne za finančne institucije, in bo Komisijo opozarjal na nevarne produkte ali tržne transakcije. Poleg tega bo imel ESMA ključno vlogo pri opredelitvi sistemskih tveganj in bo sodeloval v primeru reševanja krize. Poleg tega lahko ESMA v primeru izrednih razmer v okviru svojih pooblastil sprejme odločitev z enostavno večino in tako nacionalne nadzorne organe zaveže k sprejetju določenih ukrepov. Ti ukrepi morajo prispevati k stabilnosti in pravilnemu delovanju finančnih trgov.

  Mario Mauro (PPE), v pisni obliki. – (IT) Moje glasovanje za je posledica zadovoljstva z dogovorom, ki je bil dosežen z Evropskim svetom. Ustanovitev Evropskega organa za vrednostne papirje in trge predstavlja zelo pomemben rezultat za Evropski parlament, ki je za izboljšanje kakovosti ureditve uporabil svoje strokovno znanje, vendar pa je tudi rezultat, na katerega je skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) posebno ponosna.

Dejansko smo se vedno borili za zapolnitev velikih ureditvenih vrzeli v zvezi s tem in za odpravo krhkosti nadzornih sistemov. Zelo pomembno je bilo zagotoviti povezanost Evropskega organa za sistemska tveganja z evropskimi nadzornimi organi, prav tako pa podelitev večjih pristojnosti novim organom. To bo odločilen prispevek k podelitvi prave evropske razsežnosti tem instrumentom.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Nedavna finančna kriza je izpostavila glavne pomanjkljivosti v finančnem nadzoru, tako v posameznih primerih kot v zvezi s finančnim sistemom kot celoto. Nadzorni sistemi so zajemali nacionalni vidik in niso bili prilagojeni globalizaciji, do katere je prišlo v finančnem sistemu, kjer različne finančne skupine vodijo svoje operacije preko meja skupaj s sistemskimi tveganji, ki pri tem nastajajo. Zato ni bilo nobenega sodelovanja, usklajevanja ali skladnosti pri uporabi zakonodaje EU. Zato je cilj te direktive izboljšanje delovanje notranjega trga z zagotavljanjem visoke stopnje nadzora in varnega poslovanja ter z zaščito deponentov, vlagateljev in upravičencev. Zato je ključno zaščititi celovitost, učinkovitost in tekoče delovanje finančnih trgov, ohraniti stabilnost in trajnost javnih financ ter okrepiti mednarodno usklajevanje in sodelovanje na področju nadzora. Ustanovitev Evropskega organa za finančne trge je nujna za dosego učinkovitega nadzornega modela. Vendar pa je treba sprejeti še mnoge druge ukrepe, da bi preprečili ponovitev resnično nemoralnih situacij v nedavni preteklosti, ki so prizadele gospodarstva, delničarje, deponente, davkoplačevalce in verodostojnost sistema.

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – (LV) Glasoval sem za to resolucijo, saj menim, da se je Evropska unija znašla v tej krizi predvsem zaradi nezadostnega nadzora vrednostnih papirjev, bančnih virov in pokojninskih skladov. Izvajati moramo ne samo nadzor finančnih trgov in opredeliti tveganja, ampak moramo razviti tudi mehanizem za preprečevanje finančnih špekulacij in goljufivega računovodskega poročanja.

Šele takrat se bo Evropska unija lahko pravočasno odzvala na situacijo v različnih državah članicah: tu mislim na Latvijo, Grčijo in Madžarsko, kjer je šlo skoraj za stečaj. Prav tako je potrebno ugotoviti imena oseb, ki so zagotavljale napačne informacije na ravni EU in prikrile pravo notranjo situacijo različnih držav EU.

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. – (DE) V času čezmejnih trgov je povsem nacionalna oblika nadzora za ta podjetja neustrezna, kot kaže trenutna gospodarska in finančna kriza. Vendar pa je treba oceniti kot pozitivno, da so v primeru resnih proračunskih težav države članice obdržale pristojnost za sprejetje končne odločitve. Toda to poročilo gre predaleč v smeri evropskega gospodarskega upravljanja, zato sem se vzdržal glasovanja.

  Miguel Portas (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Vzdržal sem se glasovanja. Po eni strani je makrobonitetni in mikrobonitetni nadzorni sistem korak naprej v primerjavi s trenutno situacijo, ko je nadzor razdrobljen po različnih državah. Vendar pa osnutek zakonodaje o evropskih nadzornih organih molči o tem, kako obravnavati finančne družbe, ki so že tako velike in raznolike, da jim Unija glede na sistemska tveganja, ki jih predstavljajo danes, ne more dovoliti neuspeha. Ta dokument bi moral pojasniti, da je treba takšne družbe razbiti, dele družbe, ki poslujejo z nepreglednimi finančnimi produkti, pa je treba zapreti.

Poleg tega dokument problema bonitetnih agencij ne obravnava dovolj strogo. Parlament bi moral biti jasnejši v svoji izjavi, da cene državnega dolga ne more določiti bonitetni oligopol, ki se označuje za „trg“.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za resolucijo, ker se strinjam s predlogom Komisije in z njim povezanimi predlogi sprememb, ki jih je podal Parlament. Organ mora delovati z namenom izboljšanja delovanja notranjega trga tudi z visoko, učinkovito in dosledno stopnjo ureditve in nadzora, pri čemer mora upoštevati interese držav članic in raznoliko naravo finančnih institucij.

Poročila: Peter Skinner (A7-0170/2010), Sylvie Goulard (A7-0168/2010), Antolín Sánchez Presedo (A7-0163/2010), José Manuel García-Margallo y Marfil (A7-0166/2010), Ramon Tremosa i Balcells (A7-0167/2010) in Sven Giegold (A7-0169/2010)

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Evropski parlament je danes sprejel zakonodajo, s katero je ustanovil nove organe EU za finančni nadzor (za bančništvo, zavarovanje, pokojnine, vrednostne papirje in trge) in Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB). Današnje glasovanje ne samo vzpostavlja finančni nadzor na ravni EU, ampak predstavlja tudi mejnik vzpostavitve nove finančne strukture EU in strožjo ureditev finančnih trgov EU. Ureditev na evropski ravni je edini možni odgovor na finančne izzive, s katerimi se soočamo, in na preprečevanje vrnitve v finančno zmedo. To poudarja pomen EU v času, ko se pojavlja ponovna nacionalizacija. Nadzorni organi bodo pomembnejši kot je bilo prvotno predvideno in imajo zaradi vztrajanja Parlamenta EU določeno ostrino.

Vsepolitično zavezništvo poslancev Evropskega parlamenta si je prizadevalo zagotoviti, da imajo organi spričo nasprotovanja nekaterih držav članic, ki niso hotele priznati naukov iz finančne krize, resnične pristojnosti. Žal se zdi, da se bo moral Parlament še naprej boriti, da zagotovi, da bodo novi organi zmožni zagotoviti ustrezen nadzor. To pomeni zagotoviti, da imajo novi organi dovolj osebja in da bodo imeli neposredne nadzorne pristojnosti za tržno infrastrukturo (kot so centralne nasprotne stranke in registri trgovanja). Zeleni glede tega že sodelujejo z drugimi glavnimi političnimi skupinami.

  Marie-Christine Vergiat (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Končno glasovanje o „finančnem paketu“ je zaznamovalo konec pogajanj s Parlamentom glede minimalne evropske ureditve v zvezi s financami. Glasovala sem proti temu finančnemu svežnju, ker predlagani odgovori niso bili primerni za trenutno krizo in bi z njimi še slabše preprečili prihodnje krize.

Ni dovolj ustanoviti novih organov za ureditev finančnega sektorja, zlasti če ti organi kažejo resne pomanjkljivosti. Sestava razširjenega sveta Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB) govori zase, saj zajema samo predstavnike Evropske centralne banke (ECB), Komisije in nacionalnih centralnih bank.

Ukrepi, ki jih je sprejel Evropski parlament, so v najboljšem primeru prvi korak v smeri vzpostavitve ustreznega sistema nadzora finančnih institucij.

Čas je, da se soočimo z resničnostjo in vidimo zelo resnično socialno škodo, ki jo je povzročil tako imenovani gospodarski in finančni realizem. Predlagane rešitve niso kos krizi in niso za nobeno rabo.

Poročilo: Marielle Gallo (A7-0175/2010)

  Damien Abad (PPE) , v pisni obliki. – (FR) Poročilo poudarja negativne vplive ponarejanja in spletnih kršitev pravic intelektualne lastnine (IPR) v ustvarjalnem sektorju kot celoti na delovna mesta in evropsko gospodarstvo kot celoto. Prepričan sem, da je treba za nadaljnje varstvo pravic intelektualne lastnine zakonito spletno vsebino narediti privlačnejšo. Poleg tega kot član Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov menim, da je ključnega pomena potrošnike seznaniti s tveganji, ki jih predstavlja ponarejeno blago za zdravje in tudi varnost. Zato sem glasoval za to poročilo in sem še naprej prepričan, da si je treba v boju proti ponarejanju za to prizadevati z akcijami ozaveščanja, namenjenimi predvsem mladim.

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za poročilo gospe Marielle Gallo o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine na notranjem trgu. To je samoiniciativno poročilo, kar pomeni, da ni zakonodajne narave, s pristopom, ki se po mojem mnenju zdi uravnotežen. Menim, da je izziv v tej zadevi naslednji: po eni strani moramo varovati pravice intelektualne lastnine, saj zagotavljajo dinamično in cvetočo ustvarjalnost in inovacije, po drugi strani pa moramo razviti zakonite storitve, ki bodo čim več ljudem omogočale enostaven dostop do spletnih ustvarjalnih vsebin. Zdaj čakam, da bo Evropska komisija predložila model, ki bo združeval ti dve zahtevi, namreč varstvo avtorskih pravic ob sočasnem zagotavljanju širokega dostopa do ustvarjalnih vsebin. Tako kot poročevalka tudi jaz menim, da je treba izvesti študije za oceno razvoja in morebitnih izboljšanj digitalnega trga v Evropi s posvetovanji z zainteresiranimi stranmi in nadaljnjo vključenostjo Evropskega parlamenta.