Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2010/2852(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

O-0110/2010 (B7-0466/2010)

Razprave :

PV 07/10/2010 - 5
CRE 07/10/2010 - 5

Glasovanja :

Sprejeta besedila :


Dobesedni zapisi razprav
Četrtek, 7. oktober 2010 - Bruselj Edition JOIzdaja UL

5. Kohezijska in regionalna politika EU po letu 2013 - Prihodnost Evropskega socialnega sklada (razprava)
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 

  Predsednik. – Opravičujemo se za manjšo zamudo, ki je nastala zaradi prometa. Vsem priporočam, da v Parlament prihajajo peš iz treh razlogov. Prvič zato, da pridejo pravočasno. Drugič, ker je zdravo. Tretjič zato, ker to manj onesnažuje. Torej, v Parlament prihajajmo peš!

Naslednja točka je skupna razprava o vprašanju za ustni odgovor za Komisijo o kohezijski in regionalni politiki EU po letu 2013, ki ga je v imenu Odbora za regionalni razvoj predložila Danuta Maria Hübner (O-0110/2010 – B7-0466/2010);

in izjava Komisije o prihodnosti Evropskega socialnega sklada.

 
  
MPphoto
 

  Danuta Maria Hübner, avtorica. – Gospod predsednik, v prihodnjih letih bo rast v Evropi temeljila na ponudbi. Odločilni bodo trajnostni in konkurenčni vzorci vlaganja. Kohezijska politika je glavni vir evropskih javnih naložb in mora spodbujati strukturne spremembe z vlaganjem v raziskave in inovacije, učinkovitost virov, nova in trajnostna delovna mesta ter infrastrukturo.

Ta politika ne sme biti samo finančno orodje za vlaganje. To je politika, ki ustvarja nove vire in prispeva k potencialu rasti. Za to, da bo dosegla svoj polni učinek, bo potrebovala ustrezen makroekonomski in finančni okvir. Ključno vprašanje za reformo kohezijske politike po letu 2013 je, kako povečati učinkovitost te politike pri trajnostnem ustvarjanju rasti, delovnih mest in konkurenčnosti za evropsko gospodarstvo.

V skladu s Pogodbo je socialna, ekonomska in teritorialna kohezija temeljno načelo evropskega povezovanja. Zato mora biti to politika, ki jo je mogoče uporabljati za vse državljane Evrope, ne pa politika, ki je omejena na najrevnejše regije. To namreč ni politika subvencioniranja na podlagi načela kompenzacije za preteklost, ki bi dopolnjevala nacionalne cilje, temveč evropska politika za prihodnost.

Upoštevati mora teritorialno stvarnost na regionalni ravni po krizi in iskati najučinkovitejše rešitve za izzive in priložnosti različnih evropskih območij. Postati mora sestavni del uresničevanja strategije EU 2020 in njenih vodilnih pobud. Zelo dobro vemo, da je treba zagotoviti, da kohezijska politika in njen skupni učinek po vsem ozemlju Unije postaneta eden od ključnih instrumentov, ki bodo Uniji in državam članicam omogočili doseči ambicije strategije EU 2020.

Kohezijska politika ne sme prispevati samo k zmanjšanju vrzeli v produktivnosti, ki so nastale zaradi krize, temveč mora produktivnost tudi povečati. Vlagati mora v boljše povezave med vodilnimi regijami in regijami, ki zaostajajo. Bolje mora izkoriščati potencial teritorialnega sodelovanja. Odbor Evropskega parlamenta za regionalni razvoj je sprejel stališče o svojem pogledu na kohezijsko politiko po letu 2013.

V preteklih letih je bilo v veliko parlamentarnih resolucijah poudarjeno, da je treba ohranjati močno in celovito kohezijsko politiko, ki bo imela na voljo dovolj proračunskih sredstev za to, da bo regijam in mestom omogočila, da bodo povečali svoj razvojni potencial. V teh izjemnih časih smo prepričani, da je treba vse regije in mesta spodbujati in jim pomagati pri vlaganju v napredne zamisli, nove tehnologije in inovacije. Regije in mesta so ključ do ponovne oživitve Evrope, s čimer bo Evropa odpravila svoje izjemne težave, ter do uspešnega preoblikovanja našega gospodarstva.

Upamo in menimo, da se Evropska komisija strinja z našo namero, da se zagotovi, da kohezijska politika ostane glavno vseobsegajoče orodje Unije. To vprašanje smo predložili zato, da bi Komisija imela možnost pojasniti svoj pogled na prihodnost.

 
  
MPphoto
 

  Johannes Hahn, član Komisije.(DE) Gospod predsednik, komisar Andor, gospe in gospodje, najprej naj se zahvalim Parlamentu, ker je to temo uvrstil na tako ugledno mesto na dnevnem redu zdaj, zadnji dan „dnevov odprtih vrat“ Bruslja, ko je v mestu več kot 6 000 predstavnikov zainteresiranih strani ter več kot 130 dogodkov in seminarjev, na katerih se intenzivno obravnava vprašanje pomena in prihodnje oblike regionalne politike.

Kakor je bilo večkrat povedano, je treba regionalno politiko in kohezijsko politiko v prihodnosti, tudi v naslednjem obdobju financiranja, zelo tesno povezati s strategijo Evropa 2020, da bomo dejansko dosegli evropsko dodano vrednost, o kateri tolikokrat govorimo in ki jo je zdaj treba uresničiti. V tem okviru je pomembno, da bolje uskladimo politike Unije, da bomo resnično zagotovili skupno ponudbo, integriran pristop, med drugim do držav članic. Ključni besedi morata biti osredotočenost in prožnost. Osredotočiti se moramo na nekaj prednostnih nalog iz strategije Evropa 2020, ki so pomembne za nas, in potrebujemo prožnost pri rešitvah, ki so narejene po meri, za izvajanje v regijah in državah članicah.

Menim, da je pomembno tudi to, da razvijemo sistem spodbud, ki delujejo na podlagi jasnih dogovorov z regijami in državami članicami glede ciljev, tako da se poleg primernega finančnega poslovodenja, ki je bilo zelo pomembno in bo zelo pomembno tudi v prihodnosti, dejansko bolj uveljavijo tudi elementi, ki so del osredotočanja na rezultate. Nujno potrebno je namreč, da se že na samem začetku obdobja tudi z regijami in državami članicami dogovorimo, kaj so naši cilji, in da se prav tako dogovorimo o izmerljivih ciljih in jih določimo ter da si jih potem prizadevamo ustrezno uresničiti s projekti.

Biti motor rasti v Evropski uniji je tisto, kar konec koncev lahko zagotovi in mora zagotoviti dobro kohezijsko politiko z njenimi različnimi elementi. Imamo Pakt za stabilnost in rast. To je domiselno sestavljena kohezijska politika za vse regije, ki so konec koncev odgovorne za to, da se zagotovi element rasti Pakta za stabilnost in rast, tako da Evropa in njena nacionalna gospodarstva kot celota ostanejo konkurenčni na globalni ravni in lahko še izboljšajo svoj položaj v mednarodnem okviru.

Zato bo treba ustrezno prilagoditi in razviti tudi okvir podpore. Z drugimi besedami, potrebna sta tako povečanje na proizvodni strani kot povečanje s tem povezanega obsega financ na področju finančnega inženiringa, znanja – ob upoštevanju preobremenjenih proračunov držav članic – in v tem smislu moramo narediti več za razvoj proizvodov za zasebnike, da bodo sodelovali pri naložbah v nekatere regionalne projekte, zlasti tiste, ki zagotavljajo tudi vir prihodkov, tako da preostala sredstva damo na razpolago projektom, ki so enako pomembni, vendar pa ne morejo zagotavljati nobenih prihodkov v tem smislu, kot so naložbe v sektor izobraževanja in usposabljanja, v posodobitev univerz in laboratorijev in tako dalje.

V naslednjih nekaj tednih bomo skupaj predložili 5. kohezijsko poročilo in njegove sklepe. Poročilo bo poudarilo veliko tega, kar sem lahko povedal v teh nekaj minutah, in še veliko drugega. Vendar je regionalna politika, kohezijska politika takšna politika, ki je tudi pod okriljem deljenega upravljanja sposobna zagotoviti, da evropska politika postane vidna in oprijemljiva za evropske državljane.

Dva milijona projektov, kolikor jih je v sedanjem obdobju, je mogoče uresničiti le, če sodelujemo z državami članicami in državljani v regijah.

 
  
MPphoto
 

  László Andor, član Komisije. – Gospod predsednik, gospodarski in socialni položaj v Evropi še naprej predstavlja velike izzive. Stopnja brezposelnosti se je močno povečala in po pričakovanjih naj bi konec leta dosegla 11 %. Poleg tega je revščina še vedno vsakodnevna resničnost mnogih Evropejcev, med drugim otrok.

Čeprav je res, da počasi prihajamo iz gospodarske krize, je prav tako jasno, da je treba naše okrevanje opreti na trdne temelje, in trenutno ne moremo biti povsem prepričani glede teh temeljev.

Obenem ne smemo pozabiti na dolgoročne izzive. Nujno je treba obravnavati vprašanja, kot so staranje prebivalstva, hitro spreminjajoče se tehnologije, podnebne spremembe in drugi okoljski izzivi.

Evropski socialni sklad je glavni instrument na ravni EU za vlaganje v človeški kapital in socialno vključenost. Že več kot pol stoletja je ta sklad konkreten dokaz solidarnosti med evropskimi državljani in mora to ostati tudi v prihodnosti.

ESS je eno od ključnih orodij, ki so nam na voljo za doseganje glavnih ciljev strategije Evropa 2020, zlasti ciljev v zvezi z zaposlovanjem, izobraževanjem in zmanjšanjem revščine.

Potrebujemo popolno usklajenost med ESS in strategijo Evropa 2020, ker bo to glavni instrument za izvajanje integriranih smernic. Naša nova strategija Evropa 2020 določa skupne cilje za vso Unijo. Vendar bo vsaka država članica izbrala svoj način, kako doseči te cilje ob podpori ESS. Za zagotovitev tega mora biti prihodnje področje ESS dovolj široko, da lahko vse države članice, regije in lokalne zainteresirane strani oblikujejo operativne programe, ki obravnavajo njihove posebne potrebe.

Vendar široko področje ne sme privesti do razdrobljenosti instrumentov. Komisija in države članice morajo sodelovati pri določitvi osrednjih prednostnih nalog, zlasti v zvezi z zaposlovanjem. Prizadevati si moramo za izboljšanje prepoznavnosti, učinkovitosti in izvajanja socialnega sklada.

Naslednji rebalans proračuna bo pokazal, kakšno prihodnjo zgradbo proračuna Unije predvideva Komisija za to, da se dosežejo politični cilji, ki so dogovorjeni v strategiji Evropa 2020. Poleg tega bo Komisija pripravila razpravo med državami članicami in Evropskim parlamentom. Veselim se prispevka tega parlamenta k tej razpravi.

ESS mora skupaj z drugimi skladi EU prispevati k teritorialni ter socialni in ekonomski koheziji. To je treba omogočiti z vzpostavitvijo nekaterih skupnih pravil za vse sklade, da se olajša usklajevanje med njimi.

Komisija je že predlagala novo finančno uredbo, ki določa nekatera skupna pravila, in v letu 2011 bomo predložili nekaj posebnih predlogov.

Evropski državljani pričakujejo, da bodo skladi na ravni EU osredotočeni na rezultate in dosežke. Vzpostaviti moramo sisteme za spremljanje učinkovitosti ukrepov, podprtih z ESS, in razmisliti moramo o prehodu na sisteme zagotavljanja, ki bolj upoštevajo rezultate.

Dostop do skladov mora biti enostavnejši in tudi prijaznejši do uporabnikov. Razprave o prihodnosti ESS so zdaj na odločilni stopnji. Sporočila, ki smo jih prejeli od vas, so zelo jasna in bodo pomembno prispevala k prihodnjemu delu.

Komisija bo predložila svoj predlog za novi ESS skupaj z drugimi strukturnimi skladi do sredine leta 2011. Imamo jasna pooblastila za podporo strategije Evropa 2020, namreč z uporabo ESS kot njenega finančnega vzvoda za pomoč pri uresničevanju naših političnih ciljev na terenu.

 
  
MPphoto
 

  Lambert van Nistelrooij, v imenu skupine PPE.(NL) Gospod predsednik, komisar Hahn in komisar Andor, gospe in gospodje, veseli me, da ste skupaj tukaj. To kaže na vašo željo po sodelovanju pri doseganju splošnega cilja socialne, ekonomske in teritorialne kohezije. Prebral sem tudi vaše pismo gospodu Barrosu v zvezi s kohezijo kot delom enotne integrirane strukture in prepričan sem, da boste vztrajali pri tem stališču. Tako bi lahko bili bolj učinkoviti, kakor če bi se odločili za izvzetje in dopustili ločeno delovanje različnih skladov. Za to se vam najlepše zahvaljujem.

V teh novih, težkih časih je potrebna nova politika. Dokaz za to lahko zdaj vidimo pri Komisiji v povezavi s strategijo Evropa 2020. V tem okviru je kohezija v samem jedru postopka izvajanja. Evropska dodana vrednost, za katero si tako močno želimo, da bi jo prinesla razprava o naši prihodnosti, ni nič manj ali nič več kot del izvajanja in je pomembna za obdobje 2014–2020.

Za kaj pravzaprav gre? Ne dajajte neomejenega pooblastila, ko gre za karto evropskih državnih pomoči. Ohraniti je treba cilj 2, ker je zelo jasen. Opustitev tega cilja bi privedla do ponovne nacionalizacije tega dela evropskega sodelovanja in tega nočemo. Sklad za regionalni razvoj in socialni sklad morata še naprej delovati skupaj.

Moja druga točka je, da je horizontalni, integrirani značaj teh skladov nujen za celotni spekter strategije Evropa 2020. Vsekakor je „namenska dodelitev“, ki jo je za lizbonsko strategijo uvedla gospa Hübner, takrat delovala. Lizbonska strategija je bila uspešna pri združevanju Evrope, zlasti v regionalnih in mestnih okoljih. Evropsko sodelovanje znotraj držav članic in med njimi je korak proti uravnoteženemu teritorialnemu razvoju v Evropi in ustvarja možnosti za vse regije.

Za konec naj dodam, da moramo izboljšati stvari. Potrebujemo več sinergije med skladom za razvoj podeželja, socialnim skladom, regionalnim skladom ter skladi za raziskave in razvoj. To je mogoče doseči in bi zagotovilo boljše rezultate. Komisarjema bi rad zastavil še zadnje vprašanje: ali boste med pripravami na spomladanski vrh predložili teritorialni dogovor kot možnost za povečanje vključenosti regij in mest? Odbor regij je predložil predlog v zvezi s tem in priporočal bi, da ga preučite skupaj z besedilom naše resolucije.

 
  
MPphoto
 

  Constanze Angela Krehl, v imenu skupine S&D.(DE) Gospod predsednik, komisarja, gospe in gospodje, kohezijska politika v Evropski uniji pomeni, da si prizadevamo podpreti šibkejše regije. To je izraz velike evropske solidarnosti. Vendar solidarnost nikoli ni enosmerna ulica in zato moja skupina podpira načelo, da morajo biti vse regije Evropske unije sposobne sodelovati pri naši kohezijski politiki. To za nas pomeni tudi, da ne bomo podprli nobenega ukrepa ponovne nacionalizacije in da ne želimo, da bi se kohezijska politika razdrobila na sektorske politične pristope. Ne potrebujemo nobenih dodatnih skladov za promet, varstvo podnebja ali energetsko učinkovitost, temveč se moramo posvetiti temu, kako naj izzive, ki so pred nami, uskladimo z dobro kohezijsko politiko.

Zato nam je jasno, da poleg močnega območja cilja 1 potrebujemo tudi močno območje cilja 2 ter ustrezna prehodna pravila. Nekaj je gotovo in to je, da regije potrebujejo našo podporo na evropski ravni. Vendar tudi Evropska unija potrebuje močne regije in zato dajanje in prejemanje potekata v obeh smereh. Seveda moramo preučiti naše prednostne naloge – vsekakor potrebujemo večjo učinkovitost. Zato moja skupina popolnoma podpira predlog, v skladu s katerim bomo na primer razvoj podeželja lahko usklajevali skupaj v okviru kohezijske politike veliko bolje kot do zdaj.

Seveda podpiramo tudi izboljšanje infrastrukture, podpiranje podjetij in podpiranje trajnostnega gospodarskega razvoja. Vendar je trajnostni gospodarski razvoj možen le, če vključimo zaposlene – če vključimo ljudi. Z drugimi besedami, potrebujemo pristope politike zaposlovanja, potrebujemo izobraževanje, potrebujemo usposabljanje, potrebujemo vključitev ljudi na trg dela. To pa je spet možno le v sodelovanju z Evropskim socialnim skladom v okviru kohezijske politike. To podpiramo, vendar ob posebnih pravilih, ki so pravzaprav obstajala že v preteklosti. Resnično si moramo prizadevati za izboljšanje tega in za znatno okrepitev socialnega dela kohezijske politike.

Na naslednjih razpravah in pogajanjih si bo moja skupina prizadevala za izboljšanje in poenostavitev uporabnosti sklada. Potrebujemo poenostavitev postopkov predložitve vlog, prvič, da bo manj napak in, drugič, da bo s to evropsko kohezijsko politiko mogoče olajšati dostop ljudem, ki resnično želijo delati. Prizadevali si bomo, da se bo na teh pogajanjih resnično uveljavilo močnejše načelo partnerstva. Menim, da se je vloga Parlamenta z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe okrepila. Moja skupina se bo zavzemala za to načelo partnerstva.

 
  
MPphoto
 

  Nadja Hirsch, v imenu skupine ALDE. – (DE) Gospod predsednik, menim, da je pravilno in ustrezno, da se zavzemamo za usklajeno kohezijsko in regionalno politiko. To je izjemno pomembno za to, da se zagotovi učinkovitost in da se lahko denar dobro porabi kljub omejenim zneskom. Vendar moram posvariti pred namero, da bi se ta učinkovitost dosegla z uporabo enih in istih pravil za vse. Skladi so zelo različni in imajo zelo različne ciljne skupine in različne vsebine. V tem pogledu je usklajevanje zelo pomembno, enaka pravila pa niso.

Pri Evropskem socialnem skladu zdaj doživljamo prav to, namreč, da bi ga izjemno dobro sprejele prav majhne skupnosti, občine, če zlasti tem majhnim organom na terenu ne bi bilo treba – kakor je rekla govornica pred menoj – vložiti toliko časa in prizadevanj za to, da bi dejansko lahko prišli do denarja in ga porabili. Vendar potrebujemo prav to, saj so brezposelnost, revščina in socialno izključeni ljudje v vseh državah članicah Evropske unije, ne samo v nekaterih regijah, temveč v vseh državah članicah.

Glede na to menim, da je še posebej pomembno, da je zlasti Evropski socialni sklad v prihodnosti resnično še naprej na voljo manjšinam, kar do neke mere vključuje tudi mlade, pa tudi starejše in pogosto ljudi s priseljenskim ozadjem, in da bi dejansko moral biti bolj na voljo, da se tem ljudem omogoči vstop na trg dela, saj si prizadevamo doseči prav to. Strategija Evropa 2020 je naš poskus, da bi se različne skupine bolj vključile na trg dela. Upam, da to ne bo ostalo samo cilj; namesto tega moramo zdaj dejansko zagotoviti ukrepe in instrumente, da se to doseže. V zvezi s tem je Evropski socialni sklad zelo učinkovito orodje. Moramo ga le optimizirati in predvsem narediti uporabnega.

 
  
MPphoto
 

  Elisabeth Schroedter, v imenu skupine Verts/ALE.(DE) Gospod predsednik, komisarja, gospe in gospodje, zelo sem zadovoljna s to razpravo, saj z njo prvič poskušamo doseči kompromise glede zelo velikega projekta, s katerim se bomo ukvarjali naslednjih nekaj let. V teh kompromisnih resolucijah Evropskega parlamenta sta najpomembnejši samostojnost kohezijske politike in jasna zavezanost temu. Ta politika bo pomembna za strategijo Evropa 2020, vendar pa je pomembna tudi sama po sebi, saj je to kohezijska politika, ki EU drži skupaj v samem jedru. Nobena regija v Evropski uniji ni odrinjena na stran. Socialna kohezija pomeni tudi, da v Evropski uniji ni odrinjen na stran nihče od najrevnejših med revnimi, temveč da vsi dobijo priložnost.

Vendar blaginja ne pomeni samo gospodarske rasti, saj smo v preteklosti videli, da v veliko regijah lahko obstaja rast BDP, obenem pa se povečujejo socialne razlike. Zato menim, da je zelo pomembno, da se s to resolucijo spodbudimo k temu, da poleg BDP oblikujemo tudi druga pomembna merila, ki pojasnjujejo, kaj pomeni blaginja in kaj je treba narediti v regiji.

V skupini Zelenih/Evropske svobodne zveze smo zelo ponosni, da smo dosegli, da je to določeno v resoluciji, pa čeprav zgolj previdno. Predlagamo, da merilo vključuje preučitev, ali je mogoče podpreti regijo ali ne. Tako bi dobili povsem drugačno sliko.

Tako resolucija zelo jasno podpira program „Preseganje BDP“ in upamo, da bo Komisija sprejela to spodbudo. To pomeni tudi, da bomo končno zapustili enostranski razvoj. Druga študija Komisije – namreč študija Komisije Regije 2020 – kaže, da podnebne spremembe zaskrbljujoče in škodljivo vplivajo na regionalni razvoj. Zato jih moramo zaustaviti. Študija kaže, da bi morala tretjina prebivalcev Evropske unije zapustiti svoje domove, če nam ne bi uspelo zaustaviti podnebnih sprememb, saj bodisi ne bi več mogla najti dela bodisi ne bi več mogla živeti v svojih domovih. To jasno kaže na to, da ima regionalni razvoj tri strani. Vse tri strani je treba v prihodnji reformi strukturnih skladov obravnavati enakopravno in jih upoštevati tudi pri dani podpori. Ključnega pomena je ekonomska, socialna in teritorialna kohezija. To pomeni, da so tudi ekološka vprašanja in merila ključni element pri blaginji regij.

Dovolite mi, da na kratko izrečem še eno misel o tem, kar smo se tukaj dogovorili poslanci, namreč o besedilu o tem, kako naj se ESS obravnava v skupnem svežnju. Menim, da je besedilo ustne spremembe dobro in da nam v veliki meri pušča proste roke, zato vas prosim, da to spremembo podprete.

 
  
MPphoto
 

  Oldřich Vlasák, v imenu skupine ECR. (CS) Komisarja, gospe in gospodje, v razpravi o prihodnji kohezijski politiki vsi zagovarjamo predvsem svoje interese. Zaradi tega bo zelo težko najti smiselno in razumno soglasje, ki ga bo podprlo kar se da veliko poslancev. Menim, da je prvo ključno vprašanje, kakšna finančna sredstva naj dodelimo kohezijski politiki. Sam sem prepričan, da obstoječa sredstva bolj ali manj zadostujejo. Vendar bi kohezijska politika morala postati ena od glavnih prednostnih nalog evropskega proračuna. Ker je evropski proračun omejen in ker imajo države članice zelo šibke javne finance in si ne morejo privoščiti, da bi v Bruselj poslale več denarja, je treba tudi jasno povedati, kje je mogoče zmanjšati obseg sredstev. Menim, da to na primer vključuje neposredna plačila kmetom, denar za sklad za prilagoditev globalizaciji ali upravne stroške Evropskih institucij.

Drugo ključno vprašanje je, kaj naj financiramo iz evropskih skladov. V osnutku resolucije o Evropskem socialnem skladu se veliko govori o boju proti revščini, podpiranju socialnega modela itd. To je sicer lepo in prav, vendar mora najprej uspevati naše gospodarstvo, ljudje morajo imeti delo in podjetja morajo proizvajati in zagotavljati storitve. Zato je treba evropske sklade usmeriti v vlaganje in ne v porabo. Skladi bi morali omogočiti posodobitev, ki se je v skladu z načelom subsidiarnosti ne morejo lotiti država, regije, občine ali družine. Glavni cilj kohezijske politike mora biti še naprej zmanjšanje gospodarskih neenakosti med regijami in državami članicami. Edino razumno merilo je zato višina BDP.

V imenu svoje skupine lahko rečem, da nas zanima kohezijska politika, ki bo razumljiva, enostavna, prožna, ki je ne bo obremenjevala prekomerna birokracija ter bo osredotočena na vlaganje in pametno rast.

 
  
MPphoto
 

  Gabriele Zimmer, v imenu skupine GUE/NGL.(DE) Gospod predsednik, rada bi opozorila na temeljni spor, ki se že zdaj jasno kaže v povezavi z Evropskim socialnim skladom (ESS). V Lizbonski pogodbi je priporočeno, naj se ESS osredotoči predvsem na aktivno politiko trga dela. V Konfederalni skupini Evropske združene levice – Zelene nordijske levice menimo, da je treba ESS v prihodnosti obširneje uporabljati za splošno socialno politiko in da ga je treba predvsem veliko učinkoviteje uporabljati za boj proti revščini in socialni izključenosti.

Evropski socialni sklad mora tudi v prihodnosti imeti učinkovito vlogo po vsej Evropski uniji in se ne sme osredotočati samo na določene regije Vendar menimo, da se je treba bolj osredotočiti na posebne težave v regijah, ki jih je mogoče učinkoviteje obravnavati prek stopenj sofinanciranja. Financiranje Evropskega socialnega sklada mora ostati vsaj na sedanji ravni. Znašati mora najmanj 1 % bruto proračuna Evropske unije. Menimo, da je to nujno potrebno.

Rada bi poudarila še eno težavo. Zaradi predlagane večje osredotočenosti na rezultate se seveda zastavlja vprašanje v zvezi z ESS, namreč, kateri kazalniki in merila bodo podlaga za ocenjevanje rezultatov in kaj to konec koncev pomeni za posamezne predlagatelje projektov v zvezi s pripravo. Ti predlagatelji nimajo rezerv, s katerimi bi lahko izplačevali dodatna plačila ali odplačila. Če naj ESS še naprej obstaja in ima učinkovito vlogo, potrebujemo jasen pregled nad tem vprašanjem že zdaj.

 
  
MPphoto
 

  John Bufton, v imenu skupine EFD. – Gospod predsednik, predlagano je bilo, da Komisija z odpravo financiranja cilja regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja po letu 2013 prekine financiranje regionalnega razvoja v vseh območjih Unije, razen v gospodarsko najšibkejših.

Čeprav je veliko območij Walesa upravičenih v okviru cilja „konvergenca“, v čemer se odražajo gospodarske pomanjkljivosti države, zdaj kar sedmim valižanskim regijam grozi, da bodo izgubile denar EU.

Wales bi lahko ostal brez sredstev EU, ki zdaj znašajo 280 milijonov GBP. Številnim projektom, vzpostavljenim v okviru programa regionalne konkurenčnosti, bi se lahko okrnila finančna podpora, kar bi ogrozilo več tisoč s tem povezanih delovnih mest.

Ali je Komisija pomislila vsaj na to, da bi pripravila oceno učinka za presojo družbenih in gospodarskih posledic zmanjšanja sredstev? Kateri prehodni ukrepi so predlagani? Poraba sredstev za zadolžene države evrskega območja, med drugim za Grčijo, je bila sprejeta skoraj brez oklevanja, znaša pa bilijon evrov v obdobju treh let.

V Walesu je tudi visoka stopnja brezposelnosti in močno ga bo prizadelo zmanjšanje sredstev v javni upravi, ki ga načrtuje vlada Združenega kraljestva. Wales bi lahko ogrozila tudi predlagana ponovna nacionalizacija financiranja iz strukturnih skladov, v okviru katere bi lahko Britanija potegnila ta kratko pri upravičenosti do podpore.

Verjetno bi se pričakovalo, da Združeno kraljestvo kot neto plačnik nosi največjo davčno obremenitev. 55 milijard EUR, porabljenih za financiranje regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja, predstavlja le 6 % celotnega proračuna EU. Združeno kraljestvo bo v Bruselj še naprej pošiljalo čedalje več denarja, vendar Komisija namerava zmanjšati sredstva ravno tistemu območju, kjer se povrne nekaj tega denarja – čeprav se ga povrne zelo malo.

Seveda menim, da bi bilo prebivalcem Walesa bolje, če bi Združeno kraljestvo zapustilo EU. Tako bi lahko privarčevali milijarde in sami odločali o tem, čemu naj se namenijo prepotrebna finančna sredstva.

 
  
MPphoto
 

  Pascale Gruny (PPE).(FR) Gospod predsednik, komisarja, gospe in gospodje, prišli smo do ključnega trenutka v razpravi o prihodnosti Evropskega socialnega sklada (ESS). V času, ko je zaposlovanje postalo glavna skrb vseh držav in vseh evropskih regij, sem ponosna na resolucijo o prihodnosti ESS, ki jo je danes predlagal Parlament. To besedilo je odgovorno, konkretno in odpira vrata v prihodnost. Naša območja bolj kot kdaj koli prej potrebujejo kohezijsko politiko in s tem podporo iz evropskih strukturnih skladov. ESS obstaja že od leta 1957 in je bil ustanovljen s Pogodbo o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, Rimsko pogodbo. O njegovi legitimnosti ni dvoma.

Moje stališče o prihodnosti ESS je preprosto in jasno in ga je mogoče povzeti v treh točkah.

Prvič, Evropski socialni sklad mora biti še naprej osredotočen na zaposlovanje in seveda boj proti revščini, vendar tako, da se bodo ljudje vključevali v delo, in ne z drugimi sredstvi. Danes moramo vso svojo pozornost namenjati zaposlovanju, ki mora biti naša prednostna naloga. Prepričana sem, da si oseba, ki se ponovno zaposli, povrne tudi človekovo dostojanstvo.

Drugič, učinkovit Evropski socialni sklad mora imeti jasna, pragmatična pravila, ki ne odvračajo izvajalcev. Zato podpiram svojo politično skupino, ki poziva k večji prepoznavnosti ESS predvsem zato, da se izboljša uporaba tega sklada. Samo pomislite, da se dodeljena proračunska sredstva včasih vrnejo Evropski uniji neporabljena, čeprav stopnje brezposelnosti nikoli niso bile tako visoke.

Tretjič in zadnjič, potrebujemo sklad, ki je vključen v širši okvir močne evropske kohezijske politike. Odločitve o ESS je treba sprejeti skupaj s partnerji, ki so kar se da dobro seznanjeni z razmerami na terenu. Komisarja, ali nam lahko zagotovita, da bo ESS izpolnil ta pričakovanja?

 
  
MPphoto
 

  Pervenche Berès (S&D).(FR) Gospod predsednik, komisar, zahvaljujem se vam za to priložnost za razpravo pred posvetom Komisije o teh predlogih. Zaradi zaposlovanja, revščine, gospodarske, finančne in socialne krize v Evropski uniji ter naknadnih varčevalnih ukrepov v proračunih držav članic moramo na evropski ravni v celoti obravnavati vprašanja zaposlovanja in socialnih politik, Evropski socialni sklad (ESS) pa šteti za orodje gospodarske politike EU in proračuna EU za doseganje ne samo ciljev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije iz Pogodbe, temveč tudi ciljev strategije, katere osnutek so pravkar sprejeli voditelji držav ali vlad, med te cilje pa spadata povečanje stopnje zaposlenosti in boj proti revščini.

V tem okviru bi rada komisarju Andorju zdaj, ko se revidira ESS, nekaj sporočila. Menimo, da so regije učinkoviti organi za odobritev evropske javne porabe. Vendar to ne pomeni, da je treba instrumente gospodarske politike omejiti na nujnost teritorialne kohezije. Kohezija vključuje tudi ekonomsko in socialno kohezijo. Lahko jo načrtujejo regije, vendar mora izpolnjevati gospodarske in socialne cilje, ki zadevajo vse dele Evropske unije. Komisar, pozivam vas, da med revizijo teh pravil upoštevate izkušnje, pridobljene pri izvajanju sklada za prilagoditev globalizaciji, kjer obstaja možnost za individualizacijo in prilagoditev vsakemu od zadevnih delavcev, kar je lahko koristno tudi za Evropski socialni sklad. Pozivam vas tudi, da vključite nekatere cilje naše strategije Evropa 2020: zaposljivost, zaposlovanje, boj proti revščini ter raziskave in razvoj. Raziskave in razvoj so gotovo zelo pomembni za projekt Galileo in druge projekte. Komisar, področje družbene inovativnosti je še zelo neizkoriščeno in pozivam vas, da ga raziščete z ESS in v tem primeru nedvomno z nekoliko drugačnimi dogovori glede sofinanciranja. Popolnoma podpiram to, kar je povedala gospa Zimmer: zaposljivost ne sme biti edini cilj ESS. Obstaja tudi vprašanje boja proti socialni izključenosti in upoštevanja najranljivejših delov prebivalstva – mladih, žensk, invalidov in Romov, če omenim le nekatere.

Za konec, komisar, bi rada nekaj povedala o pogojih uporabe ESS. Vemo, da vsi govorijo: „Kafka je v hiši, Kafka je v Bruslju.“ Pravila o uporabi ESS so tako zapletena, da se jih ne da uporabljati. Zato razmislimo o takšni vrsti geometrije, ki se spreminja glede na kakovost uporabe javnih izdatkov s strani regij. Tam, kjer so regije zlahka sposobne biti organi za odobritev, omilimo nadzor. Tam, kjer je potrebna upravna podpora, iznajdimo nove mehanizme. In za konec, kar zadeva vračanje denarja, ki ni porabljen v proračunih držav članic, vas pozivam, da pomislite na to, da bi odpravili to pravilo, ki ni pravi način za porabo Evropskega socialnega sklada za spodbujanje zaposlovanja in socialnega vključevanja.

 
  
MPphoto
 

  Ramona Nicole Mănescu (ALDE).(RO) Socialna vključenost je izjemno pomembna tema, ki je dobro vključena v regionalno politiko. Kakor vsi vemo, zajema veliko več kot zgolj ustvarjanje delovnih mest.

Resolucija o Evropskem socialnem skladu poudarja vlogo tega sklada pri doseganju ciljev strategije EU 2020. Brez instrumentov regionalne politike te strategije ni mogoče uspešno izvajati na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni. Zato menim, da se nikakor ne bi smeli strinjati s tem, da se Evropski socialni sklad loči od strukturnih skladov, dokler bosta regionalna politika in socialna politika medsebojno povezani politiki, ki uspešno delujeta skupaj.

Taka odločitev bi omogočila sektorsko dodeljevanje sredstev, kar bi ustvarilo nezaželen precedens za to.

Evropski socialni sklad mora ostati del strukturnih skladov, še posebej zato, ker se je izkazal za učinkovitega v vseh regijah Evrope, in glede na to, da je poleg Evropskega sklada za regionalni razvoj dejansko ključno orožje v boju proti gospodarski krizi.


Potrebujemo močno, dobro financirano regionalno politiko EU, da dosežemo socialno, ekonomsko in teritorialno kohezijo. Zato menim, da mora regionalni vidik še naprej zavzemati ustrezno mesto v rebalansu proračuna EU in prihodnjem proračunu.

Zavrniti moramo vse poskuse ponovne nacionalizacije. Regionalna politika ni dobrodelna politika, temveč politika EU, ki je namenjena vsem regijam in ki bo ustvarjala gospodarsko rast, inovacije in konkurenčnost, zaradi česar je instrument, ki je na voljo vsem državam članicam. Če želimo rešitve, ki ustrezajo potrebam in dejanskim razmeram, s katerimi se bomo spopadali tudi v prihodnosti, moramo ohraniti enak okvir. S tem mislim tako na temeljna načela kot na dodeljene zneske.

 
  
MPphoto
 

  Jean-Paul Besset (Verts/ALE).(FR) Gospod predsednik, rad bi vas opozoril, gospe in gospodje, na vidik te resolucije, ki je zame osrednjega in ne drugotnega pomena in ki lahko politikam regionalne kohezije zagotovi njihov polni pomen. Gre za to, da se določi najboljši instrument, da bomo lahko kar se da natančno merili stanje razvitosti evropskih regij in da bomo imeli na voljo najboljšo podporo pri odločanju, zlasti pri odločanju o upravičenosti do sredstev iz evropskih skladov. Gre za to, da imamo politični kompas, ki nas vodi proti temu „ciljno usmerjen[emu] pristop[u] k teritorialnemu razvoju“, če navedem predlog resolucije, proti temu integriranemu pristopu. Kaj je to vodilo, na katerem je treba utemeljiti naše politike regionalne kohezije? Danes imamo samo en kazalnik, bruto domači proizvod, ki je odličen kazalnik in odličen instrument za merjenje gospodarske rasti in ustvarjanja bogastva. Vendar vprašanja regionalnega razvoja niso omejena na večanje bruto domačega proizvoda. Blaginje ljudi ni mogoče izraziti zgolj z indeksom ali krivuljo. Če bi bilo to mogoče, bi bili v nevarnosti, da dobimo kazalnik, ki prikazuje samo izkrivljen, nepopoln in zato pristranski pogled. Za izvajanje politik regionalne kohezije, ki so pomembne za cilj trajnostnega razvoja regij – kar je, naj poudarim, naš skupni cilj –, je treba kazalniku bruto domačega proizvoda dodati druge merilne instrumente, zlasti na socialnem in okoljskem področju. Treba je omogočiti ocenjevanje ravni brezposelnosti, negotove zaposlitve, izobraženosti, zdravja, kakovosti okolja, kakovosti zraka in vode, varovanja virov, dostopa do osnovnih storitev itd. Za konec, zato moramo narediti vse, kar je v naši moči, da poleg bruto domačega proizvoda vzpostavimo sklop socialnih in okoljskih kazalnikov in tako omogočimo politike regionalne kohezije, katerih namen je zagotoviti trajnostni razvoj na podlagi treh stebrov gospodarskih dejavnikov, socialnih dejavnikov in okolja.

 
  
MPphoto
 

  Elie Hoarau (GUE/NGL).(FR) (začel brez vklopljenega mikrofona) … ima več kot 250 regij v 27 državah članicah. Vendar te regije niso vse homogene. Med seboj se zelo razlikujejo glede na bogastvo, razvitost in življenjski standard. Za zmanjšanje teh razlik in za povečanje konkurenčnosti regij je Evropska unija izvajala politiko regionalne kohezije in zbliževanja na podlagi solidarnosti in z dodeljevanjem ustreznih finančnih sredstev: Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad in kohezijski skladi. Vendar bi bilo kljub doseženemu napredku iluzorno meniti, da bodo te razlike odpravljene leta 2013 ali celo leta 2020. Zato bi bilo po letu 2013 priporočljivo ohraniti načela kohezijske politike in s tem povezanih finančnih sredstev. Seveda je treba to politiko regionalne kohezije in zbliževanja izvajati skupaj z drugimi strategijami, kot je strategija EU 2020. Vendar jo je treba izvajati neodvisno od te strategije in zagotoviti moramo, da si ta strategija ne bo prisvojila ali prevzela sredstev, dodeljenih kohezijski politiki, pod pretvezo regionalizacije določenega cilja strategije EU 2020. Parlament mora to pozorno spremljati, saj je to pomembno za vse regije, zlasti za tiste, ki zaostajajo, predvsem za najbolj oddaljene regije.

 
  
MPphoto
 

  Giancarlo Scottà (EFD).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, prihodnja regionalna in kohezijska politika mora biti usklajena s prednostnimi nalogami strategije Evropa 2020, zato mora biti osredotočena na cilje trajnostne rasti, socialne vključenosti in zaposlovanja. Podpirati mora učinkovit razvoj evropskih regij z izravnavo razlik med njimi in krepitvijo posebnosti bolj marginaliziranih območij, pred katerimi so še vedno izzivi regionalnega razvoja.

Projekti morajo upoštevati manj razvite regije, ki jih je kriza najbolj prizadela. Nove izzive, kot so gostota prebivalstva na določenih območjih in upadanje števila prebivalcev na drugih območjih, zlasti gorskih, ter podnebne spremembe, je treba obravnavati s konkretnimi ukrepi, ki krepijo lokalno in regionalno vključenost. Pristop na več ravneh mora spodbuditi integrirani razvoj območij z omejenimi možnostmi z vključevanjem lokalnih in regionalnih organov ter civilne družbe.

Komisijo pozivam, naj upošteva posebnosti posameznih regij, namreč regionalne razsežnosti različnih stopenj razvitosti, in poenostavi postopke upravljanja in nadzora financiranih projektov, da se zagotovi učinkovito in takojšnje izvajanje teh projektov.

 
  
MPphoto
 

  Dimitar Stoyanov (NI).(BG) Ta tema je zame izjemno pomembna, saj je pet od šestih bolgarskih regij med 10 najrevnejšimi regijami v Evropski uniji. Razlog za to je, da so tisti, ki so Bolgarijo popeljali v Evropsko unijo, zavedli prebivalce v zmotno prepričanje, da se bo v Bolgarijo takoj ob pristopu vsulo več milijard pomoči iz evropskih skladov. Vsi vemo, da ni bilo tako. Ti isti ljudje so upali, da bodo spravili svoje ljudi na ključne položaje in tako pobrali provizije od dodeljenih sredstev iz evropskih skladov. Zdaj, ko jih Bolgari niso izvolili na oblast, ni nikogar, ki bi se izpostavil in prevzel njihovo mesto, da bi pomagal Bolgariji učinkovito črpati iz evropskih skladov. Gospe in gospodje, to je neprijetno priznanje, vendar je Bolgarija nova država. Ne more se meriti s Francijo, Nemčijo in drugimi ustanovnimi članicami. Potrebujemo vaše znanje in izkušnje, da omogočimo, da te politike, ki so povezane s temi skladi, dosežejo ljudi, ki so jim namenjene, in da se resnično vzpostavi politika zbliževanja.

 
  
MPphoto
 

  Markus Pieper (PPE).(DE) Gospod predsednik, danes smo priča temeljnemu soglasju vseh skupin v Parlamentu. Želimo močno kohezijsko politiko in strukturno politiko v vseh evropskih regijah. Ni pomembno, ali govorimo o neto plačnici ali eni od revnejših držav članic; strukturna politika ostaja največji izraz evropske solidarnosti. Najrevnejšim regijam pomagamo dohiteti njihove sosede, obenem pa močnejšim regijam pomagamo, da ostanejo konkurenčne. Evropa se bo lahko trajnostno razvijala na področjih, kot so varstvo okolja, industrija in oskrba z energijo, in bo lahko osvojila svetovne trge le, če bo najboljše tehnologije lahko še izboljšala.

Da bi dosegli te cilje, potrebujemo jasna in poštena pravila. To pomeni, da se mora kohezijska politika še naprej osredotočati na revnejše regije. Čim nižji je bruto domači proizvod (BDP) regije, tem več pomoči ji moramo nameniti. Kdor dvomi o uporabi BDP kot kazalnika, kakor dvomijo Zeleni in na žalost nekateri liberalci in socialisti, napada sam temelj evropske solidarnosti. BDP je zagotovilo, da se v celoti upoštevajo socialna moč, izobraževanje in zaposlitvene možnosti. Revne regije pogosto ne morejo zagotoviti vsega tega v zadostni meri in so neuspešne tudi na področju varstva okolja. Zato mora BDP ostati zanesljiv kazalnik za regionalno politiko.

V zvezi z regionalno politiko se moramo zanesti na naše lokalne organe in zvezne države. Strategijo Evropa 2020 želimo izvajati na podlagi preskušenega in preverjenega načela skupnega razvoja programov, skupnega upravljanja in regionalnega sofinanciranja. Zato ne smemo dopustiti, da bi se uresničile zahteve po samostojnih skladih EU za zaposlovanje, varstvo podnebja in energetiko. Če bi regionalno politiko nadomestili z močnejšo sektorsko politiko, bi pridobile le nove agencije EU, naši lokalni organi in zvezne države pa bi regionalno politiko in kohezijsko politiko lahko zgolj opazovali.

Zelo sem zadovoljen, da je Evropski parlament sprejel jasno stališče v prid regij. To je povezano s sprejemanjem evropske zamisli. Ljudi ne moremo prisiliti, da jo sprejmejo. Sprejemanje se mora razviti od spodaj navzgor v okviru regionalne politike.

 
  
MPphoto
 

  Alejandro Cercas (S&D).(ES) Gospod predsednik, v naslednjih nekaj mesecih bomo morali razpravljati in odločati o prihodnji organizaciji strukturnih skladov, ki so nujni za to, da pridemo iz krize in se lotimo strategije Evropa 2020.

Menim, da bo, ko bo napočil čas, pomembno, da se bomo učili iz izkušenj in da bomo podprli dve odločitvi: odločitev, da se Evropski socialni sklad (ESS) ohrani v okviru sklopa temeljnih pravil, ki urejajo Kohezijski sklad in kohezijsko politiko, obenem pa tudi odločitev, da se cilji, pravila in proračuni ESS ohranijo brez izkrivljanja.

Zakaj? Zato, gospe in gospodje, ker mora ESS še naprej zagotavljati usposabljanje in delavce pripravljati za vstop na trg dela in za socialno kohezijo, saj je bil za to ustanovljen.

Potrebujemo ga zdaj in potrebovali ga bomo naslednjih nekaj let, pa ne samo za gradnjo cest. Potrebujemo ga, ker so glavna prednost Evrope njeni prebivalci, in če EU želi imeti vlogo in ohraniti svoj socialni model, bo morala še naprej usposabljati svoje prebivalce. Naša sredstva bomo najbolje izkoristili, če jih bomo porabili za to, za kar so bila ustvarjena. Vendar je to treba narediti v okviru skupne strukture in na uravnotežen način s sinergijami v okviru politike teritorialne kohezije.

 
  
MPphoto
 

  Marian Harkin (ALDE). – Gospod predsednik, v členu 4 PDEU so navedene pristojnosti, ki si jih delijo Unija in države članice. Po notranjem trgu je naslednja na seznamu socialna politika, ki ji sledi ekonomska, socialna in teritorialna kohezija. To nakazuje prednostne naloge v Pogodbi.

Potem je v členu 9 jasno navedeno, da pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti Unija upošteva zahteve, ki so povezane s spodbujanjem visoke stopnje zaposlenosti, zagotavljanjem ustrezne socialne zaščite, bojem proti socialni izključenosti in visoko stopnjo izobraževanja in usposabljanja ter varovanjem človekovega zdravja. To vprašanje je poudarjeno v členu 10 naše resolucije o prihodnosti socialnega sklada in je zame ključnega pomena.

To nam daje naš okvir. Strinjam se s številnimi govorniki, ki so zagovarjali to, da potrebujemo okvir za vzpostavitev sinergij med vsemi evropskimi politikami in strukturnimi skladi. Dejansko morajo ti delovati kot gonilo, ki nam bo pomagalo doseči cilje strategije EU 2020.

Strinjam se tudi s komisarjem Andorjem, ko pravi, da državljani EU pričakujejo sisteme zagotavljanja, ki upoštevajo rezultate. Obstajata tudi močan argument za večjo prepoznavnost teh skladov in nujna potreba po poenostavitvi.

Redno se pogovarjam s prostovoljnimi, občinskimi in drugimi skupinami, ki dostopajo do teh skladov. Imajo resne težave z ravnmi birokracije in birokratskimi postopki, s katerimi se soočajo. Vendar pa ne gre samo za te običajne birokratske postopke, gre tudi za negotovost pri razlagi pravil in predpisov.

V Odboru in na plenarnih zasedanjih smo neštetokrat razpravljali o tem vprašanju poenostavitve, pa vendar se ni nič izboljšalo. V povezavi s pravili in predpisi me je kolega pred kratkim vprašal, zakaj si tako vztrajno prizadevamo „natresti pesek v vsako kolesje“. Glede na ta okvir je to zadevo dejansko treba rešiti. Morda jo tokrat lahko začnemo pravilno reševati.

Za konec bi rada še enkrat poudarila in zagotovila, da člen 9 ali „socialna klavzula“ prežema vse naše politične odločitve, ker bo to dejansko privedlo do kohezije v EU.

 
  
MPphoto
 

  François Alfonsi (Verts/ALE).(FR) Gospod predsednik, najprej bi rad izrazil našo zavezanost politiki regionalnega razvoja. Menimo, da je regija ustrezna raven za oblikovanje evropskih gospodarskih politik. Dejansko ima regija naravno sposobnost, da se upre globalizaciji in zato ohrani zaposlenost in zagotovi njeno pravično razporeditev po vsej Evropi. Drugič, menimo, da mora biti politika teritorialne kohezije del dolgoročne prihodnosti. Seveda se bo prag 75 % BDP leta 2014 obnovil. Vendar, ali ljudje menijo, da bo evropska teritorialna kohezija dokončana, če bodo najrevnejše regije v prihodnosti presegle prag 75 %? Ali se razkorak med 75 % za najrevnejše in 150 % ali več za najbogatejše – kar je dvakrat toliko – lahko šteje za izpolnitev ciljev Evrope v zvezi s teritorialno kohezijo? Zato bi morali na evropsko kohezijsko politiko gledati dolgoročno. Menim, da je prag 90 % cilj, ki ga dejansko lahko določimo danes, obenem pa jasno damo prednost tistim, ki so še vedno pod 75 %. Za konec, kar zadeva prednostne naloge te politike: veliko ljudi je govorilo o socialni koheziji, predvsem prek Evropskega socialnega sklada (ESS), o boju proti globalnemu segrevanju ozračja in o čezmejnem teritorialnem sodelovanju, kar je tudi prednostna naloga Komisije; ne bom se zadrževal pri tem. Rad bi se osredotočil na spodbujanje raznolikosti Evrope. Raznolikost se izraža predvsem na ravni regij in njihove kulturne dediščine in je prednost, ki se bo upoštevala in bo poudarjena v okviru politike regionalnega razvoja.

 
  
MPphoto
 

  Kay Swinburne (ECR). – Gospod predsednik, Posebni odbor Parlamenta za finančno, gospodarsko in socialno krizo je sprejel sklep, da mora biti eden od ključnih instrumentov za pomoč pri oživitvi gospodarstva financiranje iz kohezijskih skladov v vseh regijah EU.

Moja država Wales zdaj prejema sredstva iz kohezijskih skladov in glede na to, kako močno je gospodarsko nazadovanje prizadelo zasebni sektor v tej regiji, se jaz in mnogi drugi zavedamo pomena teh skladov za morebitno preoblikovanje gospodarstva.

Seveda je treba sredstva dobro uporabiti v trajnostnih projektih, pri čemer mora veliko malih in srednje velikih podjetij imeti neposredne in posredne koristi, da se naložba povrne in uporabi za prihodnji program vlaganja v teh regijah.

Financiranje iz kohezijskih skladov mora biti mehanizem za spodbujanje gospodarske rasti po vsej EU, vendar mora imeti določen cilj, kot je podpiranje malih in srednje velikih podjetij ter podjetnikov, ki so steber našega gospodarstva. Cilj pred letom 2013 in po njem mora biti vlaganje, ne pa poraba.

 
  
MPphoto
 

  Charalampos Angourakis (GUE/NGL) . – (EL) Gospod predsednik, razprava o tako imenovani kohezijski politiki v Evropski uniji ni poudarila temeljnih značilnosti, kot so: prvič, dejstvo, da nobena kohezijska politika EU ne more odpraviti neenakosti v rasti, ki jih povzroča kapitalistična metoda proizvodnje, ki deluje zgolj v skladu z merilom dobička za kapital. Drugič, dejstvo, da denar, ki ga Evropska unija daje na voljo regijam, ni namenjen zadovoljitvi potreb navadnih ljudi; namenjen je projektom, ki jih potrebuje kapital. Tretjič, dejstvo, da razprava o zmanjšanju obsega sredstev služi interesom velikih kapitalističnih skupin, in, četrtič, dejstvo, da načrti kapitala za prihodnjo kohezijsko politiko služijo hitrejšemu kapitalističnemu prestrukturiranju in strategiji EU 2020, ki je naperjena proti ljudem in se tudi v Grčiji uporablja za reformo države na podlagi načrtov Kapodistrias in Kallikratis.

Zato menim, da se pri tej zadevi zdi, da lahko le socializacija proizvodnih sredstev odpravi težavo in zagotovi resnično kohezijo na naši celini.

 
  
MPphoto
 

  Juozas Imbrasas (EFD).(LT) Vsi zelo dobro vemo, da je cilj kohezijske politike Evropske unije zmanjšati razlike v razvoju med državami članicami in regijami EU. Vendar bi vas rad opozoril na dejstvo, da mora ta politika pri izvajanju tega obsežnega programa v regionalni politiki zajemati vse regije Evrope, in strinjam se z mnenjem, da se ta politika ne sme nacionalizirati. Zagotoviti moramo stabilno in trajnostno gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest. Močna in ustrezno financirana regionalna politika EU je podlaga za zagotavljanje socialne, ekonomske in teritorialne kohezije.

Kot vedno (kot v preteklosti) je treba več pozornosti nameniti tudi regijam, ki zaostajajo. Dobro je, da se v naslednjem programskem obdobju načrtuje dodelitev finančnih sredstev naložbam, ki so potrebne za izvajanje mestnih in obmestnih projektov, brez zmanjšanja sredstev za podeželje, ker mesta pozitivno vplivajo na gospodarstvo okoliškega podeželja.

Najpomembnejši vidiki razprav bi morali v tem primeru biti: področje kohezijske politike EU, veljavnost ciljev, povezanost s strategijo Evropa 2020 ter možnosti za izvajanje kohezijske politike EU in poenostavitev njenih postopkov.

 
  
MPphoto
 

  Angelika Werthmann (NI).(DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, strukturni skladi in Kohezijski sklad so instrumenti financiranja regionalne politike EU, katerih namen je premostiti razvojne razlike med regijami in spodbujati regionalno kohezijo.

Prihodnji izzivi naše kohezijske politike, kot so globalizacija, demografske spremembe, podnebne spremembe in oskrba z energijo, na zelo zapleten način vplivajo drug na drugega. Ker so naša sredstva omejena, se moramo osredotočiti na naše ključne prednostne naloge in si bolj prizadevati za določitev sinergij med različnimi politikami. Podpiram zahtevo po enostavnem, pravičnem in preglednem prehodnem sistemu za kohezijsko politiko po letu 2013. Prestrukturiranje politike je odvisno od tega, ali so se vse vpletene strani – regije, države članice in EU – sposobne hitro odzvati na te nove izzive.

 
  
MPphoto
 

  Csaba Őry (PPE). (HU) Zdaj, ko so posamezne politike in usmeritve za strategijo Evropa 2020 že pripravljene za izvajanje v praksi, moramo ugotoviti, da skoraj ničesar ne vemo o njihovem financiranju ali finančnem ozadju. Zato s poudarjanjem pomena kohezijske politike in potrebe po njej nekako želimo zagotoviti tudi to, da bi se v naslednjih razpravah o proračunu zadevna skupna evropska politika okrepila, ne pa razdrobila.

Čeprav ni dvoma, da sta ustvarjanje delovnih mest in povečanje zaposlenosti zelo visoko na seznamu prednostnih nalog, kar je poudarilo veliko ljudi, vemo tudi, da so evropski trgi dela strukturno obremenjeni. Medtem ko na nekaterih območjih za delovna mesta pogosto primanjkuje ljudi z ustreznimi kvalifikacijami ali spretnostmi in znanjem, drugod visoko kvalificirani ljudje zaradi pomanjkanja ustreznih delovnih mest le stežka najdejo zaposlitev. Očitno je, da ima Evropski socialni sklad ključno vlogo pri preprečevanju tega položaja s politikami, ki so oblikovane za odpravljanje in izravnavo teh razlik.

Ne govorimo o obsežnih projektih. Govorimo o majhnih projektih in prožnejšem prilagajanju. Čeprav podpiramo in spodbujamo koncept enotne politike in uporabo sinergij v okviru kohezijske politike, bi rad poudaril tudi to, da v zvezi s socialnim skladom potrebujemo več prožnosti in preglednosti ter manj pravil. V tem smislu bi morala obstajati ločena pravila, ki bi veljala za socialni sklad, in pozdravljam izjavo komisarja o uvedbi ocenjevanja glede na rezultate, saj je največja težava teh politik – težava, ki spodkopava tudi njihovo veljavo – pogosto to, da ne moremo videti, kakšne rezultate imajo porabljena sredstva na določenih območjih.

 
  
MPphoto
 

  Georgios Stavrakakis (S&D). – Gospod predsednik, prepričan sem, da komisarja Hahna ni treba prepričevati, da je kohezijska politika ena od najuspešnejših politik EU, katere rezultati vplivajo na življenja milijonov državljanov neglede na to, kje v Evropi živijo. Prepričan sem, da komisarja Andorja ni treba prepričevati, da se socialnopolitični vidiki kohezijske politike uspešno uresničujejo zaradi močne sinergije ESS in ESRR. Tudi drugih dveh komisarjev, ki sta pristojna za sklada EU za razvoj podeželja in ribištvo, ni treba prepričevati, da sta bila ta sklada v preteklosti, ko sta delovala skupaj z drugimi skladi, učinkovitejša, kot sta zdaj, ko delujeta samostojno.

Spadam med tiste, ki pričakujejo, da moramo v naslednjem obdobju imeti predloge za še močnejše sinergije med močno kohezijsko politiko in vsemi drugimi skladi, saj vsi skupaj lahko zagotovijo veliko boljše rezultate kot vsak zase. Vendar nekako ne razumem, da so v Komisiji glasovi, ki pozivajo k pristopu s sektorskimi instrumenti in se (po mojem mnenju) ne zmenijo za dejansko stanje na terenu.

Če sklenem, tega, kar izjavljamo v svoji resoluciji, za katero močno upam in sem prepričan, da jo bo danes sprejela zelo velika večina, ne podpira samo ta parlament, temveč tudi večina držav članic, vseh 271 regij Evrope in več tisoč lokalnih organov.

Če bo šla Komisija po poti razdelitve sredstev EU na sektorje, menim, da bomo prišli v edinstven in konflikten položaj, ko bo Komisija na eni strani, vsi drugi – Parlament, Svet in regije – pa na drugi.

V prihodnjih tednih se bo morala stran, ki meni, da bi bile prihodnje politike EU najbolje zajete v okviru integriranega pristopa do načrtovanja, izvajanja in uresničevanja, resno spopasti s stranjo, ki meni, da je prav, da se sredstva EU razdelijo na sektorje. Lahko ste prepričani, da bo tej slednji strani ta skupina nasprotovala preprosto zato, ker to ni pravi način za Evropo.

 
  
MPphoto
 

  Riikka Manner (ALDE).(FI) Gospod predsednik, komisarja, pri kohezijski politiki ne gre samo za solidarnost, temveč je to deloma sredstvo, s katerim ustvarjamo dodano vrednost za vso Evropo.

V naši regiji je na primer veliko strokovnega znanja in izkušenj, pa tudi zelo močan potencial, ki temelji na naravnih virih. Te cilje, ki so tesno povezani tudi s strategijo Evropa 2020, lahko dosežemo le z učinkovito kohezijsko politiko, ki zajema vso Evropo in ima zadostna sredstva v svojem proračunu za obdobje od leta 2014 naprej.

V naslednjem finančnem obdobju bo pomembno, da bomo še naprej poskušali izravnati razlike v BDP med državami. Poleg tega je nujno treba upoštevati sedanje regije cilja 2 in posebne izzive, s katerimi se spopadajo te regije. V zvezi s členom 174 bi vaju, komisarja, prav tako rada pozvala: tudi v naslednjem obdobju kohezijske politike je treba tako kot do zdaj in z veliko uspeha upoštevati redko poseljene regije, gorska območja in otoke, tudi v zvezi s financiranjem.

Za konec se želim zahvaliti za to, da lahko sodelujem pri tej zelo pomembni razpravi.

 
  
MPphoto
 

  Konrad Szymański (ECR).(PL) Gospod predsednik, menim, da moramo pri načrtovanju tako strateških sprememb zelo skrbno upoštevati dosedanje izkušnje. Te izkušnje nas jasno učijo, da so izdatki tam, kjer se je denar porabil za težke infrastrukturne naložbe in predvsem v skladu z merilom BDP, zagotovili prednosti za vso Evropsko unijo, tako za države članice, ki so neto plačnice v evropske sklade, kot za države članice, ki so neto prejemnice. Pospešitev postopka zmanjšanja neenakosti v ravni infrastrukture je okrepila skupni trg in olajšala vlaganje, ki konec koncev še naprej poteka predvsem v smeri od neto plačnic k neto prejemnicam. To je zagotovilo jasno evropsko dodano vrednost, o kateri danes toliko govorimo.

Zato z zaskrbljenostjo opazujem položaj, v katerem načrtujemo reformo kohezijske politike in sistemu za razdeljevanje teh sredstev dodajamo nova merila – zelo nejasna socialna in ekološka merila. Ta denar bi moral še naprej služiti najrevnejšim regijam, kakor so opredeljene z izmerljivimi merili, zlasti v zvezi z uresničevanjem težkih infrastrukturnih ciljev.

 
  
MPphoto
 

  Nikolaos Chountis (GUE/NGL).(EL) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, vsi vemo, da je namen Evropskega socialnega sklada zmanjšati razliko v blaginji ter spodbuditi ekonomsko in socialno kohezijo. Vendar je Evropa danes, v letu boja proti revščini, v recesiji, imamo brezposelnost, podjetja se zapirajo, zato ni gotovo, ali bomo dosegli ta cilj.

Zato, komisarja, menim, da bi morala takoj revidirati prednostne naloge evropskih skladov, tudi Evropskega socialnega sklada. Vendar bi vama, komisarja, rad povedal, da v vajinih gospodarskih politikah vidimo nesmisle in protislovja. Z drugimi besedami, vi – Komisija, MDS in Evropska centralna banka – ste Grčiji vsilili prezira vredni memorandum, ki zmanjšuje javno porabo, zmanjšuje plače, zmanjšuje dohodke; obenem pa se je odgovor na moje vprašanje Komisiji o tem, zakaj prihaja do zamud pri črpanju sredstev Skupnosti s strani Grčije, glasil: nezadostna likvidnost javnih financ; z drugimi besedami, bistvo njenega političnega memoranduma.

Prosim, ali nam lahko razložite, komisar, kako lahko Grčija poveča črpanje? Ali v vaših gospodarskih politikah ni nesmisla, protislovja?

 
  
MPphoto
 

  Jaroslav Paška (EFD). (SK) Zdaj v obdobju 2007–2013 skoraj tretjino našega proračuna namenjamo kohezijski politiki EU.

V skladu s številnimi novimi predlogi bi se po letu 2013 nekaj tega proračuna preusmerilo v izpolnjevanje ciljev strategije Evropa 2020. Vendar nas predstavniki mest in regij v Odboru regij svarijo pred znatnim zmanjšanjem prispevkov za regionalno politiko. Menim, da moramo zelo resno upoštevati njihove objektivne argumente. Na primer, jasno nam je, da moramo še naprej podpirati te regije, ki zdaj ne dosegajo niti 75 % povprečnega bruto domačega proizvoda Evropske unije. Vendar je treba finančna sredstva, ki so jim dodeljena, prednostno usmeriti predvsem v izgradnjo osnovne infrastrukture, podpiranje človeških virov ali zaposlovanja, večje vlaganje v znanost, raziskave in inovacije ter v cilj zelene rasti. Prav tako moramo poskusiti izboljšati povezave med regionalnimi in lokalnimi strukturami ter zmanjšati birokratsko breme. S takšno premišljeno, uravnoteženo regionalno politiko bi na koncu lahko prispevali tudi k temu, da bi bila nova strategija Evropa 2020 resnično uspešna.

 
  
MPphoto
 

  Diane Dodds (NI). – Gospod predsednik, v času, ko države članice zmanjšujejo javno porabo, si naša vlada v Združenem kraljestvu prizadeva prenoviti sistem socialnih prejemkov, da bi se delo bolj izplačalo.

Menim, da imajo skladi, kot je ESS, v tem okviru potem pomembno vlogo pri zagotavljanju zaposljivosti tistih, ki jih je težko doseči in so nizko kvalificirani.

Na Severnem Irskem prejemamo znatna sredstva iz ESS, ki jih upravlja Ministrstvo za izobraževanje in zaposlovanje, in poudarjam, da je zgornji dom v svoji nedavni preiskavi ESS ugotovil, da ESS še naprej znatno prispeva k podpiranju gospodarske rasti na Severnem Irskem, ki je usmerjena v vzpostavljanje gospodarstva, ki temelji na znanju ter ima visoko usposobljeno in prožno delovno silo.

Zato je pomembno, da se prihodnji projekti ESS in njim namenjeni denar lahko preučijo v okviru domačih shem, od katerih imajo mnoge podobne cilje. Ta raven združenega in usmerjenega razmišljanja lahko zagotovi le večje koristi. Regionalna prožnost je nadvse pomembna za uspešno delovanje ESS.

Menim, da bi morala biti omejena sredstva ESS po letu 2013 še naprej osredotočena na to, da tistim, ki jih je najteže doseči in so najmanj usposobljeni, pomagajo pri zaposlitvi ali ponovni zaposlitvi prek dostopa do usposabljanja in nadaljnjega izobraževanja.

 
  
MPphoto
 

  Erminia Mazzoni (PPE).(IT) Gospod predsednik, ta resolucija je pomembna zato, ker z vzpostavitvijo ravnovesja med potrebnimi inovacijami in dolžnim spoštovanjem temeljnih načel kohezijske politike vključuje pomembno zahtevo za obnovo, povezano z oblikovanjem protikrizne politike za leto 2020. To je in mora ostati steber evropskega povezovanja. Še naprej mora imeti bistveno vlogo kot instrument za izenačevanje razlik med državami članicami, obenem pa mora krepiti regionalne identitete.

Zato ta resolucija – neglede na zgradbo kohezijske politike in ob ponovni potrditvi vrednosti in pomena upravljanja na več ravneh, partnerstva in integriranega pristopa kot temeljnih načel – potrjuje prednosti tega, da se BDP, ki mora ostati edino merilo za določanje upravičenosti, uporablja skupaj z novimi in pomembnejšimi kazalniki zgolj za analizo in ocenjevanje; potrjuje potrebo po določitvi novih pravil za Evropski socialni sklad, ki pa morajo ostati v okviru uredbe o splošnih določbah v zvezi s kohezijsko politiko; in potrjuje potrebo po poenostavitvi postopkov in uporabe instrumentov finančnega inženiringa, kakor je povedal tudi komisar Hahn.

Seveda mislim na govor komisarja Hahna, predvsem na mesto, na katerem je omenil pomen ohranitve Pakta za stabilnost v okviru kohezijske politike. To je vse lepo in prav, vendar je treba za to, da se doseže ta cilj, odpraviti ali spremeniti slab sporazum, ki določa, da je treba investicijske odhodke izračunati v okviru parametrov Pakta za stabilnost, saj bi bilo to tako, kot da bi prosili za več investicijskih odhodkov po eni strani, potem pa bi po drugi strani to kaznovali z zmanjšanjem teh odhodkov.

Evropska unija se spopada s težkimi izzivi: zaposlovanje, rast, razvoj in konkurenčnost. To so cilji evropske strategije, ki zagotavlja pametno, trajnostno in vključujočo rast. Kakor je povedalo veliko ljudi, je te cilje mogoče obravnavati samo, če bo prihodnji evropski finančni okvir upošteval pomen regionalne politike, da se doseže resnična ekonomska, socialna in teritorialna kohezija, in če bo kljub omejenim sredstvom lahko zagotovil zadostno financiranje z nadaljevanjem politike, pri kateri so cilji določeni glede na prednostne naloge in ocenjeni glede na rezultate.

 
  
MPphoto
 

  Victor Boştinaru (S&D).(RO) Do zdaj je bila kohezijska politika uspešen instrument pri zmanjševanju neenakosti med državami članicami in za izražanje solidarnosti, ki je v veliki meri temeljna vrednota naše EU. Vendar je nujno, da se zmanjšajo neravnovesja, ne samo zaradi Evropske unije, temveč tudi zaradi vseh državljanov in regij, za kar niso potrebni samo človeški viri, temveč tudi zadostna finančna sredstva.

Sedanjo kohezijsko politiko je treba izboljšati brez kakršnih koli večjih sprememb. Predvsem moramo zavrniti in odkloniti ponovno nacionalizacijo in nezadostno financiranje te politike. V tem trenutku, ko bogate ali manj bogate države članice čutijo posledice gospodarske krize, bi zmanjšanje proračuna, dodeljenega kohezijski politiki, pomenilo, da bi ogrozili vse uspehe zadnjih let in zmanjšanje neenakosti, proti katerim smo se trudili boriti do zdaj.

Zato se strinjam z mnenjem predsednika Joséja Manuela Durãa Barrosa, da mora biti proračun, dodeljen kohezijski politiki, v prihodnosti vsaj tolikšen, kot je sedanji. Sicer bodo to ostale zgolj prazne besede in spodkopali bomo sam evropski projekt.

 
  
MPphoto
 

  Ivars Godmanis (ALDE). – Gospod predsednik, resolucija je strateško zelo dobro napisana. Moramo jo podpreti. Vendar moramo ugotoviti, kje so težave zdaj. Komisarja bi opomnil, da je stopnja črpanja iz socialnega sklada 1. septembra znašala samo 18 %, kar je pol manj – dvakrat slabše – kot v prejšnjem obdobju.

17 držav članic je doseglo manj kot 18 %. Nekatere so dosegle le 10 % ali 11 % črpanja, kar zadeva socialni sklad. Tu ni nobenega vzorca – države z največjim primanjkljajem nimajo najnižjih stopenj črpanja. Vendar je dejstvo, da so nekatere države v letu 2010 dosegle le 10 %.

Komisija mora to razjasniti. Če pogledamo druge sklade – regionalni sklad in Kohezijski sklad – stanje ni nič boljše. Splošna stopnja črpanja znaša 17,95 %. Poleg tega ima 60 % držav članic nižjo stopnjo črpanja od te splošne. Ta številka je pri nekaterih trikrat manjša.

Svet je v okviru predloga proračuna za leto 2011 zmanjšal financiranje na manj kot 1 000 milijonov EUR, ker države članice ne vejo prav dobro, kako bi izpolnile svoje obveznosti. V Odboru za proračun smo podprli Odbor za regionalni razvoj, ki je zahteval, da se financiranje v predlogu proračuna povrne v prejšnje stanje. Vprašanje je, ali bo ta denar mogoče črpati. Če ga ne bo mogoče črpati, nima smisla govoriti o svetli prihodnosti.

 
  
MPphoto
 

  Roberts Zīle (ECR).(LV) Hvala, gospod predsednik. Komisar, menim, da je osnutek, ki ga je pripravila gospa Hübner, nekdanja komisarka za regionalno politiko, tudi uravnotežen in pravzaprav dober. Ugotavljam, da vsi vemo, da je kriza ustvarila izziv za veliko držav članic, ki so neto plačnice, zaradi česar je nujno, da se zmanjša obseg sredstev v naslednji finančni perspektivi. V takem primeru je izjemno pomembna tudi ta glavna postavka, ki jo predstavlja kohezijska politika. Vendar je pomembno, da se ne zmedemo, temveč da smo vsi malce konzervativnejši in da ne izpustimo dveh temeljnih načel kohezijske politike, namreč, da je to samostojna politika, katere glavni cilj je še vedno in bo še naprej izenačitev razvitosti manj razvitih regij in preostale Evropske unije, in, drugič, da je bruto domači proizvod na prebivalca glede na pariteto kupne moči vseeno glavno merilo. Če ne bomo upoštevali teh temeljnih načel, ne bomo na nobeni drugi razpravi (na primer, kako kohezijsko politiko bolje uskladiti z doseganjem ciljev Evropske unije za leto 2020) ničesar dosegli niti s strategijo EU 2020 v okviru kohezijske politike. Hvala.

 
  
MPphoto
 

  Thomas Mann (PPE).(DE) Gospod predsednik, tukaj ne govorimo o drobižu. Za obdobje od leta 2007 do leta 2013 je za Evropski socialni sklad (ESS) na voljo 75 milijard EUR, kar znaša skoraj 8 % proračuna EU. Ker bo Bruselj zagotovil denar za ESS le, če bodo države članice prevzele odgovornost za sofinanciranje, to pomeni, da bo za ustvarjanje več delovnih mest, ki bodo boljša, na razpolago približno 150 milijard EUR. Na srečo se denar iz ESS ne porablja za financiranje nepotrebnih študij, temveč ga neposredno prejmejo ljudje, ki ga potrebujejo. Zaradi tega je tako dragocen in zaradi tega ga ljudje lahko izkusijo iz prve roke, med drugim dolgotrajno brezposelni, migranti, mladi, ki imajo možnost pridobiti spričevala, ki jim jih ni uspelo pridobiti že prvič, več deset tisoč pripravnikov in ljudi, ki se preusposabljajo, zaposleni, ki želijo nadaljnje usposabljanje, in obetavni podjetniki. Ima veliko različnih ciljnih skupin.

Kaj se bo zgodilo po letu 2013? Države članice morajo učinkoviteje uporabljati sredstva in upoštevati moramo tudi posebnosti posameznih regij. Želim si po meri narejen pristop od spodaj navzgor in učinkovito usklajevanje s programi, kot sta Daphne in PROGRESS. Zagovarjam večjo prožnost, enostavnejše nadzore in preglednejše dodeljevanje sredstev. Nasprotujem pa ločenemu pravnemu okviru za ESS. Menim, da mora ta sklad ostati v okviru uredbe o strukturnih skladih, s čimer bo upravičenost izdatkov urejena na ravni držav članic. Zato sem skupaj s 45 kolegi poslanci vložil predlog spremembe 1 in prosim vas, da ga podprete na glasovanju, ki bo potekalo kmalu.

 
  
MPphoto
 

  Evgeni Kirilov (S&D). – Gospod predsednik, vsi se strinjamo, da je imela kohezijska politika do zdaj zelo pozitiven vpliv. To je vidno in prepoznavno. Vendar za kohezijsko politiko po letu 2013 obstajajo različne zamisli.

To politiko moramo razvijati naprej ter jo prilagoditi novim izzivom in dejanskim razmeram, tako da gradimo na njenih dosežkih, ne pa da jo popolnoma preoblikujemo. To je pomembno tako za njena temeljna načela kot za prihodnji proračun. Potrebujemo ukrepe in ti ukrepi morajo biti podprti z zadostnimi sredstvi iz proračuna EU in nacionalnih proračunov.

Odbor za proračun je pred kratkim poudaril prizadevanje za to, da pri prihodnjem dodeljevanju sredstev iz strukturnih skladov ne bi bilo velikih poražencev. Močno upam, da nove države članice ne bodo uvrščene v kategorijo velikih poražencev. Zato zmanjšanje obsega denarja za kohezijo nikakor ne pride v poštev. To ni samo finančno vprašanje, bo pa negativno vplivalo na načela solidarnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Pat the Cope Gallagher (ALDE).(GA) Hvala, gospod predsednik. Rad bi povedal nekaj besed o kohezijski politiki.

Prihodnost kohezijske politike se oblikuje v času naraščajoče brezposelnosti in zmanjševanja javnih financ po vsej Evropi.

Verjetno bo regija BMW (Border, Midlands in Western) v moji državi spet uvrščena v območje od 75 % do 100 % BDP EU. Po letu 2013 je treba sprejeti ukrepe, ki priznavajo ta spremenjeni gospodarski položaj na Irskem in predvsem v regiji BMW. Programi cilja 2 morajo biti osredotočeni na krepitev zmogljivosti regij, da bodo dejansko prispevali k razvoju bolj zelenega, pametnejšega in trajnostnega gospodarstva na Irskem in drugod po Evropi.

Regionalni leti v regiji BMW so gospodarska in družbena nuja. Zato je treba ohraniti financiranje obveznosti javnih služb, saj drugače ti notranji leti ne bodo gospodarsko preživeli.

Ohraniti je treba podporo EU za čezmejno sodelovanje na Irskem. Čezmejno sodelovanje lahko obravnava razdrobljenost v obmejnih regijah na področju trga dela, trgovinskih tokov in infrastrukture.

 
  
MPphoto
 

  Sophie Auconie (PPE).(FR) Gospod predsednik, komisarja, gospe in gospodje, danes je izjemno pomemben politični dan za prihodnost regionalne politike EU. Izjemno pomemben je iz dveh razlogov. Prvi razlog je, da danes dopoldne poslanci Evropskega parlamenta s skupnimi močmi posredujemo naše zahteve Evropski komisiji in evropskim ministrom. Želimo unovčiti naše uspehe s to ključno politiko in to politiko spremeniti v skladu s potrebami, da bo dostopnejša in bolj prepoznavna. Želimo močno, dobro financirano politiko, ki resnično pomaga zagotavljati gospodarski razvoj za vse naše regije. Želimo poenostavljena pravila in ne želimo, da se o njih le govori; želimo, da se jih izvaja za vodje projektov in potencialne upravičence. Želimo, da se najbolj oddaljenim mestom in regijam nameni posebna pozornost. Pripravljala sem to resolucijo, ko sta jo obravnavala delovna skupina in parlamentarni Odbor za regionalni razvoj. Podprla sem potrebe potencialnih upravičencev in uspelo mi je zagotoviti, da so se upoštevale in prilagodile potrebam, ki se kažejo v naših regijah. Želim združeno in socialno Evropo, ki temelji na zmagoviti, ambiciozni Evropi.

Drugi izjemno pomembni današnji dogodek je popoldanska akcija, ko se bo 140 regij in njihovih 140 regionalnih predsednikov skupaj s poslanci Evropskega parlamenta, ki zastopajo 85 % prebivalstva EU, udeležilo simboličnega pohoda do Evropske komisije – videli se bomo pozneje, komisar –, da bi pokazali, da se vsi, regije in Parlament, zelo dobro zavedamo pomena te kohezijske politike za podjetja, državljane, socialno področje in gospodarstvo, in danes popoldne bomo skupaj pokazali, da je ta prva močna politična kampanja ljudi, jasno sporočilo Evropski komisiji, neposredno prek regij.

 
  
MPphoto
 

  Ricardo Cortés Lastra (S&D).(ES) Gospod predsednik, komisar, rad bi, da bi bila kohezijska politika po letu 2013 še naprej poglavitni zgled solidarnosti v EU. Rad bi, da bi bila kohezijska politika pravi odziv na krizo in njene posledice, in za to je nujno, da je ta politika vključena v strategijo Evropa 2020 in zlasti v cilj ustvarjanja delovnih mest.

Kohezijska politika mora biti čedalje bolj participativna in civilna družba mora imeti večjo vlogo pri oblikovanju in upravljanju projektov. Pomembno je, da v Komisiji kohezijsko politiko štejete za naložbo in ne izdatek ter za priložnost za ustvarjanje zaupanja in trajnostnega razvoja.

Ne želim, da kohezijska politika spregleda posebne potrebe družbenih skupin, ki imajo največ težav, saj to ni združljivo z integriranim pristopom ali bolj strateško zamislijo, ki vlaga v sektorje prihodnosti.

Skratka, kakor smo že tolikokrat povedali, potrebujemo kohezijsko politiko, ki je trdna, dobro financirana in prisotna v vseh regijah Evropske unije.

 
  
MPphoto
 

  Edit Bauer (PPE). (HU) Komisarja, gospe in gospodje, danes je bilo veliko povedanega o regionalni in kohezijski politiki. Vendar pa bi rada govorila o vlogi Evropskega socialnega sklada, ki ima temeljno vlogo in pomen tudi pri kohezijski politiki, ker imamo v primeru zaostajanja velikih skupin težave tudi pri kohezijski politiki. Vloga Evropskega socialnega sklada se bo s strategijo 2020 še okrepila, saj je zaposljivost ključno vprašanje. Na tem mestu bi vas rada opozorila na dve zadevi.

Prva je, da je treba zagotoviti drugo priložnost. Drugo priložnost moramo zagotoviti tistim, ki so izgubili zaposlitev v krizi, ki je pospešila nekatere procese globalizacije, kot je obsežna preselitev množične proizvodnje iz Evrope, in tistim, ki ne morejo uporabljati svojih spretnosti in znanja na trgu dela, ker ni povpraševanja po njih. Temu pravimo „nesorazmerje pri usposobljenosti“. Drugo priložnost je treba zagotoviti tudi tistim, ki so nezaposljivi, ker nimajo nobenih kvalifikacij, kot so ljudje, ki so opustili šolanje.

Druga zadeva je, da bi strategija 2020 povečala stopnjo zaposlenosti žensk za 25 %. Vendar bo to možno le, če bodo države članice ob pomoči Evropskega socialnega sklada lahko zagotovile nujno podporo na področju storitev, zlasti pri varstvu otrok in oskrbi starejših oseb. Ker je obseg potrebne podpore pogosto manjši, bi pravila za izplačilo verjetno morala biti prožnejša kot pri projektih, ki se financirajo iz velikih strukturnih skladov. Nujno pa je treba zagotoviti strožji nadzor in ocenjevanje, da bo financiranje preglednejše in učinkovitejše.

 
  
MPphoto
 

  Kerstin Westphal (S&D).(DE) Gospod predsednik, gospod Hahn, gospod Andor, gospe in gospodje, ni mi treba poudarjati, kako zelo pomembna je kohezijska in regionalna politika za proces skupnega življenja in povezovanja v Evropi. Menim pa tudi, da se morata regionalna politika in kohezijska politika v prihodnosti bolj osredotočiti na naša mesta. Mesta so pomembna gonilna sila razvoja v Evropi. Obenem pa imajo zdaj okoljske, gospodarske in socialne težave.

Zato imam posebno vprašanje za gospoda Hahna. Kakšne so po vašem mnenju možnosti za poudarjanje mestne razsežnosti? Če preidem k bistvu, gospod Hahn, pred kratkim ste na dogodku, ki je potekal v tem parlamentu, omenili, da razmišljate o posebnem deležu regionalnih sredstev, ki bi bil rezerviran za poudarjanje mestne razsežnosti. Je še vedno tako? Če je, kakšen delež ste imeli v mislih?

 
  
MPphoto
 

  Jan Olbrycht (PPE).(PL) Gospod predsednik, komisarja, presenetljivo je, da pred dogovorom o nadaljnjem finančnem okviru pogosto potekajo razprave, katerih namen je zagovarjati kohezijsko politiko, politiko, ki se je izkazala za eno od najučinkovitejših in najbolj prepoznavnih politik v Evropski uniji.

Pravzaprav je razprava o kohezijski politiki v veliki meri razprava o Evropski uniji – o tem, kaj je Unija, kako naj bi delovala in kako naj bi jo dojemali državljani. Ne razpravljamo samo o denarju; razmišljamo tudi o tem, ali dejansko sprejemamo ukrepe, ki privedejo do gospodarske rasti.

Upoštevati moramo dejstvo, da je kohezijska politika zelo poseben instrument, ker po eni strani povezuje zmanjšanje razlik s podporo ukrepov, ki povečujejo konkurenčnost. Ta dva cilja nista nezdružljiva – zaradi njiju je kohezijska politika naklonjena razvoju. Treba je razpravljati o tem, ker ta politika ni dobrodelna politika, temveč je dejansko politika ukrepov, ki naj bi prispevali k razvoju. Zato je del strategije EU 2020.

Poleg tega je treba povedati, da je to edina politika, ki jo je izjemno zapleteno uveljavljati, ker temelji na skupnem upravljanju, ki se deli z državami članicami. To po eni strani pomeni, da so vključeni instrumenti izjemno težavni in da so postopki zelo zapleteni, po drugi strani pa ima to jasen učinek sodelovanja Evropske unije, držav članic in lokalnih organov. V zvezi s tem bi vas pozval, da kohezijske politike ne zagovarjamo samo v okviru novih gospodarskih razmer. Razmislimo o tem, kako to politiko izboljšati in okrepiti.

 
  
MPphoto
 

  Salvatore Caronna (S&D).(IT) Gospod predsednik, zadnjih nekaj dni tukaj v Bruslju potekajo „dnevi odprtih vrat“. Veliko občinskih in regionalnih predstavnikov razpravlja o tem, kako obravnavati resne težave, s katerimi se spopadajo naša mesta, ter o starih in novih potrebah delavcev, družin ter malih in velikih proizvodnih družb.

Zaradi gospodarske krize, ki je prizadela naše družbe, je še naporneje in težje najti ustrezne rešitve za novo in resno socialno vprašanje. V tem okviru menim, da so vsi spoznali, da je bila kohezijska politika večkrat edini pravi instrument, ki je bil na voljo regijam pri prizadevanju, da bi zagotovile rešitve. Zato lahko rečemo, da je kohezijska politika v zadnjih nekaj letih odločilno spodbujala proces evropskega povezovanja za vse regije. Zdaj moramo nanovo opredeliti to politiko za obdobje po letu 2013 in smo torej na prelomnici. Zato je nujno treba preprečiti nekatera tveganja.

Prvo temeljno tveganje bi bila ponovna nacionalizacija te politike – to bi bil velik korak nazaj. Drugič, pri pripravi proračuna za financiranje moramo določiti ustrezne zahteve v zvezi s šibkejšimi območji, ne da bi kaznovali konkurenčnejše in naprednejše regije. Zadnjič, treba je poenostaviti postopke za tiste, ki so pokazali učinkovitost, in zagotoviti, da pristojnost za kaznovanje tistih, ki niso pokazali učinkovitosti, postane bolj pravno zavezujoča. Pričakujemo, da bo Komisija ukrepala v skladu s tem.

 
  
MPphoto
 

  Regina Bastos (PPE).(PT) Gospod predsednik, komisarja, gospe in gospodje, po štirih zaporednih letih, v katerih se je stopnja brezposelnosti zniževala, od leta 2004 do leta 2008, je sedanja gospodarska kriza izničila večino doseženega napredka. Po vsej Evropski uniji so se stopnje brezposelnosti skokovito povečale. Na primer na Portugalskem smo na žalost dosegli rekordno visoko raven brezposelnosti, ki znaša 11 %.

Drug negativni pojav je brezposelnost mladih v EU. Evropa je tako v obdobju preoblikovanja in pred njo so velikanski izzivi. Kriza je izničila leta gospodarskega in družbenega napredka ter razkrila šibke točke v gospodarstvih držav članic in torej v gospodarstvu same EU. Strategija Evropa 2020 nam kaže, kako naj nadaljujemo. EU mora okrepiti vsa svoja prizadevanja za spodbujanje zaposlovanja in socialnega vključevanja v okviru svoje strategije za boj proti gospodarski in socialni krizi.

Zato pozdravljam predlog resolucije o prihodnosti Evropskega socialnega sklada (ESS), o katerem razpravljamo danes, ker ima ta sklad odločilno vlogo pri doseganju ciljev strategije Evropa 2020. Ta sklad je dejansko glavni finančni instrument, ki EU omogoča, da strateške cilje politike zaposlovanja uresničuje z izboljšanjem ravni izobraževanja in usposabljanja prebivalcev Evrope. ESS je treba okrepiti kot glavno gonilno silo strategije Evropa 2020, države članice pa ga morajo uporabljati za vlaganje v prekvalifikacijo, zaposlovanje, usposabljanje in poklicno preusposabljanje.

Na koncu bi rada poudarila, da mora reforma ESS za to, da bi bila opravljena skupaj z reformo drugih strukturnih skladov, olajšati in poenostaviti upravljanje tega sklada ter povečati preglednost, prav tako pa mora sredstva usmeriti v rezultate in dosežke, ki so lahko pomembni za vsakodnevno življenje širše javnosti.

 
  
MPphoto
 

  Sergio Gaetano Cofferati (S&D).(IT) Gospod predsednik, komisar, strukturni skladi so nedvomno eden od najučinkovitejših instrumentov za oblikovanje evropskih politik in predvsem za zagotavljanje trdnosti evropskega gospodarstva. Zato menim, da zelo pomembno ni samo to, da jih potrdimo, temveč tudi to, da razmislimo o njihovi učinkovitosti z uvedbo nekakšne prožnosti med skladi. Predvsem mislim na Evropski socialni sklad, ki je danes odločilen za zagotavljanje kakovosti prihodnjih delovnih mest v tem delu sveta.

Vsekakor je pomembno, da se spodbujata oživljanje in rast, vendar se je treba osredotočiti na konkurenčne modele, ki vključujejo tako kakovost tega, kar se proizvaja z znanjem, kot kakovost načina, na katerega se to proizvaja. Kakovostna delovna mesta so zelo pomembna za dostojanstvo ljudi in za njihovo sposobnost ustvarjanja dobička.

Menim, da Evropski socialni sklad potrebuje posebna in enostavna pravila. Enostavnost ne ogroža učinkovitosti in kakovosti, ob strogih nadzorih pa je še manj verjetno, da bi privedla do dejanj, ki so v nasprotju s pravili. Menim, da morata biti poenostavitev in večji nadzor tesno povezana. Tako bomo strategijo Evropa 2020 resnično lahko opremili z instrumenti, ki so se izkazali za učinkovite, pri katerih pa se je pokazala tudi potreba po nekaterih posodobitvah.

 
  
MPphoto
 

  Rosa Estaràs Ferragut (PPE).(ES) Gospod predsednik, najprej bi se rada zahvalila delovni skupini, ki jo je vodila predsednica Odbora za regionalni razvoj, zaradi česar danes lahko razpravljamo o tem.

Vsekakor se vsi strinjamo, da je kohezijska politika bistveni element za doseganje ciljev strategije Evropa 2020 in tudi za doseganje evropskega povezovanja ter doseganje v Lizbonski pogodbi določene ekonomske, socialne in teritorialne kohezije, ki jo tako glasno zahtevajo ljudje.

Menim, da moramo zdaj ugotoviti, kakšne napake smo delali, in izboljšati to, kar smo naredili do zdaj. Vsi se strinjamo, da mora biti postopek veliko prožnejši, da mora biti manj birokratskih ovir in da morajo biti nadzori enostavnejši. Poleg tega je treba posebej obravnavati regije s posebnimi težavami, kot so otoki, gorska območja, čezmejne regije in najbolj oddaljene regije. Bruto domači proizvod mora biti še naprej glavno merilo, čeprav v drugih postopkih odločanja lahko obstajajo drugi kazalniki, regije in lokalni organi pa morajo imeti temeljno vlogo. Zdi se, da se vsi strinjamo glede tega.

Torej bomo šli po tej poti, vendar nam mora Komisija pojasniti, ali je to res pot, po kateri naj gremo, ali pa bi morali po drugi poti. Pojasniti mora, ali bomo imeli enake proračune, kar je nujno potrebno za to, da ne bo nihče prikrajšan in da bodo vse regije lahko napredovale na področjih inovacij, konkurenčnosti, razvoja, prihodkov in napredka, zlasti v času krize, ko je jasnost potrebna bolj kot kdaj koli prej.

 
  
MPphoto
 

  Proinsias De Rossa (S&D). – Gospod predsednik, združene politike so bistvene za doseganje rezultatov. Za doseganje rezultatov je bistven tudi mehanizem za dinamično spodbujanje spremembe, kar je po mojem mnenju najenostavneje doseči s tem, da se vse zainteresirane strani vključijo na strukturiran način.

Do zdaj se v tej razpravi ni upoštevalo temeljne vloge, ki jo imajo storitve splošnega interesa, vključno s socialnimi storitvami, pri ekonomski, socialni in teritorialni koheziji, pri ustvarjanju delovnih mest in izboljšanju kakovosti življenja.

Medtem ko razpravljamo o tem, kako naj skladi EU postanejo učinkovitejši pri zagotavljanju kohezije, politike Sveta in Komisije o javnofinančni konsolidaciji spodkopavajo storitve splošnega interesa, ki so bistvene za kohezijo. Brez njih sredstva, ki jih Evropa lahko nakaže državam članicam, ne bodo imela smisla.

Druga težava je negativni učinek, ki jih imajo pravila trga EU na pravico regionalnih in lokalnih organov do ohranitve in vzpostavitve storitev splošnega interesa, vključno s socialnimi storitvami. Da, podpiram to, da imamo učinkovitejše sklade, ki so usmerjeni v rezultate, vendar moramo končati ta nesmisel, to norost, da našim družbam jemljemo bistvene javne storitve.

 
  
MPphoto
 

  Tamás Deutsch (PPE). (HU) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, menim, da je močna in učinkovita kohezijska politika nepredstavljiva. Brez političnega soglasja – ali, če hočete, politične kohezije –, ki je potrebno za pripravo in izvajanje politike, menim, da vprašanja predsednice Hübner in s tem povezani osnutek sklepa podpirajo politično soglasje političnih skupin, političnih družin in morda celo različnih evropskih institucij.

S tega vidika menim in se mi zdi, da so sirenski glasovi, ki smo jih slišali med današnjo razpravo o BDP kot glavnem in edinem kazalniku ter merilu za upravičenost do podpore za regionalni razvoj, nesprejemljivi. Rad bi izrazil svojo najjasnejšo in nedvoumno podporo odločnim stališčem gospoda Olbrychta in gospe Mazzoni, namreč odločnim stališčem, ki sem jih omenil v prejšnjih razpravah v Evropskem parlamentu in s katerimi se strinja tudi komisar Hahn, da je BDP, čeprav ne odraža vseh razsežnosti stopnje razvitosti, še vedno najzanesljivejši kazalnik, ki je na voljo. Seveda oblikovalci politike na ravni držav članic lahko uporabljajo druge kazalnike, da odpravijo njegove morebitne pomanjkljivosti in da prikažejo okoljske in socialne vidike razvoja. Vendar mora biti BDP za to, da se uveljavi evropska solidarnost in da se zagotovi, da države članice lahko uspešno dohitijo razvoj, še naprej temeljni in edini kazalnik za razdeljevanje sredstev na ravni EU.

 
  
MPphoto
 

  Sylvana Rapti (S&D).(EL) Gospod predsednik, Evropski socialni sklad je orodje, osnovno orodje za izgradnjo boljše Evrope, da bomo lahko vzpostavili solidarnost narodov in držav. Kot pri vsakem drugem orodju pa je zelo pomembno, da razmislimo, kako ga bomo uporabili.

Komisarja, gospe in gospodje, če si predstavljamo, da je Evropski socialni sklad kladivo, lahko z njim zabijemo žeblje, ki bodo ohranjali stabilnost evropske konstrukcije. Če pa ne bomo previdni in nam to kladivo pade na nogo, potem ne bomo mogli več hoditi. S to metaforo sem želela ponazoriti, da nam, čeprav bi ustvarili najboljšo konstrukcijo, najboljšo infrastrukturo, ne bo uspelo, če bomo pozabili, da jo gradimo za državljane Evrope. Evropska konstrukcija mora biti stabilna, če naj ljudje živijo in uspevajo v njej ter delajo na dostojnih delovnih mestih z resničnimi obeti za prihodnost.

Komisarja, prosim, nikoli ne pozabita, da je temeljna naložba Evropskega socialnega sklada človek.

 
  
MPphoto
 

  Jan Kozłowski (PPE).(PL) Gospod predsednik, komisarja, kohezijsko politiko je treba ohraniti in okrepiti v novem finančnem okviru.

V skladu z načeli solidarnosti in subsidiarnosti, ki sta temeljni načeli Unije, mora kohezijska politika podpirati tiste regije, ki morajo na področjih infrastrukture, gospodarstva, tehnologije, zaposlovanja ali socialne vključenosti največ nadoknaditi in ki z lastnimi sredstvi ne morejo premostiti te vrzeli. S to podporo je treba izvajati integrirane strategije regionalnega razvoja, ki vključujejo tudi cilje, določene na nacionalni ravni in na ravni Unije. Kohezijska politika mora preseči okvir politike prostorskega razvoja in mora vključevati sektorske politike, kot so promet, energetika, izobraževanje, raziskave, razvoj in zaposlovanje.

 
  
MPphoto
 

  Csaba Sándor Tabajdi (S&D). (HU) Komisarja Andor in Hahn, kohezijska politika je najuspešnejša in najbolj prepoznavna javna politika Evropske unije. Ta politika je tudi pomembno orodje, ki ga bo Unija zelo potrebovala tudi v prihodnosti. Zbliževanje novih baltskih in srednjeevropskih držav članic nikakor ni končano. Poleg tega ta sredstva potrebujejo tudi nekatere regije v Španiji, na Portugalskem in v Grčiji.

Vendar bi se motili, če bi mislili, da je edini namen kohezijske politike spodbujanje zbliževanja, saj je to najobsežnejša integrirana naložbena politika, ki podpira cilje strategije 2020. Razdrobitev te kohezijske politike bi bila velika napaka. To bi bilo tako, kot če bi razpustili Evropsko unijo. Kot član Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja menim, da je zelo pomembno, da si prizadevamo za večjo stopnjo usklajenosti in sinergije med regionalno politiko in politiko za razvoj podeželja v prihodnosti.

 
  
MPphoto
 

  Anneli Jäätteenmäki (ALDE).(FI) Gospod predsednik, kohezijska politika je bila potrebna in bila je uspešna.

Menim, da si moramo zdaj drzniti pogledati naprej in si upati vprašati, ali se denar danes porablja na pravih mestih in ali ima predvideni učinek. Denar se dodeljuje vsepovprek in se dandanes ne dodeljuje več najrevnejšim regijam in območjem, kjer dejansko utegne biti potreben. Menim, da je napočil čas, da se vprašamo, ali je treba kohezijsko politiko nacionalizirati, skupna sredstva na ravni EU pa usmeriti samo tja, kjer so dejansko potrebna.

Drugič, rada bi povedala, da je treba birokracijo nedvomno zmanjšati; zdaj se zanjo porabi 30–40 % razpoložljivega denarja, kar je vsekakor veliko preveč.

 
  
MPphoto
 

  Petru Constantin Luhan (PPE).(RO) Dosežki kohezijske politike Evropske unije in dodana vrednost, ki jo ta politika lahko zagotovi strategiji EU 2020, so nesporni. Poudariti je treba tudi vlogo te politike pri krepitvi konkurenčnosti regij in omogočanju njihove čedalje večje prilagodljivosti.

Čeprav morajo biti prednostne naloge kohezijske politike usklajene s cilji strategije EU 2020, menim, da mora biti dovolj prožnosti, da se lahko upoštevajo regionalne posebnosti in podprejo šibkejše regije z večjimi potrebami, tako da lahko slednje odpravijo socialno-ekonomske težave in premagajo naravne omejitve ter da se lahko zmanjšajo razlike.

Močna, dobro financirana regionalna politika Evropske unije, ki zagotavlja koristi vsem regijam v EU, je predpogoj za izpolnitev naših prihodnjih ciljev.

 
  
MPphoto
 

  Juan Fernando López Aguilar (S&D).(ES) Gospod predsednik, zahvaljujem se za to, da lahko sodelujem v razpravi, ki je vedno zelo pomembna za poslance, ki prihajamo z otokov in na otokih živimo, kot so Kanarski otoki v mojem primeru. Oglašam se v skladu z mojim sodelovanjem v razpravi o regionalni politiki na podlagi člena 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki je potekala nedavno, in poudaril bom le tri točke.

Prvič, rad bi poudaril, da mora biti ta razprava o ekonomskih, socialnih in teritorialnih vidikih kohezijske politike v skladu s finančnimi perspektivami za obdobje 2014–2020. Cilj kohezije je pomembnejši kot kdaj koli prej ravno zaradi krize in ne kljub krizi.

Drugič, rad bi poudaril, da kohezijska politika ni sektorska, temveč medsektorska politika, kar pomeni, da regionalne razsežnosti kohezijske politike ni mogoče šteti za posebno sektorsko politiko, temveč da mora ta razsežnost zajemati energetsko, prometno, komunikacijsko in inovacijsko politiko.

Tretjič, rad bi poudaril, da je to še posebej pomembno za otoška območja, ki so vsa na zunanjih mejah Evropske unije in so zato zelo ranljiva na področju varstva pred nezakonitim trgovanjem in tudi pred nevarnostmi globalizacije.

 
  
MPphoto
 

  Andreas Mölzer (NI).(DE) Gospod predsednik, kakor vemo, ima 27 držav članic EU z velikim številom regij, mest in občin ter 500 milijoni prebivalcev seveda zelo raznolike potrebe in težave. Poleg tega ima vsaka pobuda EU na ravni Bruslja regionalne in lokalne posledice.

Od sedemdesetih let prejšnjega stoletja je regijam z omejenimi možnostmi na voljo strukturna pomoč za zagotavljanje geografsko uravnotežene rasti gospodarstva in blaginje. Vendar se glede na sedanje stanje zdi, da se nismo čisto nič približali uresničitvi teh ciljev. Na primer, regije na Irskem in v Grčiji so kljub milijardnim subvencijam občutile polno moč finančne in gospodarske krize. Tudi regijam, ki so s širitvijo leta 2004 izgubile status območij cilja 1, se ne godi dosti bolje. Njihov položaj se je izboljšal le s statističnega vidika, z drugimi besedami, na papirju, vendar je splošno znano, da se papirja ne da jesti. Velike regije lahko izkazujejo močno rast, vendar obenem lahko obsegajo majhne regije, ki se borijo za preživetje.

Zato moramo zagotoviti, da kohezijska politika postane učinkovitejša, posamezni projekti pa bolj trajnostni.

 
  
MPphoto
 

  Rareş-Lucian Niculescu (PPE).(RO) Menim, da mora Evropska komisija jasno in podrobno razložiti, kako bomo dosegli sinergijo med kohezijskimi skladi in skladi skupne kmetijske politike, saj bi uskladitev delovanja teh skladov ustvarila več dodane vrednosti za ukrepe EU, povečala pa bi tudi našo učinkovitost pri doseganju naših ciljev.

Ne nazadnje podpiram tiste, ki so danes pozvali, naj se pravila, ki urejajo vse vrste skladov, poenostavijo tako na evropski ravni kot na ravni držav članic. Podpiram tudi kolege poslance, ki so povedali, da mora BDP ostati glavno merilo za določanje upravičenosti do pomoči.

 
  
MPphoto
 

  Derek Vaughan (S&D). – Gospod predsednik, Wales ima veliko koristi od financiranja iz strukturnih skladov. Zato ni nobeno presenečenje, da podpiram sedanjo podlago kohezijske politike.

Menim, da mora biti financiranje iz strukturnih skladov na voljo vsem regijam po EU in da je treba regijam, ki nimajo več konvergenčnega statusa, zagotavljati zadostno podporo. Menim, da je treba ohraniti konkurenčnost, in zato bi pozval vse zainteresirane kolege, naj se danes popoldne udeležijo pohoda, ki ga organizira Odbor regij.

Za konec, menim, da mora Evropski socialni sklad ostati del kohezijske politike in da se ga ne sme prenesti na sektorske projekte. Veselim se, da bo približno 9. novembra objavljeno peto kohezijsko poročilo. Zlasti se veselim razprave o nekaterih podrobnostih, med drugim o poenostavitvi postopka, predvsem za prosilce. Veselim se tudi razprave o opredelitvi mestnega območja. To je zelo pomembno vprašanje, o katerem moramo razpravljati.

Seveda moramo zagotoviti tudi to, da bodo imeli kohezijska politika in strukturni skladi v prihodnosti zadosten proračun.

 
  
MPphoto
 

  José Manuel Fernandes (PPE).(PT) Gospod predsednik, komisarja, gospe in gospodje, če pogledamo cilje kohezijske politike, ima ta politika vsekakor evropsko dodano vrednost. Ta politika dokazuje evropsko solidarnost z zmanjšanjem regionalnih nesorazmerij in prispevanjem k ekonomski, socialni in teritorialni koheziji. Da to lahko doseže, mora imeti na voljo potrebna proračunska sredstva. Kohezijska politika mora biti tudi dovolj prožna, da lahko obravnava regionalne posebnosti, zlasti posebnosti manj razvitih regij, bruto domači proizvod pa mora ostati glavno merilo za upravičenost.

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja je treba uskladiti s skladi kohezijske politike, da se poveča učinkovitost in da se dosežejo čim boljši rezultati. Prav tako podpiram in pozivam Komisijo, naj oceni črpanje skladov kohezijske politike, da bo mogoče kar se da hitro sprejeti ukrepe za izboljšanje stopenj črpanja teh skladov.

 
  
MPphoto
 

  Liisa Jaakonsaari (S&D).(FI) Gospod predsednik, strategija Evropa 2020 naj bi predstavljala nov začetek po najgloblji krizi v zgodovini evropskega gospodarstva. Vendar se je na razpravi, ki je potekala potem, govorilo predvsem o proračunski disciplini in o maločem drugem. Zdi se, da se najglasneje pozdravlja tiste, ki pravijo, da moramo še bolj zmanjšati obseg sredstev. Svet zmanjšuje obseg sredstev, države članice zmanjšujejo obseg sredstev in zdaj se zdi, da tudi tukaj v Parlamentu prevladuje mnenje, da je treba zmanjšati tudi obseg proračuna EU.

Prihodnosti se ne gradi tako. Evropska unija kmalu ne bo več imela kohezijske politike, regionalne politike, politike zaposlovanja in gospodarske politike; imela bo le finančno politiko. Komisarja Hahn in Andor, ali sta zaskrbljena zaradi tega splošnega vzdušja zmanjševanja obsega sredstev? Menim, da je razprava, ki pravkar poteka tukaj, nekoliko naivna.

 
  
MPphoto
 

  Andrzej Grzyb (PPE).(PL) Gospod predsednik, vaša izjava, gospod Hahn, da je kohezijska in regionalna politika v dobrem stanju in da mora biti to politika, ki je blizu državljanom in vključuje različne, dobro oblikovane instrumente, je – po mojem mnenju – dober odgovor na vprašanje, ki je bilo danes zastavljeno v tej dvorani.

Za premagovanje krize, ki je težka za vse nas, in doseganje ciljev gospodarske strategije 2020 so potrebni kohezijska politika in jasni cilji tako za države članice kot za regije. To leto smo določili za evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti. Tudi s tem ciljem bomo nadaljevali do leta 2020. Tega ne bomo dosegli, če Evropski socialni sklad ne bo vključen v kohezijsko politiko. To pričakujejo tudi lokalni organi in to pravi tudi Odbor regij, ki jih zastopa. Zato moramo v tej dvorani zelo temeljito upoštevati njihovo mnenje.

 
  
MPphoto
 

  Inés Ayala Sender (S&D).(ES) Gospod predsednik, splošno znano je, da so za teritorialno kohezijo ter gospodarsko in socialno blaginjo držav članic in njihovih regij potrebna komunikacijska omrežja, ki olajšajo in omogočijo resnični prosti pretok ljudi, blaga in storitev prek meja. Ta omrežja so potrebna, da se zagotovi večja usklajenost sistemov mobilnosti, večja usklajenost ciljev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije ter načrtovanje vseevropskih omrežij, ki so pogosto prezrta ali pa se jih izvede vzporedno, ne da bi se vključila potrebna merila.

Vendar se je evropska politika v zvezi z vseevropskimi omrežji do zdaj soočala s klavrnim in odmevnim pomanjkanjem sredstev tako iz Evropske unije kot iz držav članic, zlasti na čezmejnih predelih, ki jih vsi štejejo za nikogaršnje ozemlje.

Res je, da so države članice, ki jim je uspelo uskladiti obe politiki, ustvarile povečan učinek, ki je pospešil napredek zgodovinsko nerazvitih regij, mest in njihovih državljanov ter jih vključil v kohezijo, ki si jo vsi želimo.

Da se doseže glavni cilj, namreč, da se zmanjšajo razlike ter da se regije in državljani približajo našemu območju razcveta in blaginje prek boljših komunikacijskih kanalov, moramo razpravo o obdobju po letu 2013 dopolniti z resno razpravo o tem, da je nujno treba enkrat za vselej zagotoviti zadostna sredstva za vseevropska omrežja.

 
  
MPphoto
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE). (PL) Gospod predsednik, kohezijska politika zajema in združuje veliko različnih razvojnih ciljev ter pričakovanj ne samo regij, temveč tudi različnih družbenih skupin. Dosežki kohezijske politike in izkušnje, pridobljene s to politiko, kažejo, da je to lahko in mora biti politika, ki izpolnjuje nove izzive iz strategije „Evropa 2020“.

Pospešena gospodarska rast se ne pretvori vedno v zmanjšanje revščine. Zato ima Evropski socialni sklad tako pomembno vlogo in zato moramo uskladiti različne politične strategije. Ustvarjanje delovnih mest ter sistem izobraževanja in preusposabljanja, ki ustreza namenu, postajata izjemno pomembna. Kohezijska politika je podlaga za uresničevanje trajnostnega razvoja strnjenih mestnih naselij in podeželja ob upoštevanju njihovih posebnosti in možnosti. Ustrezno usklajevanje različnih političnih strategij bo omogočilo, da bodo sklad za razvoj podeželja in drugi skladi zmanjšali vse zamude v razvoju in upoštevali posebnosti manj razvitih območij, med drugim podeželja.

 
  
MPphoto
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE).(PT) Kohezijske politike niso samo še en instrument evropskega povezovanja, temveč jih lahko štejemo za dejansko uresničitev in dinamični dokaz samega evropskega projekta v smislu skupnosti državljanov, ki imajo skupne vrednote socialne pravičnosti in solidarnosti.

V tem okviru lahko razumemo vztrajanje pri tem, da morajo biti kohezijske politike usmerjene v vse regije in da je treba merila za upravičenost, ki so zdaj osredotočena na bruto domači proizvod na prebivalca, razširiti, da postanejo pravičnejša. Vendar nikoli ne smemo pozabiti na glavni in osnovni namen kohezijskih politik, namreč, da se doseže enak življenjski standard za vse Evropejce, in to vedno pomeni, da je treba namenjati posebno pozornost najrevnejšim regijam, kot so nekatere od najbolj oddaljenih regij, ki dejansko potrebujejo posebne ukrepe.

 
  
MPphoto
 

  Silvia-Adriana Ţicău (S&D).(RO) Evropsko komisijo bi rada pozvala, naj zagotovi, da se bodo v okviru prihodnje ekonomske, socialne in teritorialne kohezijske politike Evropske unije dodelili veliki zneski prometnemu sektorju, zlasti za intermodalnost, in tudi energetski učinkovitosti v stanovanjskih stavbah. Menim, da bodo te naložbe po eni strani ustvarile delovna mesta na lokalni in regionalni ravni, obenem pa spodbudile gospodarsko blaginjo in razvoj malih in srednje velikih podjetij v teh sektorjih.

Ne nazadnje, komisar Hahn, upam, da bomo po letu 2013 imeli ločeno postavko za financiranje strategije Evropske unije za Podonavje. Naj omenim, da ima strategija Evropske unije za regijo Baltskega morja na voljo 20 milijonov EUR samo za leto 2011. Strategija Evropske unije za Podonavje lahko postane eden od najuspešnejših projektov Evropske unije.

 
  
MPphoto
 

  Iosif Matula (PPE).(RO) Današnja razprava o kohezijski politiki po letu 2013 poteka ravno ob pravem času, če pomislimo, da v Bruslju potekajo „dnevi odprtih vrat“.

Zaradi dejstva, da so številni udeleženci iz večine evropskih regij prišli sem, da bi predstavili svoje pobude, prizadevanja in rezultate ter svoje nezadovoljstvo na različnih področjih regionalnega razvoja, sem še bolj prepričan, da kohezijska politika EU zagotavlja konkretne rezultate.

Poseben vidik, ki se upošteva v sedanjem programskem obdobju, je učinkovitost uporabe obstoječih sredstev. Osredotočiti se bomo morali na izvedbene ukrepe za povečanje stopnje črpanja dodeljenih sredstev, zlasti v regijah, ki imajo težave s tem. Zato si je treba na evropski, nacionalni in regionalni ravni še naprej prizadevati za poenostavitev izvajanja kohezijske politike. Vsekakor je treba ohraniti ustrezno ravnovesje med poenostavitvijo postopkov ter zagotavljanjem učinkovitosti in dobrega finančnega poslovodenja, da se vzpostavi bolj prepoznavna politika, ki jo je enostavno izvajati.

 
  
MPphoto
 
 

  Seán Kelly (PPE).(GA) Nimam veliko časa, gospod predsednik. Zato se bom osredotočil samo na nekaj točk.

Gospod predsednik, prvič, ESS se ne sme ponovno nacionalizirati, tako kot se ne sme ponovno nacionalizirati SKP. Potrebujemo več Evrope, ne manj.

Drugič, nujno je treba poenostaviti postopek predložitve vlog. Spoznal sem skupine, ki se jim, čeprav so upravičene do financiranja, ni zdelo vredno predložiti vloge, ker je bila predložitev vloge tako zapletena. Nekatere so dejansko morale najeti strokovnjaka, da je predložil vlogo zanje. To je absurdno in se mora končati.

Tretjič, menim, da je treba ohraniti tako cilj 1 kot cilj 2. Zastopal sem svojo skupino v Mannheimu in videl sem koristi cilja 2. Menim, da je to pomembno.

Za konec želim povedati – čeprav se nekateri moji kolegi v skupini EPP ne strinjajo z mano –, da obstaja tudi potreba po tem, da se BDP ne obravnava kot edino merilo. Vsekakor mora biti glavno merilo, vendar ne edino. Menim, da moramo razpravljati o tem, in tega se veselim.

 
  
MPphoto
 

  Luís Paulo Alves (S&D).(PT) Evropski socialni sklad (ESS) je verjetno instrument, ki največ prispeva k spodbujanju kohezije. Zato ga je treba dobro uskladiti s skladom za regionalni razvoj. Pomembno je, da se sprejme lokalni pristop do težav, ki jih je treba odpraviti, z drugimi besedami, globalna vizija za lokalno ukrepanje. Lokalni in regionalni organi najbolje vedo, kakšne so razmere na terenu, koliko vlaganja v ustvarjanje delovnih mest potrebujejo in kateri ukrepi so najprimernejši za spodbujanje zaposlovanja v njihovih regijah. Upoštevati moramo pozitivne izkušnje regij.

Na Azorih, najbolj oddaljeni regiji, kjer brezposelnost navadno dosega rekordne ravni, stopnja brezposelnosti zdaj znaša 6,5 % in je najnižja na Portugalskem. To je predvsem posledica strategije vnaprejšnjega načrtovanja, ki se je uporabila za zaposlovanje in ki določa, katere dejavnike je treba obravnavati in kako doseči želene cilje, pa tudi posledica uporabe ESS kot operativnega instrumenta te strategije na področju izobraževanja, usposabljanja in spodbujanja zaposlovanja.

Kohezijsko politiko je treba uporabljati za vse, ker je to edini način, da se zagotovi uspeh strategije Evropa 2020.

 
  
MPphoto
 

  Piotr Borys (PPE). (PL) Gospod predsednik, kohezijska politika ali regionalna politika bi lahko bila eno od ključnih gonil razvoja Evropske unije. Ta politika je bolj prijazna do državljanov kot večina politik in se osredotoča na praktične cilje in na reševanje praktičnih, pomembnih težav. Zato moramo zadeve v zvezi s teritorialno kohezijo dokončati v okviru kohezijske politike. Ključna vprašanja so gradnja cest, železniške povezave za visoke hitrosti in popolna kohezija, ki bo povečala mobilnost po vsej Evropi.

Kar zadeva Evropski socialni sklad, se zdi, da ne bomo mogli uresničiti ambicioznih predlogov strategije Evropa 2020. Danes tretjina Evropejcev ni poklicno usposobljenih. Menim, da mora ta sklad danes v veliki meri vlagati ravno v poklicno usposabljanje in vseživljenjsko učenje in da mora zagotoviti, da bo naša evropska družba bolj usposobljena. Poleg tega je lahko ta sklad usmerjen ne samo v vprašanja socialne vključenosti, temveč tudi v večjo poklicno mobilnost evropskih državljanov.

 
  
MPphoto
 

  Miroslav Mikolášik (PPE). (SK) Politika regionalnega razvoja je ključni element v gospodarskem, socialnem in teritorialnem razvoju Evropske unije, zato si njena sistematična posodobitev kot odziv na nove trende zasluži posebno pozornost in mora biti prednostna naloga Evropske unije tudi po letu 2013.

Bogate izkušnje iz preteklosti morajo privesti do odprave ponavljajočih se napak, večje učinkovitost, hitrega in kakovostnega izvajanja kohezijske politike ter nemotenega delovanja partnerstva in večje preglednosti. Trdno sem prepričan, da mora biti izvajanje kohezijske politike v prihodnosti bolj usmerjeno v rezultate in kakovost rezultatov, za kar sta potrebna boljša spremljanje in ocenjevanje učinkovitosti programov za izvajanje regionalne politike in kohezijske politike, tako da se bodo sredstva porabila za infrastrukturo, znanost in raziskave ter boj proti brezposelnosti – za podjetja in državljane –, da se bodo regije lahko razvile in dohitele najboljše.

 
  
MPphoto
 

  Silvia Costa (S&D).(IT) Gospod predsednik, rada bi izrazila podporo temu, da Evropski socialni sklad ohrani svoj proračun in pravila, čeprav z namenom, da se bolj integrira z vsemi drugimi strukturnimi skladi.

Vendar je treba pravila revidirati vsaj na petih področjih: potrebujemo večjo poenostavitev in več spremljanja rezultatov in ne samo postopkov; kar se da dobro moramo uporabiti izkušnje, kot so izkušnje, pridobljene v zadnjih dveh letih v italijanskih regijah, da ponudimo integrirane svežnje usmerjanja, usposabljanja, preusposabljanja in podpore, da delavcem, ki so bili odpuščeni ali ki so brezposelni, pomagamo, da se vključijo v mala in srednje velika podjetja; spodbujati moramo partnerstva na področju usposabljanja med izobraževalnimi institucijami za usposabljanje, univerzami in podjetji, da se zagotovijo možnosti za nenehno usposabljanje, ki upoštevajo potrebo po novih spretnostih in znanju; potrebujemo več prehodnih projektov, ki so bili do zdaj le poskusni; in potrebujemo več nacionalnih in meddržavnih pobud za študij ob priložnostnem delu za mlade.

Menim, da moramo možnost uvedbe novih pravil za Evropski socialni sklad preučiti tudi na podlagi teh točk.

 
  
MPphoto
 

  Mairead McGuinness (PPE). – Gospod predsednik, razpravljamo o kohezijski in regionalni politiki. Kakor nekateri morda že veste, je v javnost prišel dokument o prihodnosti skupne kmetijske politike do leta 2020, ki obravnava tudi teritorialne izzive prihodnosti. Torej obstajajo povezave med vsemi našimi politikami. Znotraj vsake od njih želimo zadostno financiran politični okvir.

Rada bi poudarila nekaj točk v zvezi z resolucijo. Koherenco potrebujemo tudi v državah članicah. Videli smo, kje so politike držav članic izničile dobro delo kohezijske in regionalne politike. Ta teden smo se srečali s člani regionalnih organov, ki so povedali, da so doživeli veliko razočaranje, ko so poskušali priti do sredstev. Ni dovolj, da njihov glas samo slišimo, ampak mu moramo tudi prisluhniti in se nanj odzvati.

Podpiram to resolucijo.

 
  
MPphoto
 

  Csaba Sógor (PPE). (HU) Kohezijska politika in regionalna politika Evropske unije sta izjemno pomembni ne samo za povečanje konkurenčnosti, temveč tudi za uresničitev zamisli o enotni Evropi. Menim, da se vsi strinjamo, da bo resnično združeno Evropo mogoče zgraditi v srednjeročnem in dolgoročnem obdobju le, če bodo stopnje gospodarske razvitosti uravnotežene po vsej Evropi. Za učinkovito izvajanje strategije EU 2020 in doseganje njenih ciljev je nujno, da imajo vse regije z različnimi stopnjami razvitosti koristi od tega procesa. Zato je pomembno, da je manj razvitim regijam še naprej na voljo sedanja raven skladov kohezijske politike. Preprečiti moramo, da bi se Evropa razcepila na dvoje zaradi upočasnitve procesa dohitevanja držav članic, ki so se pridružile EU od leta 2004.

 
  
MPphoto
 

  Anna Záborská (PPE). (SK) V vseh teh strategijah in okvirih moramo upoštevati temeljno dejstvo, da Evropa ni projekt za izgradnjo muzeja na prostem. Evropa ni komunistična utopija, kjer vsi delajo in vsi dobijo to, kar želijo. Evropski socialni sklad ni orodje za uresničevanje takih zamisli. Ta sklad je orodje za pomoč razvoju, vendar pomoč zagotavlja predvsem tistim, ki si ne morejo pomagati sami.

Če ljudje le stežka skrbijo za zaposlitev, nastanitev, hrano ali zdravje, jim moramo pomagati – to pomeni solidarnost. To ne pomeni umetno ustvarjenih delovnih mest, ki izkrivljajo trg dela, in ne pomeni izravnave socialnih in regionalnih razlik, ki spominja na egalitarizem. Če ne želimo doživeti enake usode kot knez Potemkin, se moramo izogibati temu, da bi besedo „socialen“ uporabljali pogosteje kot besedo „odgovoren“. Svetovna finančna kriza nas svari pred neresničnostjo in neodgovornostjo.

 
  
MPphoto
 

  Jiří Havel (S&D). (CS) Gospod predsednik, rad bi se zahvalil za današnjo predstavitev in naknadno plodno razpravo. To mi vliva veliko optimizma. Dejstvo, da obstaja soglasje glede potrebe po kohezijski politiki, je nedvomno dobra novica za vse, še boljše pa je to, da obstaja soglasje znotraj tega parlamenta.

Rad bi se zahvalil Komisiji, ker pripravlja olajšanje črpanja iz skladov. Imel sem možnost pregledati njen predlog in to je vsekakor korak v pravo smer.

Za konec bi rad pripomnil, da ima kohezija absolutno in relativno razsežnost. Absolutna razsežnost je tisto, kar vsi razumemo kot podporo najrevnejšim regijam, vendar pa je enako pomembna tudi relativna razsežnost znotraj posameznih držav. Posredoval sem zato, da ne pozabimo na to.

 
  
MPphoto
 

  Paul Rübig (PPE).(DE) Gospod predsednik, najprej bi se rad zahvalil gospodu Hahnu, nekdanjemu avstrijskemu ministru za znanost in raziskave, ker je sprožil novo razpravo, ki bo veliko prispevala k spodbujanju rasti v Evropi. Če bi vsako malo in srednje veliko podjetje v Evropi ustvarilo eno dodatno delovno mesto, v Evropi ne bi več imeli brezposelnosti. Zato moramo razmisliti o tem, kako lahko tem malim in srednje velikim podjetjem omogočimo, da bodo zaposlila nove delavce in imela dejavnejšo vlogo na mednarodnih izvoznih trgih.

Vendar so tudi raziskovalne in prometne infrastrukture pomembno vprašanje. Pred Komisijo so velike naloge v zvezi s prestrukturiranjem povezave med vzhodom in zahodom, na primer od Pariza do Budimpešte, ali povezave med severom in jugom. Na teh področjih je mogoče ustvariti nova delovna mesta, ki so v Evropi zdaj nujno potrebna.

 
  
MPphoto
 

  Nuno Teixeira (PPE).(PT) Gospod predsednik, komisar, kohezijska politika je veliki steber evropske solidarnosti. Prek kohezije bomo dosegli cilj zmanjšanja regionalnih neenakosti in spodbudili usklajen razvoj po vsej Evropski uniji. Vzpostaviti moramo okvir za naslednje obdobje 2014–2020, ki lahko poveča učinkovitost regionalne politike. Na vseh ravneh je treba spodbujati dobro upravljanje z večjo vključenostjo in sodelovanjem regionalnih in lokalnih organov ob spoštovanju načela subsidiarnosti, kakor je določeno v novi Lizbonski pogodbi.

Ne smemo pozabiti na posebne okoliščine najbolj oddaljenih regij. Ta skupina regij se spopada z velikimi izzivi in zanjo morajo tudi v prihodnosti veljati posebne določbe v zvezi z izvajanjem evropskih politik. Bruto domači proizvod mora ostati glavno merilo za upravičenost, vendar moramo upoštevati tudi druge kazalnike, da zagotovimo popolnejšo sliko regionalnih razmer.

 
  
MPphoto
 

  Johannes Hahn, član Komisije.(DE) Gospod predsednik, zelo živahno in zavzeto smo razpravljali. Rad bi se zahvalil vsem sodelujočim. Prav tako bi vas rad opomnil ter ponovil in potrdil, da je regionalna politika naložbena politika, ki zajema vse regije. Obravnavati jo moramo kot integrirano politiko, zaradi česar je ta politika vsekakor osredotočena na mesta. Vendar je na mesta osredotočena tudi zato, ker so v mestih zbrana različna politična področja, med drugim izgube energije, zmanjšanje porabe energije, raba energije, promet in socialne težave. Vse to so dejavniki, ki jih moramo preučiti v splošnem okviru.

Zelo podpiramo zahteve po poenostavitvi pravil. Vendar bi vas prosil za razumevanje na tem področju, ker moramo upoštevati tudi zahteve davkoplačevalcev. Več govornikov je danes omenilo potrebo po poenostavitvi položaja, vendar moramo to narediti z vzpostavitvijo standardiziranih pravil za različne sklade, če je to izvedljivo in možno.

Rad bi se vam zahvalil za razpravo in za podporo Parlamenta. Vendar bi vas rad tudi pozval, da poskrbite, da se bo vaš glas slišal na nacionalni ravni, da se pridobi podpora za zadeve, o katerih ste danes govorili, tako da bo regionalna politika tudi v prihodnosti v središču evropske politike.

 
  
MPphoto
 

  László Andor, član Komisije. – Gospod predsednik, tudi zame je bila ta razprava o prihodnosti kohezijske politike in znotraj tega o prihodnosti Evropskega socialnega sklada izjemno uporabna in koristna.

Strinjam se z vsemi, ki so poudarili, da je to ključni finančni instrument za podporo strategije Evropa 2020 in njenih treh ciljev: je pameten, trajnosten in obsega vključujočo rast. V okviru vključujoče rasti moramo podpreti oba cilja: povečanje zaposlenosti in zmanjšanje revščine. Cilja sta med seboj povezana in omogočiti moramo, da bo ESS služil veliko različnim ciljem znotraj socialne agende.

Jasno je, da je razprava opredelila glavne nevarnosti za kohezijsko politiko, kot so razdelitev na sektorje, nacionalizacija ali okrnitev splošne zmogljivosti z zmanjšanjem obsega sredstev. Izogniti se moramo tem smerem in določiti vprašanja, pri katerih je potrebno nadaljnje ukrepanje. Zagotoviti moramo inovacije v zvezi s tem, kar financira ESS, in v zvezi z načinom, na katerega ESS financira te cilje.

Zelo sem naklonjen sodelovanju s poslanci pri posameznih vprašanjih, kot so poenostavitev, izboljšanje ocenjevanja, zaostritev pogojev, preučitev možnosti za finančni inženiring in sodelovanje z drugimi viri financiranja, ker so izzivi velikanski.

Zavedamo se težav pri črpanju, zlasti v Grčiji čez nekaj let, in skupaj s službami in organi držav članic si močno prizadevamo odpraviti oviro za hitrejše črpanje. V skupnem interesu Komisije in držav članic je, da se doseže napredek pri tem. Vendar je zelo jasno in s komisarjem Hahnom meniva, da se vsi strinjamo, da moramo v prihodnosti zagotoviti trdno kohezijsko politiko, moj cilj pa je tudi zagotoviti, da bo v okviru tega obstajal močen in prepoznaven Evropski socialni sklad.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Prejel sem dva predloga resolucije(1), predložena v skladu s členom 115(5) in členom 110(2) Poslovnika.

Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo kmalu.

Pisne izjave (člen 149)

 
  
MPphoto
 
 

  Dominique Baudis (PPE), v pisni obliki.(FR) Evropski parlament danes, v četrtek, 7. oktobra 2010, z glasovanjem o resoluciji zahteva, da Komisija premisli o znatnem izboljšanju instrumentov kohezijske politike. Zaradi Lizbonske pogodbe kohezija ni več samo ekonomska in socialna, temveč je tudi teritorialna. Regionalna politika je ena od politik, ki so na čelu evropskega povezovanja. Ta politika je druga postavka v proračunu Unije, za skupno kmetijsko politiko. Evropa mora sprejeti integrirano strategijo za razvoj svojih regij. Eden od glavnih izzivov te politike je razvoj čezmejnih prometnih povezav. Ena od prednostnih nalog na tem področju je trasa čez Pireneje med Francijo in Španijo, ki še posebej zadeva evropske volivce na jugozahodu. Cestne in železniške povezave zdaj ne izpolnjujejo pričakovanj. Nekatere regije danes kljub socialno-ekonomski povezanosti nimajo ustreznih komunikacijskih sredstev. Različni projekti, ki jih mora Komisija izvajati na tem geografskem območju, bodo uresničeni v srednjeročnem in dolgoročnem obdobju. Zato je prav, da so vključeni v razpravo o kohezijski politiki po letu 2013.

 
  
MPphoto
 
 

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki.(LT) V sedanji gospodarski in socialni krizi je Evropski socialni sklad (ESS) eden od glavnih finančnih instrumentov Evropske unije za boj proti množični brezposelnosti ter revščini in socialni izključenosti. Poleg tega ima ta sklad pomembno vlogo na področjih izobraževanja delavcev, vseživljenjskega poklicnega usposabljanja, izboljšanja zaposlitvenih možnosti in vključevanja delavcev na trg dela. Strinjam se, da moramo za to, da dosežemo cilje strategije Evropa 2020, zlasti na področjih zaposlovanja in socialnih zadev, okrepiti ESS in povečati njegovo učinkovitost, obenem pa izboljšati postopke financiranja iz tega sklada. Zdaj je sistem financiranja iz tega sklada preveč zapleten in zato je zelo pomembno, da Komisija zagotovi enostavnejše in prožnejše postopke financiranja iz strukturnih skladov, ker bo samo to omogočilo, da bodo države članice kar se da učinkovito in smotrno porabile denar, dodeljen iz ESS, za ustvarjanje novih in boljših delovnih mest. V zvezi s financiranjem iz strukturnih skladov ne smemo pozabiti na preglednost in okrepitev nadzora denarja, dodeljenega za pomoč. Poleg tega pozivam Komisijo, naj denar iz ESS v prihodnosti razdeljuje še bolj učinkovito in usmerjeno ter sprejme vse možne ukrepe, da zagotovi, da denar EU dobijo neposredno ljudje, ki živijo v revščini in najbolj potrebujejo to pomoč. Samo učinkovitejši in močnejši sklad lahko prispeva k zmanjšanju brezposelnosti in revščine v Evropi v prihodnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Zuzana Brzobohatá (S&D), v pisni obliki. (CS) Menim, da je resolucija, ki je bila predložena na podlagi vprašanja za ustni odgovor, pomembna z veliko vidikov. Vsekakor je treba omeniti, da skupno stališče, predloženo v predlogu resolucije, poudarja zahtevo na podlagi izkušenj iz sedanjega programskega obdobja, naj bo struktura kohezijske politike za obdobje po letu 2013 enostavna, pravična in pregledna. Menim, da je BDP glavno merilo za določanje upravičenosti do pomoči v okviru regionalne politike. Seveda pa je možno razpravljati o tem, da bi se dodali drugi izmerljivi kazalniki za določanje upravičenosti do pomoči v okviru regionalne politike, če je mogoče dokazati njihov pomen. Obenem menim, da je pomembno, da se Evropski socialni sklad ohrani kot del uredbe o splošnih določbah v zvezi s finančnimi sredstvi v okviru kohezijske politike. Poudariti moramo, da mora ta sklad imeti svoja pravila. Pri oblikovanju regionalne politike in kohezijske politike po letu 2013 menim, da je treba ti politiki na področju razvoja podeželja nujno uskladiti z drugim stebrom skupne kmetijske politike, tako da ne bosta delovali navzkrižno in privedli do nasprotujočih si ciljev.

 
  
MPphoto
 
 

  Alain Cadec (PPE), v pisni obliki.(FR) Strukturni skladi prispevajo k več sto gospodarskim, socialnim in kulturnim projektom v vseh regijah Evrope, pri čemer se ukrepi izvajajo kar se da blizu državljanom. Ti skladi imajo bistveno vlogo pri uspehu strategije EU 2020. Tako kot velika večina mojih kolegov v Odboru za regionalni razvoj menim, da je nujno, da se za prihodnost zagotovi močna in dobro financirana kohezijska politika, ki je namenjena vsem evropskim regijam. Lani se je govorilo, da naj bi Evropska komisija načrtovala delno ponovno nacionalizacijo strukturnih skladov. To je nesprejemljivo. Zavzemal se bom za to, da se zavaruje evropska dodana vrednost kohezijske politike na regionalni ravni. Nekateri želijo tudi, da bi se strukturni skladi še bolj osredotočili na najrevnejše regije. To je norost; namen kohezijske politike ni, da bi bila politika miloščine; tudi tako imenovane bogate regije imajo veliko socialnih in gospodarskih strukturnih težav. Za kohezijo je potrebna solidarnost med vsemi regijami. Dobro bi bilo preučiti primernost meril, ki se uporabljajo za ocenjevanje upravičenosti do strukturnih skladov. Čeprav mora BDP ostati glavno merilo, mora Komisija preučiti tudi druge kazalnike, ki bi lahko bolje upoštevali regionalne težave.

 
  
MPphoto
 
 

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D), v pisni obliki. – (RO) Vsi vemo, da je Evropski socialni sklad glavni finančni instrument, ki je Evropski uniji na razpolago za podporo politikam zaposlovanja držav članic. Trenutno se spopadamo s kriznim scenarijem na ravni EU in države članice so različno zmožne obvladovati razmere, ki sta jih povzročili gospodarska in finančna kriza. Pozdravljam namen „evropske platforme boja proti revščini“, da se zagotovi gospodarska, socialna in teritorialna kohezija, ki ji bo koristila primerna finančna podpora. Vendar menim, da mora podpora Evropskega socialnega sklada temeljiti na solidarnosti. Prihodnji Evropski socialni sklad mora podpirati prizadevanja regij za usposobitev človeških virov, da bodo lahko delovale v skladu s svojimi razvojnimi smernicami ob čim manjših stroških dela.

 
  
MPphoto
 
 

  Zita Gurmai (S&D), v pisni obliki. – V preteklosti se je ESS vedno prilagajal trenutnim gospodarskim prednostnim nalogam v EU. Jasno je, da se mora ESS ponovno prilagoditi, saj so se okoliščine spremenile. Prilagoditi se mora strategiji EU 2020, v kateri je povečanje stopnje zaposlenosti eden od ključnih ciljev. Prilagoditi se mora krizi. ESS sam po sebi ni orodje za obvladovanje krize, toda zdaj mora delovati v obdobju krize. Ne smemo pozabiti, da lahko stopnje zaposlenosti ostanejo nizke še po prenehanju makroekonomske krize. Brezposelnost v Evropi se je povečala. Nekatere evropske države so prisiljene h krčenju proračuna, kar ogroža delovna mesta, zlasti v javnem sektorju. Večina javnih uslužbencev so ženske. Zato odpuščanja v javnem sektorju ogrožajo predvsem ženske. Povečanje udeleženosti žensk na trgu delovne sile je eden ključnih ciljev EU 2020 in vseh razumnih nosilcev političnega odločanja – udeleženost žensk je zlasti pomembna za zaščito in preoblikovanje našega socialnega modela. Zato bi morali pomagati tistim, ki svoje službe izgubijo zaradi krčenja proračuna. Nekatere države se zavzemajo za določeno mero nacionalizacije ESS v naslednjem proračunu. Toda sama trdno verjamem, da mora Evropski socialni sklad ostati sestavni del politik EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Edit Herczog (S&D), v pisni obliki.(HU) Ko govorimo o prihodnosti kohezijske politike in zlasti o ciljih, prednostnih nalogah in strukturi politike, moramo omeniti vseevropsko integracijo energetskih trgov EU in regionalnih energetskih trgov ter strateško infrastrukturno omrežje, ki spodbuja uporabo obnovljivih virov energije, saj projekti za razvoj mest in podeželja, ki so financirani iz strukturnih skladov, predstavljajo zelo pomemben del energetskih naložb EU. Te vključujejo naložbe v daljinsko ogrevanje, nekatere projekte v zvezi z energetsko učinkovitostjo ter projekte za razvoj lokalnih in regionalnih energetskih omrežij. Izboljšati moramo prihodnjo uporabo obstoječih sredstev EU tako, da bodo v podporo ukrepom v zvezi z energetsko učinkovitostjo, in spodbuditi širšo uporabo sredstev strukturnih skladov in Kohezijskega sklada za ta namen. Kar zadeva energetsko politiko bi morali do leta 2020 sredstva za raziskave, razvoj in predstavitve podvojiti v primerjavi s sedanjim obsegom. To bi moralo vključevati znatno povečanje sredstev, namenjenih obnovljivi energiji, pametnim omrežjem in energetski učinkovitosti. Eden izmed instrumentov, ki bi lahko pripomogel k doseganju tega cilja, je kohezijska in socialna politika Evropske unije po letu 2013.

 
  
MPphoto
 
 

  Tunne Kelam (PPE) , v pisni obliki. – Odločilno bo prihodnjo kohezijsko politiko EU povezati s strategijo EU 2020 in ji jo prilagoditi, saj lahko samo ta povezava omogoči trajnostno gospodarsko rast, konkurenčnost in ustvarjanje novih delovnih mest. Hkrati ne smemo dovoliti, da se kohezijska politika razdrobi. EU 2020 bo pomembna sestavina prihodnje kohezijske politike, ne sme pa postati nadomestilo zanjo. Korenita poenostavitev pravil financiranja je nujno potrebna za boljšo razpoložljivost sredstev EU na lokalni ravni in na ravni nevladnih organizacij. Na teh ravneh obstajajo najboljše možnosti za smiselno in dobro usmerjeno uporabo sredstev EU. Sedaj pogosto pretirana birokratska odgovornost vzame več časa in energije kot dejansko oblikovanje projektov. Tako neravnotežje postaja vedno resnejša stvarna in moralna ovira nadaljnjemu napredku. Pri pripravi okvira za naslednje finančno obdobje bo pomembno pravočasno vključiti predstavnike regij in gospodarstva. Njihove izkušnje in smisel za delovanje v praksi bi morali razumeti kot dragocen prispevek k učinkovitemu izvajanju prihodnje regionalne politike in pridobivanju dodatnih sredstev.

 
  
MPphoto
 
 

  Ádám Kósa (PPE), v pisni obliki.(HU) Osnutek predloga resolucije Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve pravilno poudarja pomen podpiranja malih in srednje veliki podjetij ter ustvarjanja sinergije med strukturnimi skladi, saj se kljub uspešnosti Evropskega socialnega sklada napake še vedno dogajajo in sklad se še vedno bori s številnimi težavami, zlasti v času finančne in gospodarske krize. Poleg tega se bodo v prihodnosti zmanjšali priložnosti in pozitivni učinki, ki jih daje evropski načrt za oživitev gospodarstva. Po tem načrtu so določbe Uredbe o splošnih skupinskih izjemah (Uredba (ES) št. 800/2008) prej državam članicam omogočale, da začasno zagotovijo dodatne subvencije in nadomestila za zaposlovanje invalidov pod številnimi pogoji.

Pri poenostavitvi, ki je predlagana za ESS, ne bi smela biti v središču pozornosti vprašanja v zvezi z upravljanjem sklada. Prednostna naloga bi morala biti dejanska zagotovitev sinergije (navzkrižno subvencioniranje in upravičenost) pri načrtovanju in izvajanju s strani držav članic. Poleg tega bi morali omejiti stalno naraščanje števila strokovnjakov brez uporabnih kvalifikacij, saj je treba zmanjšati brezposelnost v prikrajšanih skupinah. Obenem je treba krepiti omrežja strokovnjakov in strokovno sodelovanje. Eden od okvirov, v katerem bi lahko to dosegli, bi lahko bil razvoj čezmejnega sodelovanja na podlagi povezav znotraj regij.

Nazadnje naj komentiram govora komisarjev Hahna in Andorja: tudi vprašanjem urbanizacije in trajnosti bi morali posvetiti več pozornosti. Zmanjšanje bremen družin in nesorazmerne porazdelitve nalog v družbi, zaradi česar si je težko ustvariti družino, ter izboljšanje dostopnosti sta bistvena za dosego in zagotovitev dejavnejše in bolj zdrave starosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Marian-Jean Marinescu (PPE), v pisni obliki.(RO) Kohezijska politika je odločilna za proces evropskega povezovanja. Potrebujemo enotno regionalno politiko na ravni EU, ki bo omogočila trajnostno rast, ustvarjanje delovnih mest in posodobitev po vsej Evropski uniji. Svoje cilje bomo uspešno dosegli samo z uspešno sinergijo med vsemi evropskimi politikami in s primernimi proračunskimi instrumenti. Regionalni vidik je treba v celoti upoštevati kot del predlaganega pregleda proračuna EU in v prihodnjem finančnem okviru. Kohezijska politika po letu 2013 bo morala zagotoviti lahek, pregleden prehod na podlagi ustrezne izmerljive ocene preteklih izkušenj ter pravilnega ovrednotenja posebnih gospodarskih in socialnih značilnosti zadevnih regij, s čimer bo tudi zanje zagotovljen otipljiv napredek. BDP mora ostati glavno merilo za določitev upravičenosti do pomoči v okviru regionalne politike. Sprejeti pa je treba tudi druge kazalnike, ki jih je treba najprej temeljito oceniti, da se dokaže njihova izvedljivost. Načelo subsidiarnosti, upravljanje na več ravneh, strateško načrtovanje in poenostavljeno izvajanje regionalne politike je treba učinkovito povezati za dosego idealnega ravnotežja med kakovostjo, uspešnostjo in finančnim nadzorom.

 
  
MPphoto
 
 

  Jiří Maštálka (GUE/NGL), v pisni obliki. (CS) Rad bi povedal nekaj besed. Tisti, ki ste dobro obveščeni, veste, da razprave o prihodnji obliki te politike postajajo intenzivnejše. Včasih je sproženo tudi vprašanje, ali naj bi ta politika sploh obstajala. Kohezijska politika ima svoje podpornike, a tudi kritike. Rad bi omenil temeljno zamisel pri ustvarjanju kohezijske politike leta 1974 – načelo solidarnosti med gospodarsko naprednejšimi in gospodarsko šibkejšimi območji. V EU ostajajo precejšnje razlike, in dokler ne bodo odpravljene, si ni mogoče predstavljati uresničevanja zamisli o prostem pretoku storitev brez težav. Obstajajo številne strokovne raziskave, ki kažejo, da kohezijska politika načeloma deluje in ustvarja želeno dodano vrednost, zato kritiko razumem bolj kot opozorilo pred postopkovnimi napakami in poziv k izboljšanju v prihodnosti.

Vemo, da so se razmere od leta 1974 spremenile in da je kohezijska politika zdaj pomemben instrument za razvoj evropskih regij in mest. To je tudi dober razlog za to, da obstaja še naprej in da zajema celotno ozemlje EU. Treba je razpravljati o obsegu podpore v različnih regijah, ki bo rezultat pogajanj med Svetom in Parlamentom. Verjamem, da bo Komisija pripravila dobre predloge. Rad bi izrazil svoje trdno prepričanje, da bodo ob pravilni ureditvi kritiki utihnili in začeli zagovarjati obstoj kohezijske politike za vse državljane EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki.(LV) Gospe Hübner sem hvaležen za odgovorno delo. Vsa vprašanja, vključena v resolucijo, zadevajo tudi Latvijo. Žal je Latvija v programu kohezijske politike zastopana z eno samo regijo. Nasprotno ima Poljska na primer 16 regij. V zvezi s tem prihaja do očitnih kršitev pri uporabi strukturnih skladov EU v Latviji. Prejel sem številna poročila, da uradniki na latvijskem ministrstvu za gospodarstvo in ministrstvu za regionalni razvoj, daleč od tega, da bi spodbujali uporabo sredstev EU, ta proces zavirajo s tem, da od navadnih ljudi v Latviji zahtevajo nezakonita plačila. K uporabi sredstev tudi ne pripomore dejstvo, da se Latvija šteje za eno regijo. To daje politično zavezanim silam priložnost, da „zavirajo“ projekte v tistih lokalnih organih, v katerih njihove politične stranke niso zastopane. Iz istega razloga dajejo zeleno luč tistim, ki so vključeni v njihov strnjeni krog korupcije. Zaradi vsega tega regija, kot je Latgale, nima priložnosti, da bi celovito izkoristila sredstva, namenjena izvajanju kohezijske politike. Nujno je treba opraviti splošni pregled uporabe in učinkovitosti strukturnih skladov EU v Latviji. Pripravljen sem imeti aktivno vlogo pri takem pregledu.

 
  
MPphoto
 
 

  Marie-Thérèse Sanchez-Schmid (PPE), v pisni obliki.(FR) Kljub zagotovitvam Komisije in Sveta je kohezijska politika ogrožena, saj so zaradi obsega njenega proračuna nekateri ljudje zavistni. Ta politika, ki spodbuja uravnotežen razvoj evropskih regij, predstavlja tretjino izdatkov Skupnosti med letoma 2007 in 2013. Pomembno se je spomniti nekaterih od njenih načel: kohezijska politika mora še naprej ostati politika Skupnosti, obdržati znatno financiranje, zagotavljati decentralizirano upravljanje sredstev in upravljanje na več ravneh ter ohraniti splošni in celostni pristop za reševanje zapletenih izzivov, s katerimi se morajo spopasti evropske regije. Čeprav mora BDP ostati glavno merilo za ugotavljanje upravičenosti regij do evropskih nepovratnih sredstev, se borimo za stalna posvetovanja o drugih merilih. Evropa bi s svojo humanistično tradicijo morala ostati na čelu razprave o novih načinih za ocenjevanje bogastva in dobrobiti naših sodržavljanov. Na koncu naj omenim, da si ozemeljsko sodelovanje zasluži posebno pozornost v naslednji kohezijski politiki. Ta cilj je utelešenje Evrope v vsakdanjih življenjih naših sodržavljanov in omogoča „vse tesnejšo zvezo med narodi Evrope“.

 
  
MPphoto
 
 

  Richard Seeber (PPE), v pisni obliki.(DE) Evropska regionalna politika po letu 2013 mora vključevati vse regije, hkrati pa biti dovolj prožna, da bo upoštevala regionalne in teritorialne razlike. Da bi v celoti izkoristili možnosti rasti regij in dosegli gospodarsko, socialno in teritorialno kohezijo v Evropski uniji, je bistveno, da se osredotočimo tako na konkurenčnost kot na kohezijo. Zlasti moramo upoštevati probleme majhnih razsežnosti v bogatih državah članicah. Pri načrtovanju in izvajanju strukturnih ukrepov moramo posebno pozornost posvetiti tudi gorskim območjem. Posebne geografske značilnosti teh območij povzročajo posebne težave, ki morajo biti upoštevane v usklajenih strategijah in ukrepih. Poleg urbanih razsežnosti je zlasti pomemben tudi razvoj podeželskih območij v okviru regionalne politike. Z usklajevanjem sektorskih in teritorialnih ukrepov lahko kar najbolj povečamo sinergije in se izognemo možnim navzkrižjem.

 
  
  

PREDSEDSTVO: STAVROS LAMBRINIDIS
podpredsednik

 
  

(1) Glej zapisnik.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov