Predsednik. – Naslednja točka je izjava podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o Ukrajini.

Baronica Ashton danes ni mogla ostati z nami. Komisar Füle bo v njenem imenu predstavil temo.

  Štefan Füle, član Komisije. – Gospod predsednik, hvala za to priložnost in opravičujem se v imenu Catherine Ashton, ki me je prosila, da vam posredujem, kar vam je hotela povedati.

Vesel sem, da imam priložnost dati izjavo o trenutnih razmerah v Ukrajini. Svoje pripombe bi podal v luči treh pomembnih prihodnjih dogodkov: ministrskega srečanja EU-Ukrajina, ki bo potekalo 26. oktobra v Luxembourgu, lokalnih volitev, ki bodo potekale 31. oktobra, in 14. vrha EU-Ukrajina, ki bo 22. novembra potekal v Bruslju.

V zadnjem času je Ukrajina uživala visoko stopnjo političnih svoboščin. Priznava se, da so zaporedne volitve bile izvedene v skladu z mednarodnimi standardi. Ukrajina je razvila dinamično in raznoliko civilno družbo in medijsko okolje. Na splošno so bile uvedene dosledne izboljšave v zvezi s spoštovanjem človekovih pravic.

Zaradi tega razvoja in zaveze zaporednih vlad tesnejšim vezem z Evropsko unijo so odnosi med Evropsko unijo in Ukrajino dobili precejšen zagon. To se najjasneje odraža v ambicioznem in daljnosežnem pridružitvenem sporazumu med Evropsko unijo in Ukrajino, o katerem se trenutno pogajamo in katerega namen je doseči dvojni cilj političnega združevanja in gospodarskega vključevanja v Evropsko unijo.

Vlada predsednika Janukoviča je v zadnjih mesecih izvedla številne pomembne gospodarske reforme, ki jih je treba pohvaliti. Te vključujejo sprejetje zakonodaje na področju javnih naročil, ki mora odigrati pomembno vlogo v boju proti korupciji in povečanju konkurenčnosti.

Tudi sprejetje zakonodaje o reformi plinskega sektorja, ki utira pot za takojšnji pristop Ukrajine k Pogodbi o energetski skupnosti, in sporazum, ki ga je nedavno dosegla z MDS o dogovoru o pripravljenosti, sta kritična koraka pri zagotavljanju mikrofinančne stabilnosti, preglednosti in vrnitve k rasti. Te reforme gredo v pravo smer in morajo biti trajnostne.

Ukrajinski vladi je uspelo doseči tudi stopnjo stabilnosti, ki se je političnemu sistemu Ukrajine v zadnjih letih izmikala. To je pomemben in potreben razvoj za zagotavljanje učinkovitega upravljanja države. Kljub temu smo zaskrbljeni glede nenehnih in razširjenih poročil o poslabšanju spoštovanja temeljnih svoboščin in demokratičnih načel v Ukrajini. Zlasti zaskrbljujoče so pritožbe v zvezi s svobodo medijev, svobodo zbiranja in svobodo združevanja.

Spoštovanje teh temeljnih vrednot je ključnega pomena. Najbolje jamčijo svoboščine posameznika. Zagotavljajo resnično konkurenco zamisli. So bistveni element resnično odprtih, inovativnih in konkurenčnih družb.

1. oktobra je ukrajinsko ustavno sodišče izreklo sodbo, ki je razveljavila ustavne spremembe po oranžni revoluciji leta 2004. Ta sodba je samo povečala potrebo po tem, da Ukrajina izvede širšo ustavno reformo z vključujočim procesom ustavne reforme in v veliki meri sprejme ključno temo resolucije Evropskega parlamenta z dne 25. februarja letos. Takšen proces si mora prizadevati za vzpostavitev učinkovitega in trajnega ustavnega sistema preverjanja in ravnotežja v skladu z evropskimi standardi.

Za Evropsko unijo in naše države članice so spoštovanje človekovih pravic, demokratičnih načel in pravne države temeljna načela, ki nas povezujejo. So načela, glede katerih ni mogoče sklepati kompromisov, kar prav tako velja za naše odnose s ključnimi partnerji kot je Ukrajina. Hitrost in intenzivnost našega približevanja Ukrajini bo določalo popolno spoštovanje teh vrednot.

  Michael Gahler, v imenu skupine PPE. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, ljudje v Ukrajini so se vedno znova učinkovito izrekli za evropsko prihodnost svoje države. Vendar pa skrb vzbujajoča poročila iz Ukrajine kažejo razvoj, ki državo oddaljuje od Evrope. Zato imamo pred občinskimi volitvami to razpravo. Novembra bomo lahko v zvezi z vrhom EU-Ukrajina razpravljali o gospodarskih reformah.

Zato moramo spregovoriti o ustrahovanju s strani tajne policije in omejitvah svobode tiska in nemoteni udeležbi na volitvah. Takšnega razvoja ne morejo uravnotežiti pozitivne novice na gospodarskem področju. „Gospodarska blaginja z avtoritarno vladavino“ je kitajski pristop, ne evropski. Tistim, ki so danes v Ukrajini na oblasti, se ne sme dopustiti, da bi mislili, da lahko pobegnejo samo zato, ker široka evropska javnost ničesar ne opazi ali ker tudi predhodna vlada ni bila uspešna v zvezi z dobrim upravljanjem in bojem proti korupciji. Te zadeve so resnične, vendar pa ni bilo ozračja nadzora, obiskov tajne policije, ki so jih izkusili rektor katoliške univerze v Lvovu in mladi ljudje, ki so sodelovali v nevladnih organizacijah in opozicijskih strankah. Izklop elektrike v podjetjih, zaseg osebnih računalnikov, zasedba pisarn strank na podlagi domnevne nevarnosti napadov – v Ukrajini se kaže celotna paleta že videnega. V tem se skriva metoda. Tajno policijo vodi gospod Horoškovski, ki v resnici vodi medijski imperij in je zdaj tudi član odbora za imenovanje najvišjega sodnika v državi. Tudi to Ukrajino oddaljuje od Evrope. V politični tekmi pred občinskimi volitvami ni ostalo več veliko enakih možnosti. Opozicijo se delno izključuje iz volitev, medtem ko se same od sebe oblikujejo marionetne stranke, ki jim ustrežljivi lokalni organi dovoljujejo sodelovanje na volitvah. V Kijevu se brezobzirno odpravlja okrajne svete, tako da tam volitve ne bodo potekale – vladajoča stranka ve, da tam trenutno ne bo zmagala. Cilj vertikale oblasti je nadzor nad regijami, ki se prej niso strinjale z njo.

Naše evropske izkušnje podajamo kot alternativo. Naše države članice so sprejele pomembne odločitve v demokratičnem soglasju med vlado in opozicijo, pripravljeno prevzeti odgovornost – za evropske reforme, za pravno državo, za konkurenčno tržno gospodarstvo, za evropsko vključevanje. Želimo si, da bi se Ukrajina skupaj z nami podala po tej poti.

(Govornik se je strinjal, da sprejme vprašanje na podlagi modrega kartončka v skladu s členom 149(8) poslovnika)

  Marek Henryk Migalski (ECR). – (PL) Hvala, da dovolite moje vprašanje. Vedno je dobro začeti takšno razpravo. Zarisali ste precej mračno sliko trenutnih dogajanj v Ukrajini in šli celo tako daleč, da jo primerjate s Kitajsko. Ali resnično menite, da je trenutna situacija v Ukrajini tako strašna, da bi morali tako resno obtoževati državo? Kakšno je vaše mnenje o Rusiji v tem okviru? Ali enačenje Ukrajine in Rusije ni nepravično do Ukrajine?

  Michael Gahler, v imenu skupine PPE. – (DE) Gospod predsednik, rekel sem, da prizadevanja za dosego gospodarske blaginje z avtoritarno vladavino ni pot, ki jo lahko uberemo v Evropi. To vemo na primeru Kitajske. Nisem primerjal, ampak sem samo povedal, da bi bila to napačna pot, da ne bi bila evropska pot. Podoba, ki sem jo zarisal, je po mojem mnenju zelo realna za tamkajšnje ljudi. Tamkajšnji domnevni gospodarski dosežki morajo še pokazati svojo učinkovitost.

  Adrian Severin, v imenu skupine S&D. – Gospod predsednik, Ukrajina je za nas zelo pomembna država. Je država, ki se sooča s številnimi izzivi. Komisarju bi se zahvalil za odličen prikaz razmer in tudi odličen prikaz naših pričakovanj.

Nova vlada je bila izvoljena na svobodnih in poštenih volitvah, ki jih priznavamo vsi. Danes je pravi čas, da vladi pustimo, da ustvari rezultate, in ne sodimo vnaprej njenih dosežkov ali neuspehov od prve minute njenega mandata. Pravi problem te razprave je problem, ki ga imamo tu. To državo smo prehitro razdelili na tiste, ki so za zahod, in tiste, ki so za vzhod. Zdaj imamo problem, ker zagovorniki zahoda niso na oblasti, s priznavanjem sposobnosti zagovornikov vzhoda, da ustvarijo rezultate in pomagajo državi spodbujati njena evropska pričakovanja. To je pravi problem te današnje razprave in razumeti moramo, da so pravi proevropejci tisti, ki so za Ukrajino – tisti, ki so sposobni uveljaviti pravno državo, demokracijo in evropsko modernizacijo v svoji državi.

Za konec bi samo pozval kolege, naj se odločijo za odlog resolucije, za katero se pričakuje, da jo bomo sprejeli, saj se Ukrajinci soočajo z volitvami in pogajanji z nami. Resolucij ne smemo sprejemati sredi političnega procesa in preden imamo dejstva, na podlagi katerih lahko sprejmemo sklepe.

  Adina-Ioana Vălean, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, zdi se, da imamo težave s tem, kako ravnati z našo vzhodno sosedo Ukrajino.

Enako težko je za Ukrajino, ki ima Evropo en dan za zaveznico, naslednji dan za problem. Zato menim, da moramo biti pragmatični, se zavedati tamkajšnje resničnosti in na svojih dnevnih redih najti skupne točke za dosego sporazuma.

Gospodarsko sodelovanje je vedno bilo najmočnejše gonilo Evrope za večje vključevanje in Evropa je svoj uspeh dolžna temu pragmatičnemu pristopu od leta 1956.

Zato se moramo še naprej osredotočati na institucionalne in gospodarske reforme, ki jih je treba v Ukrajini izvesti vzporedno. Ta dvotirni pristop je edini, ki je mogoč, če hočemo ustvariti zadovoljive izboljšave, ki bi lahko vodile k demokratični stabilnosti v tej državi in vzhodnem sosedstvu.

Prednostna naloga mora poleg drugih prednostnih nalog biti podpora zdravemu poslovnemu okolju in dosega delujočega tržnega gospodarstva v Ukrajini s spodbujanjem njenih lastninskih reform in reform DDV ter njenih prizadevanj za boj proti korupciji na visoki ravni.

Zato na pridružitveni sporazum gledam kot na močen instrument za reforme in zaradi tega moramo nadaljevati pogajanja o vzpostavitvi obsežnega in celovitega območja proste trgovine in o pristopu Ukrajine k Pogodbi o energetski skupnosti.

V tem okviru pozdravljam pristop Ukrajine k STO, na katerega je treba gledati kot na pomemben korak v ukrajinskem sprejemanju evropskih gospodarskih standardov.

Upam, da bomo lahko premagali nenehno odlaganje sporazuma o prosti trgovini in spodbudili uspešen krog medsebojnega zaupanja, ki koristi celotni regiji in Evropi.

  Rebecca Harms, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, najprej bi povedala, da se strinjam s pomisleki glede poslabšanja razmer in nedemokratičnih dogodkov v Ukrajini. Vse več je poročil o zatiranju svobode izražanja novinarjev, rednih groženj predanim članom nevladnih organizacij in ljudem, ki si prizadevajo za demokratični razvoj. Tudi vloga tajne policije je resničen razlog za zaskrbljenost. Vendar pa nisem mnenja, da se spori glede svobode tiska in demokratičnega razvoja na splošno začenjajo z zadnjimi volitvami, ampak so – in to sem tu pogosto povedala – vsi vodilni akterji v Ukrajini nenehno zlorabljali svoje pristojnosti za namene, ki vključujejo izpolnjevanje njihovih interesov. Ta zloraba se slabša in to nas mora resnično skrbeti.

Ne bi si naredili usluge, če bi to resolucijo sprejeli brez zaskrbljenosti glede določenega gospodarskega razvoja v Ukrajini. Enako zaskrbljeno spremljam tudi, kako se je vpliv Rusije na gospodarstvo Ukrajine, njen energetski sektor, toda tudi na druge sektorje, sistematično širil. Zato bi tudi svetovala, da ne glasujemo jutri, ampak po obisku delegacije v Kijevu – delegacija odhaja tja prvi konec tedna za naslednjim – in pred vrhom tu, po skrbnih pripravah na vseh področjih, da se dogovorimo o tem, kakšno je pravzaprav stališče Evropskega parlamenta glede razmer v Ukrajini.

S številnimi ukrajinskimi prijatelji sem se podala na pot od časov pred demokracijo do novega časa. Ukrajina je bila na zelo dobri poti. Zdelo se nam je, da so zadnje volitve potekale v skladu z demokratičnimi pravili. Če se situacija zdaj ne bo izboljšala, ampak se bo še poslabšala, moramo zelo natančno preučiti, kako bomo posredovali in kako ne bomo posredovali. V vsakem primeru bi odsvetovala sprejetje odločitve pred našim naslednjim obiskom v Ukrajini. Naš glas bo glasnejši, če bomo načeli razpravo o zadevah, o katerih smo govorili v resoluciji.

Kot pravim, resnično sem zaskrbljena. Prejela sem veliko poročil, da se vse odvija v negativno smer. Vendar pa si ne bi naredili usluge, če bi izključili razpravo na kraju samem in sprejeli prehitro in prenagljeno odločitev.

  Michał Tomasz Kamiński, v imenu skupine ECR. – (PL) Mnogi izmed nas tu smo igrali aktivno vlogo v oranžni revoluciji in ukrajinskim demokratom pomagali v času stiske. Vendar pa smo vedno poudarjali dejstvo, da cilj našega udejstvovanja v Ukrajini ni bil podpreti določeno politično silo, ampak pomagati, da Ukrajina postane demokratična in svobodna država. Danes ne smemo pozabiti, da Evropski parlament ni igral nobene vloge v notranji politiki Ukrajine, ampak je deloval kot varuh na dva pomembna načina: po eni strani s podporo in pomočjo evropskim težnjam Ukrajine in po drugi strani s podporo demokraciji, človekovim pravicam in vsem vrednotam, na katere v Ukrajini gledamo kot na evropske vrednote. Pravim, da ton predlagane resolucije ni ton, ki bo pomagal tistim, ki se imajo za prijatelje Ukrajine. Današnja resolucija bo Ukrajino samo porinila bližje k Rusiji in tistim, ki pravijo „videli boste, za nas ni prostora na Zahodu. Zapira nam vrata“.

Biti moramo odprti do Ukrajine, ji povedati, kakšni so evropski standardi, in ohraniti moramo pritisk, da bi zagotovili njihovo upoštevanje, medtem ko moramo po drugi strani vsekakor preprečiti, da bi se vrnila na Vzhod. Gospoda Gahlerja, katerega delovanje na področju človekovih pravic in mednarodnih politik zelo cenim, bi vprašal, zakaj se mu zdi potrebno uporabiti tako ostre besede glede Ukrajine. Od njega bi rad slišal, ali je njegova kolegica Angela Merkel uporabila tako ostre besede glede Rusije med svojim nedavnim srečanjem z gospodom Putinom.

  Bastiaan Belder, v imenu skupine EFD. – (NL) Gospod predsednik, na začetku tega tedna je Ukrajina prišla na naslovnice v nizozemskem tisku – in v tej dvorani bom rekel –, žal ne preveč laskave naslovnice. To je bilo v ponedeljek. Na kratko, Ukrajina je divji zahod vzhodne Evrope. Govori se, da se tuji vlagatelji bojijo brezpravnosti, ki vlada v tej državi, kjer je bilo prejšnji teden nič manj kot 3000 stavb in podjetij z goljufijo in nasiljem razlaščenih. Ta postopek vključuje prebrisance, ki sodelujejo z državnimi politiki, da opeharijo podjetnike. Države članice EU so največji neposredni tuji vlagatelj v Ukrajini od leta 1991.

Komisar Füle, ali se zavedate teh pomembnih pomislekov, ki pestijo evropske vlagatelje v Ukrajini, in katere ukrepe je sprejela Komisija, da bi zaščitila zakonite, pravne evropske poslovne interese v ukrajinskem gospodarstvu? S tem bi pokazali predanost. Nič nimamo proti Ukrajini. Moja stranka celo odločno zagovarja članstvo Ukrajine v Evropski uniji, vendar pa moramo seveda ohraniti trezen pogled na stvari. Priča smo zaskrbljujočim dogodkom ne samo na področju človekovih pravic, ampak tudi na področju gospodarstva in podjetij.

  Andreas Mölzer (NI). – (DE) Gospod predsednik, v nekaj mesecih od predsedniških volitev februarja letos, na katerih je svojo vrnitev praznoval gospod Janukovič, so bili demokratični dosežki oranžne revolucije vsekakor izgubljeni. Ko tudi finančni trgi ocenjujejo, da je nova vlada stabilnejša in bolj predvidljiva od vlade, ki jo je sestavila oranžna revolucija, je to verjetno znak, da demokracije v skladu z zahodnimi – v skladu z evropskimi – predsodki ni mogoče prenesti vsaki posamezni državi, vključno s tistimi v pokomunističnem območju vpliva. Trenutna sodba ustavnega sodišča bi vsekakor utrdila položaj predsednika in oslabila položaj parlamenta, o tem smo lahko prepričani. Tisti, ki poznajo regijo, pravijo, da je bil dejanski predsedniški sistem že vzpostavljen pred formalno sodbo sodišča. Zaradi vse večje omejitve svobode tiska in mnenja se dvomi v zagotovila gospoda Janukoviča, da bodo upoštevani demokratični standardi. Če predsedniku uspe okrepiti svoj položaj in doseči oživitev gospodarstva z osrednjimi reformami v Ukrajini, ki je seveda ena izmed najrevnejših držav te celine, se bo morda dlje časa obdržal na predsedniškem prestolu, in menim, da je to nekaj, kar bo Evropska unija morala upoštevati.

  György Schöpflin (PPE). – Gospod predsednik, dogodki v Ukrajini jasno povzemajo staro reklo, da moč pokvari in absolutna moč absolutno pokvari. Trenutna vladajoča elita je na oblasti od izvolitve predsednika Janukoviča, od storjenega pa veliko kaže v smeri naklonjenosti koncentraciji moči.

To je še očitneje, če se spomnimo na izide predsedniških volitev, ki so Janukoviču dale majhno večino in pokazale, da ima močno podporo samo na jugu in vzhodu države. Vendar – in to je trenutno vpadljiva značilnost ukrajinske politike – pa je obstajalo nenehno gibanje v smeri marginalizacije alternativnih središč moči. Prizadeti so bili mediji, pravna država, opozicija, avtonomnost državne uprave. Posebno zaskrbljujoče je, da je tajna policija dobila pristojnost obsežnega posredovanja v zadevah države.

Vse to napoveduje slabo prihodnost, zlasti če si Ukrajinci resnično prizadevajo za evropsko prihodnost, saj sistem, ki ga gradi Janukovič, kaže proč od Evrope, ne proti njej.

Največ, kar lahko rečemo o spremembah, je, da so državi prinesle določeno stopnjo stabilnosti, vendar pa ta stabilnost vse bolj označuje zastoj in negibnost. Sočasno je res, da je Janukovič vsekakor izboljšal odnose z Rusijo, vendar je s tem sprejel določeno podreditev Moskvi, ki je nova. Ali bo ukrajinska družba dolgoročno sprejela to preoblikovanje, je odprto vprašanje.

  Marek Siwiec (S&D). - (PL) Vprašajmo se, kaj se je dejansko zgodilo v Ukrajini: državni udar ali morda vojaški udar? To bi bile edine razmere, v katerih bi vso noč pripravljali resolucije in naslednji dan sedli za pogajalsko mizo. Pogajamo se na takšen način, da absolutna večina enostavno obvladuje način ubeseditve resolucij in kaj pravijo. Jezik predloga resolucije skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) je jezik, ki se uporablja za obsojanje afriških diktatorjev in južnoameriških režimov. To ni pravi jezik za situacijo v Ukrajini. Hočem, da se člani PPE odločijo, ali naj Ukrajino opisujemo z jezikom komisarja Füleja, ki pravi „da, toda...“, ali z drugimi besedami, da so nekatere stvari dobre, toda obstaja veliko stvari, ki nam niso všeč, ali naj uporabimo negativni jezik, v skladu s katerim nam ni všeč nič in je treba vse obsoditi.

Ukrajina je bila pet let v popolnem kaosu. Temu kaosu smo bili priča. Pomagali smo demokratom in pomagali smo vsem, ki so se hoteli premakniti v smeri proti Evropski uniji. Imeli smo šest mesecev usklajevanja, usklajevanja, katerega izid bo morda negativen, in naša naloga je, da opozorimo na te negativne izide, vendar ne zdaj in ne na takšen način. Razumem obžalovanje skupine PPE, da je Julija Timošenko izgubila na volitvah, vendar pa vam pravim: žalostno je, morda je imela možnost zmagati, vendar je izgubila. Zdaj ko je izgubila, priznajmo, kaj se res dogaja, in skrbno nadzorujmo ukrajinske oblasti, vendar pa ne ravnajmo prenagljeno.

  Paweł Robert Kowal (ECR). - (PL) Komisarju Füleju sem zelo hvaležen za njegovo konstruktivno vedenje. Z njim bo vnesel velike spremembe v odnose med EU in Ukrajino. Zahvaljujem se tudi gospe Harms za njeno uravnoteženo stališče in njene modre – kot vedno – besede o vprašanju Ukrajine. Vse informacije OVSE kažejo, da je Ukrajina ena izmed redkih držav nekdanje Sovjetske zveze, v kateri so bile doslej organizirane prave volitve. To je dosežek Ukrajine na oranžni in tudi modri strani. To je dosežek, o katerem ne moremo dvomiti pred koncem naslednjih volitev. Bila bi resna politična napaka Evropske unije in našega Parlamenta, če bi prisluhnili glasu skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) ter podvomili, da je mogoče organizirati volitve v eni izmed redkih držav na vzhodu. Pomagajmo Ukrajini izpeljati običajne volitve. Ne sodimo, dokler ne bodo za nami.

Nagovoril bi urkajinskega gosta, ki je danes prisoten v Parlamentu: mesto Ukrajine je tu, v tej dvorani, zato ste deležni enakih standardov kot veljajo za države Evropske unije. Za to ste se borili skupaj, modri in oranžni. Tu bo vzeto pod drobnogled vsako vprašanje, tudi najmanjše, v zvezi s človekovimi pravicami ali svobodo tiska. Ne bodite presenečeni – govorim našim ukrajinskim bratom. In sicer zato, ker se z vami ravna kot z evropsko državo, v skladu z evropskimi standardi.

Moj zadnji poziv je, da nastopajte skupaj, ko imate opraviti z evropskimi institucijami in Parlamentom. Prepričani smo, da boste v prihodnosti med nami. Vemo, da se to ne bo zgodilo kmalu, vendar pa bi vam pri tem radi pomagali. Strinjam se z gospo Harms, da je čas za resolucijo po volitvah. Takrat in pred vrhom EU bomo lahko iskreno razpravljali o vprašanju in pripravili stališče, s katerim bomo zastopali skupno stališče Evropskega parlamenta.

  Inese Vaidere (PPE). - (LV) Gospe in gospodje, Ukrajina je država velikega strateškega pomena za Evropsko unijo. Zato ne moremo biti brezbrižni glede tega, kar se dogaja v državi. 1. oktobra se je deset tisoče Ukrajincev podalo na ulice, da bi protestirali proti ustavnim spremembam, ki jih je sprožil Janukovič in potrdilo ustavno sodišče, katerega sestava je bila spremenjena malo po izvolitvi predsednika. Te reforme so bile izvedene brez demokratične razprave in brez soglasja Beneške komisije. Spremembe slabijo ravnotežje moči in ogrožajo neodvisnost sodstva v Ukrajini. Ogrožene so tudi gospodarske reforme. Naši ukrajinski prijatelji so izrazili zaskrbljenost zaradi organizacije prihodnjih volitev, zaradi prekomerne zastopanosti vladajoče koalicije v osrednji volilni komisiji, omejitve za nevladne organizacije in državno vmešavanje v dejavnosti opozicijskih strank. Prav zato je danes potrebna ta resolucija. Žal je vladajoča koalicija zavrnila predlog opozicije v ukrajinskem parlamentu, da bi članstvo v Evropski uniji postalo prednostna naloga zunanje politike Ukrajine. Vendar pa moramo še naprej poudarjati pomembnost sodelovanja z Ukrajino in nadzorovati izvajanje sporazumov, ki so bili sklenjeni. Evropska unija mora zahtevati boj proti korupciji in sočasno pomagati v tem boju in zagotavljanje svobode tiska. Situacija, v kateri je medijski magnat sočasno vodja službe državne varnosti in član visokega sodnega sveta, ki je pristojen za imenovanje in zamenjavo sodnikov, ni značilna za demokratično državo. Sprejeti moramo tudi pozitivne ukrepe, ki ne bodo zagotovili samo uvedbe brezvizumskega režima v prihodnosti, ampak tudi gospodarsko sodelovanje, zlasti na področju energije, medtem ko hkrati čakamo na demokratični razvoj v Ukrajini. To bi bil cilj naslednje resolucije, ki jo moramo pripraviti po volitvah in mora zajemati energijo, gospodarstvo in druga vprašanja, ki so pomembna za Ukrajino. Hvala.

(Govornica se je strinjala, da sprejme vprašanje na podlagi modrega kartončka v skladu s členom 149(8) poslovnika)

  Marek Siwiec (S&D). – Gospod predsednik, imam zelo enostavno vprašanje. Morda je to težava tolmačenja, toda rekli ste, da je trenutna ukrajinska vlada zavrnila prihodnje članstvo v Evropski uniji.

Kolikor vem iz izjave predsednika in uradne izjave ukrajinskega parlamenta o dolgoročni politiki, je članstvo v Evropski uniji ena izmed njenih najpomembnejših prednostnih nalog.

Zato se vprašanje glasi, ali sem jaz napačno razumel vas ali ste vi napačno razumeli predsednika Ukrajine.

  Inese Vaidere (PPE). – (LV) Da, z veseljem bom pojasnila to točko. To je bilo seveda nenatančno tolmačenje. Predsednik Ukrajine je napovedal pripravljenost za nadaljnje približevanje Evropski uniji. Kljub temu članstvo v Evropski uniji v skladu z odločitvijo ukrajinskega parlamenta ni postalo najpomembnejša prednostna naloga.

(Govornica se je strinjala, da sprejme vprašanje na podlagi modrega kartončka v skladu s členom 149(8) poslovnika)

  Rebecca Harms (Verts/ALE). – (DE) Gospod predsednik, gospo Vaidere bi želela vprašati naslednje: zdaj ko smo črno na belem zabeležili vse točke v zvezi z našo prizadetostjo zaradi zlorabe moči in zatiranja v Ukrajini, zakaj ne bi tega besedila čez štirinajst dni vzeli s seboj v Kijev, da bi razpravljali o njem in se nato odločili, kako nadaljevati? Rada bi izvedela odgovor na to vprašanje, saj na podlagi predhodnih izkušenj naše delegacije menim, da je to najboljši in najbolj produktiven način napredovanja, zlasti če hočemo dobiti demokratični vpliv.

  Inese Vaidere (PPE). – (LV) Da, z veseljem bom odgovorila. Osebno, čeprav ne vem, zakaj, gospa Harms, kljub temu sem osebno zaskrbljena, celo po naši udeležbi na vrhih z Ukrajino, glede teh znakov, ki jih trenutno prejemamo od naših ukrajinskih prijateljev o sestavi osrednje volilne komisije, medijski svobodi in omejevanju nevladnih organizacij. Vse to obstaja in prav zato bi lahko, če izrazimo svojo zaskrbljenost glede tega, regionalne volitve po mojem mnenju potekale v precej boljšem ozračju. Nihče nam ne more preprečiti, da se naslednji teden odpravimo v Ukrajino, celo z našo resolucijo. Nihče nam ne preprečuje, da pripravimo še eno resolucijo, kot sem povedala, o gospodarskih vprašanjih. To moramo vsekakor storiti, toda glede te zaskrbljenosti glede poslabšanja demokratičnih razmer, moramo žal, to je, menim...

(Predsednik je prekinila govornico)

  Kristian Vigenin (S&D). – Gospod predsednik, rekel bi, da kakovost današnje razprave kaže, da ni bila pripravljena. Te razprave nismo potrebovali in zdaj ni čas za sprejetje resolucij o Ukrajini, ne danes in ne jutri.

Spomniti vas moram, da je bila pred šestimi meseci država v prostem padu in na robu zdrsa v kaos. Imeli smo politično, gospodarsko in finančno nestabilnost – celo globoko krizo –, vendar pa je zdaj slika precej drugačna. Zavedati se moramo, da je ukrajinska vlada v nekaj mesecih uspela državo spraviti nazaj; nazaj k politični, gospodarski in finančni stabilnosti.

Obstajajo problemi. Tega ne zanikamo. Vendar pa moramo priznati, da poslušajo naš glas; sprejeti so bili nekateri korektivni ukrepi na primer o vprašanju volilne zakonodaje in nekaterih volilnih praks. V tem smislu se bo naš glas tam slišalo tako dolgo, dokler ne bomo kričali ob vsaki priložnosti, ampak sprejmemo dostojen pristop k Ukrajini.

Zato menim, da našemu parlamentarnemu odboru, ki gre čez 10 dni v Ukrajino, ne delamo usluge; prav tako s spodkopavanjem svoje vloge s sprejetjem takšnih resolucij 10 dni pred volitvami ne delamo usluge sebi. Takšnega koraka v preteklosti še ni bilo. To je jasen poskus vplivanja na volitve. Ne smemo dovoliti, da bi naš Parlament sodeloval v tej igri.

Zato predlagam, da odložimo sprejetje resolucije in svoje kolege iz Odbora za parlamentarno sodelovanje med EU in Ukrajino pozovemo, naj s kolegi to preverijo, razpravljajo o teh vprašanjih...

(Predsednik je prekinil govornika)

  Traian Ungureanu (PPE). – Gospod predsednik, nove ukrajinske oblasti so nove samo po imenu. Umik k avtoritarnim praksam preveva državo. Pravni okvir za bližnje lokalne volitve je bil spremenjen in bi lahko ogrozil udeležbo opozicijskih strank. Spremenjena je bila ustava in dejanski predsedniški režim je ponovno vzpostavljen. Mediji in civilna družba so pod nenehnim pritiskom in zdi se, da ukrajinska tajna služba podoživlja svoje sovjetske čase.

Čas je, da z resolucijo jasno izrazimo svojo zaskrbljenost. Ukrajinske oblasti morajo prejeti sporočilo, da tesnejših vezi z EU ni mogoče zagotoviti samo s prijaznimi izjavami. Nedemokratična ukrajinska vlada ne more biti zanesljiv partner EU, zlasti na strateško občutljivem območju Črnega morja.

  Hannes Swoboda (S&D). – (DE) Gospod predsednik, menim, da moramo vsi izpolniti svoje obveznosti. Vlada v Ukrajini mora izvajati načelo pravne države in svobodo medijev, to pa mora delati učinkovito, toda tudi opozicija mora pokazati, da je odgovorna, in ne sme dajati napačnih informacij. Ko pogledam, koliko trditev iz vašega predloga resolucije so nato zadevni ljudje takoj zanikali, se pokaže, koliko napačnih informacij se podaja tu. Tudi mi moramo pokazati, da smo odgovorni. Ne smemo dopustiti, da bi se vpletli v notranji politični spor. Gospe in gospodje – in to je namenjeno predvsem članom skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) –, nobenega smisla nima, da zagovarjamo eno ali drugo politično skupino v Ukrajini na podlagi strankarskih razlogov. To ni naša naloga.

Naslednji teden bomo imeli pogovore z zunanjim ministrom, potem imamo volitve, zatem Odbor za parlamentarno sodelovanje med EU in Ukrajino, ki bo odpotoval, in vedno je bilo tako – gospod Gahler, tu se zanašam na vaš občutek za poštenost –, da po volitvah povemo, ali so zadeve potekale dobro, namesto da vnaprej predvidimo volitve in rečemo, da stvari ne bodo potekale v redu. To ni naša naloga in sklicujem se na vašo poštenost – ki jo običajno vedno pokažete – in vas prosim, da tudi v tem primeru ostanete pošteni.

  Elżbieta Katarzyna Łukacijewska (PPE). - (PL) Samo tisti, ki so živeli pod socialističnim sistemom, lahko popolnoma razumejo narode, ki so izkusili pomanjkanje osebne svobode, pomanjkanje svobode tiska in medijev, ali težko pot, ki so jo morali ubrati ti narodi. Razumem tiste, ki danes izražajo zaskrbljenost in govorijo o pomanjkanju spoštovanja človekovih pravic in večplastnih problemih, s katerimi se danes spopada Ukrajina. Vendar pa moramo priznati tudi majhne, vendar pozitivne spremembe, kot so nedavne demokratične volitve, na katerih smo bili kot predstavniki Evropskega parlamenta opazovalci.

Pozivam k dovzetnosti za situacijo milijonov državljanov Ukrajine in stotin mladih Ukrajincev. Zanašajo se na Evropsko unijo, na našo pomoč pri izgradnji demokracije in našo pomoč pri izgradnji civilne družbe. Zelo enostavno je kritizirati, toda kot Poljakinja se spomnim, da nam je bila nekoč zagotovljena pomoč.

(Predsednik je prekinil govornico)

  Kyriakos Mavronikolas (S&D). – (EL) Gospod predsednik, tudi sam bi se pridružil glasovom tistih, ki so zatrjevali, da ni razloga za tako hitro resolucijo, zlasti pred volitvami, pred obiskom in, kar je še pomembnejše, pred prisotnostjo Evropskega parlamenta v Ukrajini. Ta vlada je bila izvoljena nedavno; dejstvo je, da obstajajo problemi, vendar pa moramo priznati, da je bila izvoljena demokratično, in ji omogočiti izpolnitev njenih prizadevanj. Resolucija bi bila smiselna šele po bližnjih volitvah v Ukrajini.

  Siiri Oviir (ALDE). – (ET) Imam vprašanje za kolegico gospo Vaidere, vendar pa bi rada spregovorila o tem, o čemer razmišljam. Dejstvo, da hočemo resolucijo o Ukrajini sprejeti zdaj in ne jutri, ni dobro časovno usklajeno, in Ukrajinci, ki z občudovanjem gledajo Evropski parlament, nas ne bi razumeli. In sicer zato, ker to, kar je danes v osnutku, ni najboljše v smislu tona, ni najbolj točno in vsebuje tudi nekaj dejanskih napak.

Gospa Vaidere je tu omenila, da je predsednik Beneške komisije kritiziral spremembo ustave. Imam njegovo pismo z današnjim datumom, v katerem pravi, da je začuden, da se ta točka pojavlja v naši resoluciji, in jasno navaja, da tega ni storil tu, tam ali kjer koli drugje.

  Marek Henryk Migalski (ECR). - (PL) Za razliko od gospoda Vigenina menim, da je bila današnja razprava odlična in zelo koristna. Tako zanimiva razprava redko poteka v tej dvorani, za kar bi se zahvalil vsem. Govor gospe Łukacijewske kaže, da je celo skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) razdeljena glede tega vprašanja, kar je dobra novica. Zahvaliti se moramo socialistom in predvsem gospodu Swobodi, gospodu Severinu in gospodu Siwiecu za razumevanje, da se odločitev, ki so tako neugodne za naše ukrajinske prijatelje, ne sme sprejemati pred volitvami. Tudi komisar Füle in gospa Harms imata prav, ko omenjata določena dejstva, ki povzročajo zaskrbljenost in ki se jih zavedamo tudi mi.

  Jaromír Kohlíček (GUE/NGL). - (CS) Zberite se, gospe in gospodje, in enkrat za spremembo razmislite. Zakonodaja in sestava volilne komisije se en teden nista spremenila. Zanimivo je, da kadar koli določene politične sile čutijo, da njihovi zavezniki v državi zunaj Evropske unije niso zmagali, te sile v tujini takoj izrazijo svojo zaskrbljenost glede stanja demokracije v tej državi. Strinjam se s tem, kar so povedali gospod Kamiński in drugi. Vsekakor potrebujemo ukrepanje Evropskega parlamenta, da prispeva k razvoju demokracije in izboljšanju pogojev za vzajemni razvoj odnosov. Prizadevanja za podporo stabilizacijskim ukrepom ukrajinske vlade so očitno stopila na prste nekaterim izmed tistih, ki uživajo v zmedi in brezpravnosti. Mojim kolegom se verjetno zdijo boljši partnerji kot trenutna vlada. Priporočam odlog predloga resolucije in vrnitev k razpravi o tej temi po tem, ko se delegacija vrne iz Kijeva.

  Jaroslav Paška (EFD). - (SK) Prepričan sem, da je Ukrajina najbližja izmed morebitnih partneric Evropske unije.

Ukrajinci so bližje Evropi v smislu civilizacij kot so Turkom ali Albancem. Ukrajinci so svobodno glasovali za spremembo, ker so demokratične oranžne sile državo spravile v revščino, brezup in razpad. Janukovič je bil dolgo v opoziciji in njegovo vedenje do trenutne opozicije odraža ravnanje, ki ga je bil deležen s strani oranžnih voditeljev. Poleg tega moramo priznati tudi dejstvo, da se verjetno spomni prejšnjega obdobja, ko ga je preganjala oranžna liga, Evropska unija pa se je odzvala samo z dobrohotnim nasmehom. Če nočemo izgubiti Ukrajine kot prihodnje članice, bodimo potrpežljivi in se osredotočimo na gospodarsko sodelovanje; ustvarimo ozračje medsebojnega zaupanja. Vladi moramo razložiti, da ima opozicija svoje zakonito mesto v demokratični družbi, in opoziciji, da se nima pravice potegovati za oblast, če ne dobi zadostne podpore ljudi.

  Michael Gahler (PPE). – (DE) Gospod predsednik, ker sem bil osebno nagovorjen, bi v eni minuti podal odgovor po postopku „catch-the-eye“. Je tako prav?

  Franz Obermayr (NI). – (DE) Gospod predsednik, ustanovitev energetske skupnosti leta 2006 je vzpostavila integrirani evropski energetski trg za plin in električno energijo, načrtovana vključitev Ukrajine pa namerava zagotoviti dobavo energije v smeri vzhodne Evrope. To je dobro, saj so se v zadnjih letih pojavili nekateri resni problemi in je imel predvsem plinski spor med Rusijo in Ukrajino resen učinek na oskrbo s plinom držav članic EU. Zato je bilo seveda jasno, da je Rusija ustavila oskrbo s plinom med pogovorih o ceni, in je samo moja država Avstrija občutila 33-odstotni upad oskrbe z ruskim plinom, medtem ko so Francija, Madžarska in Italija prav tako zabeležile upad v višini 20 do 40 %. To Komisijo – kot koordinatorko energetske skupnosti – poziva k temi, da Ukrajino zgrabi za roko in jo spomni na njene obveznosti, ko gre za varnost oskrbe Evrope. Ne sme se dopustiti, da bi energetska oskrba naših držav članic postala orodje v cenovni vojni med Rusijo in Ukrajino. Dobro vodimo pogovore, vendar pa bodimo tudi trdni in, prosim, zagotovimo energetsko oskrbo naših držav članic.

  Mariya Nedelcheva (PPE). – (BG) Evropski parlament je vedno podpiral Ukrajino na njeni poti k demokraciji, utemeljeni na načelih pravne države in skupnih vrednotah evropskega povezovanja.

Volitve v vsaki demokraciji delujejo kot barometer. To nam omogoča oceniti kakovost demokratičnega procesa, stabilnost institucij, zrelost političnih strank in mnenja civilne družbe. Pozdravljam odločitev ukrajinskih oblasti, da na volitve, ki bodo potekale 31. oktobra, povabijo opazovalce.

Prepričana sem, da bo njihova misija zagotovila večje zaupanje v volilni postopek, njihovo opazovanje pa bo pripomoglo k potrditvi preglednosti in nepristranosti dela ukrajinskih institucij. Poleg volitev mora ustava kot najvišji zakon v Ukrajini zagotoviti uravnoteženost oblasti in njen vzajemni nadzor.

Ukrajina se lahko zanese na svojo evropsko partnerico, da bo dosledno podpirala njena prizadevanja za reformo in stabilnost. Mnenje Evropske unije in njene civilne družbe zagotavlja dodatni zagon in jamstvo končnega uspeha.

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D). - (LT) Prejšnji teden je Viktor Janukovič, ukrajinski predsednik, uradno obiskal mojo državo Litvo in ponovno potrdil, da je cilj Ukrajine, da postane članica Evropske unije. Nedvomno bo za to potrebnih nekaj let in opraviti je treba veliko domače naloge ter izvesti številne reforme na različnih področjih, kot so zagotavljanje človekovih pravic, boj proti korupciji, premagovanje revščine in krepitev demokracije. Vendar pa se strinjam s kolegi, ki so govorili tu v Evropskem parlamentu; ne smemo takoj obsoditi Ukrajine kot države in ji ne smemo preprečiti, da bi postala enakovredna partnerica, zato ponavljam, da moramo v Evropskem parlamentu sodelovati kot enakovredni partnerji in Ukrajini pomagati, da se premakne proti Evropski uniji.

  Ivo Vajgl (ALDE). - (SL) Ukrajina je velika in pomembna država partnerica Evropske unije, država, ki ima brez dvoma evropsko prihodnost. Mislim, da je najslabša usluga, ki jo lahko naredimo tej državi z njeno komplicirano notranjo strukturo in težko zgodovino, to, če govorimo o njej kot o predmetu našega medstrankarskega ali pa ideološkega licitiranja.

Zato mislim, da mora biti vsak dokument, ki ga sprejemamo, dobro premišljen, dobro, dobro uravnotežen. Opozicija včeraj je vlada danes, tako kot v vsaki drugi državi, kjer so demokratične volitve, zato je razumljivo, da je opozicija nezadovoljna, ker izgubi oblast. Ampak dobila bo svojo šanso, ko bo čas za to in če bodo volivci tako presodili. Mislim, da ni prav, če se mi hranimo z argumenti ene strani, predvsem bi pa rad rekel tudi, da zaupam ...

(Predsednik je prekinil govornika)

  Charles Tannock (ECR). – Gospod predsednik, Ukrajina je pomembna evropska demokratična pridružitvena partnerica in tudi jaz upam, da bo nekega dne postala članica Evropske unije. Kot mnogi govorniki tudi jaz dvomim o primernosti resolucije Evropskega parlamenta pred lokalnimi volitvami v Ukrajini in moja skupina, skupina ECR, je predložila številne spremembe, da bi resolucija postala bolj uravnotežena in bi se manj ponavljala.

Janukovič je demokratično zmagal na volitvah in postal predsednik, čeprav z majhno prednostjo. V Kijevu v resnici obstajajo nekatere zaskrbljujoče avtoritarne težnje, od poskusov ponovne uvedbe temnikov in s tem cenzure svobode tiska do uporabe varnostne službe FBU, ki jih iz političnih razlogov vodi oligarh. Vendar pa zahod pozorno spremlja proces. Predsednik Janukovič je zdaj pod pritiskom. Zapuščina oranžne revolucije je še vedno močna, ukrajinska civilna družba, ki je nastala iz nje, pa zelo trdna.

Vsi vedo, da imam tesne odnose z vodilnimi akterji opozicije, vendar pa tudi jaz menim, da se moramo izogniti prevelikemu vmešavanju v ukrajinske notranje in politične zadeve, ki bi se lahko obrnilo proti temu parlamentu, in dati moramo...

(Predsednik je prekinil govornika)

  Lena Kolarska-Bobińska (PPE). - (PL) Povsem enaki argumenti so bili podani pred predsedniškimi volitvami, ko smo se v tej dvorani spraševali, katero resolucijo sprejeti in kakšno mora biti naše stališče glede tega, kar se je dogajalo v Ukrajini pred predsedniškimi volitvami. Odločili smo se, da bomo resolucijo sprejeli po volitvah, in tako smo tudi storili. Vlado in opozicijo smo pozvali, naj spoštuje človekove pravice, svobodo govora in svobodo združevanja.

Od te resolucije je preteklo več mesecev in lahko že vidimo, da nekatere njene določbe niso bile upoštevane. Zato razumem zaskrbljenost, da lahko lokalne volitve, ki so ključne v smislu spodbujanja demokracije, njene krepitve in vzpostavitve, vključujejo kršitve določenih pravic. Tudi zato sem ena izmed avtorjev resolucije.

(Predsednik je prekinil govornico)

  Štefan Füle, član Komisije. – Gospod predsednik, hvala, da ste mi dali priložnost, da se odzovem na zelo zanimivo razpravo; moj odgovor se bo osredotočil na tri točke.

Prvič, naj odgovorim na konkretno vprašanje gospoda Belderja, ki zadeva naložbe in poslovno okolje. Na tem področju je treba v Ukrajini storiti več. To je očitno in to vprašanje sem večkrat načel bodisi v okviru pridružitvenega sveta ali v okviru različnih srečanj. Zadnjič sem imel priložnost vprašanje načeti s predsednikom vlade Azarovom prejšnji teden. V ukrajinskem parlamentu se zdaj razpravlja o številnih vprašanjih kot so zakonodaja o javnih naročilih in možnost vrnitve k tej zakonodaji z različnimi spremembami.

Treba je storiti več v zvezi s pravno državo, v zadnjih dneh pa smo seveda z velikim zanimanjem spremljali primer Mittal. Treba je storiti več, da bi izpolnili obveznost in obljube, ki smo jih dali v zvezi z obravnavanjem vprašanja DDV, ki moti tudi naša podjetja. Na podlagi stikov z ukrajinskimi oblastmi in rednih stikov s poslovneži smo odločeni zaščititi interese evropskih vlagateljev in evropskih poslovnežev.

Moja druga pripomba je, da proces, ki smo se ga lotili z Ukrajino, ni enostaven. To je proces, v katerem bo razglašanje evropske prihodnosti včasih morda v pomoč, vendar ne bo dalo rezultatov. Rezultate bo dala večja izgradnja Evropske unije v Ukrajini.

Potrebuje našo pomoč. Prav tako jo moramo občasno soočiti z dejanskim stanjem. To pričakuje od nas.

Ne potrebujemo siljenja v lažno razpravo o tem, kaj je pomembnejše: stabilnost ali spoštovanje in zavezanost vrednotam, kar me pripelje do moje tretje pripombe.

Kdo sem, da lahko pred tem parlamentom podajam pripombe o predlogu resolucije, vendar pa menim, da je že samo dejstvo, da je prišlo do te razprave, dalo dragocen znak. Menim, da dejstvo, da bodo predstavniki tega parlamenta kmalu odpotovali v Ukrajino in prenesli večino teh sporočil, v sebi skriva zelo dragoceno sporočilo. Menim, da je še eno zelo dragoceno sporočilo v smislu tega, kaj lahko pričakujemo od Ukrajincev, tudi to, da bodo bližnje lokalne volitve 31. oktobra ponovno potrdile demokratično držo njihove države.

Zdaj bom končal svoj govor, če smem.

  Predsednik. – Gospod Gahler ima besedo v skladu s členom 151(1) poslovnika zaradi osebnega omenjanja.

Prosim, bodite zelo kratki in se odzovite na osebne omembe.

  Michael Gahler (PPE). – (DE) Gospod predsednik, natančno sem hotel odgovoriti na besede gospoda Swobode. Podal je pripombo, ki ni bila povsem pravilna. Res je, da smo v svoji resoluciji v skupini Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) nepravilno navedli Beneško komisijo. Govoril sem z gospodom Markertom, ki mi je povedal, kaj je dejansko rekel. Zato skupna resolucija ne vsebuje več navedka. Zato lahko vidite, da to ni več predmet razprave.

Govorili ste o pravni državi na splošno. Vendar pa bi bil od vas kot Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu rad slišal nekaj jasnega in specifičnega o stvareh, ki jih tam počne tajna policija. Če se strankam ne dovoli sodelovanja na volitvah, je to nekaj, kar lahko kritizirate tudi pred volitvami, saj v takšnih razmerah izidi volitev vsekakor ne morejo izpolnjevati demokratičnih in evropskih standardov.

  Hannes Swoboda (S&D). – (DE) Gospod predsednik, to naj ne bi bil dialog. Vendar pa se morate, gospod Gahler, zavedati vsaj, da sem v sporočilu za javnost tudi v imenu svoje skupine zelo natančno pojasnil, da je treba tajne službe nadzorovati. To sem načel tudi v svojih pogovorih s predsednikom vlade Azarovom. Glede tega imamo jasno stališče.

Ponovno bi vas prosil, da razmislite o tem, ali ne bi bilo bolj smiselno, da kot obsežna skupnost skupaj sprejmemo resolucijo, namesto da resolucijo sprejmemo z majhno večino, kot bi se zgodilo zdaj. Še enkrat razmislite o tem. To bi bilo smiselno.

  Predsednik. – Za zaključek razprave naj povem, da sem prejel šest predlogov resolucije(1), predloženih v skladu s členom 110(2) poslovnika.

Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri, v četrtek, 21. oktobra 2010 ob 12.00.

Pisne izjave (člen 149 poslovnika)

  Justas Vincas Paleckis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Ukrajina je vedno igrala posebno vlogo v vzhodnem partnerstvu EU. Zaradi svoje velikosti, lege in zgodovine je pomemben most med vzhodom in zahodom. Ni presenetljivo, da Evropa zdaj sledi političnim dogodkom v Ukrajini, tako kot jim je vedno sledila. Vendar pa trenutna slika ni brez dvoumnosti. Priznati moramo, da je bila nova vlada izvoljena na svobodnih in demokratičnih volitvah in je pomagala rešiti Ukrajino iz gospodarskega in političnega kaosa, ki je vladal pred šestimi meseci. Po drugi strani ne moremo prezreti teženj na področju svobode medijev, ki so vzrok za zaskrbljenost. Vendar pa se strinjam s kolegi, ki so povedali, da današnja resolucija prihaja ob neprimernem času. Menim, da jo moramo odložiti, po obisku delegacije Evropskega parlamenta, ki je napovedana naslednji teden, po bližnjih lokalnih volitvah in srečanju na visoki ravni med EU in Ukrajino pa bomo lahko oblikovali bolj uravnoteženo in objektivno parlamentarno stališče. Nenazadnje je lahko Ukrajina dober zgled drugim državam unije neodvisnih držav, kako se podati na pot približevanja EU in sočasno spodbujati dobre odnose z Rusijo.

  Indrek Tarand (Verts/ALE), v pisni obliki. – Cenim razpravo o Ukrajini, v kateri so mnenja jasno izražena. Moja ugotovitev je, da ukrajinska demokracija potrebuje pomoč, toda ne v obliki tega dokumenta. Pomembneje bi bilo ustvariti pogoje za razvoj. Eden izmed njih je popuščanje napetosti v regiji. Zaradi tega je treba ustaviti francoski načrt prodaje bojnih ladij Mistral Rusiji!

(Seja je bila prekinjena ob 17.55 in se je nadaljevala ob 18.00)

PREDSEDSTVO: DIANA WALLIS
podpredsednica