Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2009/0060B(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

A7-0188/2010

Razprave :

PV 20/10/2010 - 10
CRE 20/10/2010 - 10

Glasovanja :

PV 21/10/2010 - 7.3
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2010)0380

Razprave
Četrtek, 21. oktober 2010 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

8. Obrazložitev glasovanja
Video posnetki govorov
PV
  

Ustna obrazložitev glasovanja

 
  
  

Poročilo: Franziska Katharina Brantner (A7-0066/2009)

 
  
MPphoto
 

  Jarosław Kalinowski (PPE). - (PL) Hvala lepa, gospa predsednica. Torej bom začel še enkrat. V zadnjih letih je gospodarstvo Evropske unije pogosto trpelo zaradi kriz in finančne nestabilnosti na lokalni in svetovni ravni. Da bi v prihodnje preprečili podobne nevarne razmere, morajo obstajati vnaprej pripravljeni podporni načrti, pred nastankom problema in potem pa je potreben ustrezen odziv. Instrument za stabilnost dobro služi temu namenu.

Finančna in tehnična podpora mora vključevati tudi spodbujanje človeškega in gospodarskega razvoja ter posvetovanja v primeru kršenja človekovih pravic, demokracije in temeljnih svoboščin. Podpiram tudi stališče poročevalke glede izboljšanja sektorja strateškega načrtovanja. To je zlasti pomembno pri preprečevanju socialnih sporov in oblikovanju službe za zunanje delovanje.

 
  
  

PREDSEDSTVO: László TŐKÉS
podpredsednik

 
  
MPphoto
 

  Tunne Kelam (PPE). – Gospod predsednik, glasoval sem za poročilo gospe Brantner in ob tej priložnosti bi rad Komisijo in Svet opozoril na to, da je treba tristranski sporazum o spremembi instrumenta za stabilnost doseči v najkrajšem možnem času.

Sporna zadeva se nanaša na delegirane akte in možnosti Parlamenta, da upravičeno nadzoruje uporabo finančni instrumentov EU. Potrebujemo hitro politično rešitev na podlagi ravnotežja med tremi institucijami EU.

Komisijo bi rad tudi spodbudil, naj izboljša svoje poročanje Evropskemu parlamentu o takih zadevah, kot so zasnova, izvajanje in revizija projektov.

Medtem ko Parlament od Komisije prejema informacije o ukrepih izjemne pomoči, poročanje Komisije o širših strateških in analitičnih vprašanjih še vedno ne izpolnjuje pričakovanj Parlamenta.

 
  
  

Poročilo: Gay Michel (A7-0078/2009)

 
  
MPphoto
 

  Jarosław Kalinowski (PPE).(PL) Instrument za razvojno sodelovanje prispeva neposredno k širjenju demokracije, pravne države in spoštovanja človekovih pravic v partnerskih državah in regijah. Zagotavlja podporo ne samo za trajni družbeni, gospodarski in politični razvoj, temveč tudi za postopno vključevanje teh držav v svetovno gospodarstvo. Kot član Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja in Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane bi rad opozoril na še eno korist tega sodelovanja, in sicer mednarodno sodelovanje pri upravljanju naravnih virov, varstvu okolja in skrbi za biotsko raznovrstnost. Zlasti podpiram spremembo 5, ki opozarja na pomen sladkornega sektorja za gospodarstvo. Ne smemo pozabiti, da je zanesljiva preskrba s hrano velikega pomena za države v razvoju.

 
  
MPphoto
 

  Seán Kelly (PPE). – Gospod predsednik, z veseljem sem glasoval za to poročilo. Rad bi povedal, da poročevalec, moj kolega gospod Gay Mitchelldanes ne more biti tu, ker je včeraj zvečer na Irskem predstavljal knjigo, ki jo je napisal. Seveda je dobil priznanje kot poslanec leta za svoje delo na celotnem razvojnem področju.

Mislim, da moramo bolj izpostaviti izobraževanje. Irski pedagog je nekoč dejal „izobražujte, da boste svobodni,“ in menim, da se moramo malo bolj usmeriti k temu na celotnem področju razvoja in tretjih držav.

Na koncu bi rad za šalo povedal, da so mi včeraj iz pisarne ukradli obleko; sem zaradi tega upravičen do razvojne pomoči?

 
  
  

Poročilo: Edvard Kožušník (A7-0276/2010)

 
  
MPphoto
 

  Alajos Mészáros (PPE). - (HU) Pozdravljam predlog Komisije o reviziji evropskega standardizacijskega sistema, da bi odpravili njegove pomanjkljivosti in ustvarili ustrezno ravnotežje med evropskimi, nacionalnimi in mednarodnimi razsežnostmi. Potrebujemo sistem, ki bo prispeval k evropski inovativnosti in trajnostnemu razvoju, povečal konkurenčnost Evropske unije in okrepil njen položaj v mednarodni trgovini. Rad bi tudi dodal, da čeprav so mala in srednje velika podjetja temeljni del evropskega trga, po mojem mnenju niso dovolj udeležena v standardizacijskem sistemu in zato ne morejo v celoti izkoristiti prednosti standardizacije. Izboljšanje njihove zastopanosti in udeležbe v sistemu je lahko v prihodnosti temeljnega pomena. Poenotenje v obliki evropske standardizacije izboljšuje učinkovitost notranjega trga in hkrati krepi vlogo Evropske unije kot gospodarskega in političnega partnerja na svetovnem trgu.

 
  
  

Poročilo: Cristiana Muscardini (A7-0273/2010)

 
  
MPphoto
 

  Siiri Oviir (ALDE).(ET) Rada bi govorila o poročilu gospe Muscardini. Nisem ga podprla po tem, ko sem pazljivo preučila vse zadeve v njem. Zakaj? Ker bi preostali svet uvedbo takega ukrepa Evropske unije v tem času razumel kot protekcionizem. Spremljanje tega ukrepa bi zahtevalo veliko več časa in morda tudi več osebja za odpiranje blaga in druge postopke.

Obvezno označevanje bo spodbuda za ponarejanje delov anonimnega blaga. Tako bomo lahko namesto dejanskega označevanja neke države našli lažne oznake „made in Italy“ ali „made in France“, tega pa ne želimo.

 
  
  

Predlog resolucije: Izvedene reforme in dogajanja v Republiki Moldaviji (B7-0572/2010)

 
  
MPphoto
 

  Laima Liucija Andrikienė (PPE).(LV) Glasovala sem za predlog resolucije o Moldaviji. Moldavija je prehodila dolgo pot, odkar je pakt Molotov-Ribbentrop razdelil Evropo na območja vpliva in je Moldavija ostala v območju sovjetskega vpliva. Danes je Moldavija neodvisna država, ki ima, to lahko priznamo, številne težave, toda hodi po poti v smeri evropskega povezovanja. Danes bi rada še enkrat pozvala celotni moldavski politični razred, politično elito, vse njene demokratične politične sile in nacionalne manjšine, naj zavrnejo kontraproduktivno spopadanje in naj razvijejo kulturo soglasja in političnega kompromisa. Menim, da bi morali družbi ponuditi vključujočo vizijo Republike Moldavije, katere cilje je članstvo v Evropski uniji. V resoluciji govorimo tudi o Pridnjestrju, zamrznjenem sporu. Pridnjestrje mora biti visoko na dnevnem redu EU in vse države, vključno z Rusijo, morajo spoštovati ozemeljsko celovitost Moldavije. Pridnjestrje mora biti del Republike Moldavije.

 
  
  

Poročilo: Gesine Meissner (A7-0266/2010)

 
  
MPphoto
 

  Laima Liucija Andrikienė (PPE). - (LT) Glasovala sem za resolucijo o celostni pomorski politiki (CPP), ker je pomorski sektor življenjskega pomena in prihodnjim generacijam želim zapustiti čista in varna morja. Geostrateški pomen morij je zelo narasel. Prenoviti moramo morja in njihove vire ter uskladiti ukrepanje, zato je celostna pomorska politika pomembna, ker bodo povezana vsa področja pomorske politike: pomorski promet, ribištvo, ribogojstvo, energetika, varnost na morju, varstvo morskega okolja, znanstvene raziskave in turizem. Posebej bi rada opozorila na gospodarski in socialni pomen, preprosto zato, ker ima Evropska unija 320 000 km morske obale in tretjina naših državljanov – in številka se veča – živi na obali. Verjamem, da bi morala biti morja še naprej gonilna sila gospodarske rasti.

 
  
  

Poročilo: Helmut Scholz (A7-0277/2010)

 
  
MPphoto
 

  Miroslav Mikolášik (PPE). - (SK) Evropska unija je največji vir neposrednih mednarodnih investicij v Latinski Ameriki. Čeprav se je trgovina med tema dvema regijama okrepila, je trgovanje med EU in Latinsko Ameriko manj dinamično v primerjavi s trgovinskimi odnosi z drugimi regijami sveta.

Nedavno sklenjeni sporazum o območju proste trgovine s Korejo je primer dobre volje, medtem ko v primeru latinskoameriške trgovinske skupine Mercosur pogajanja potekajo že vse od leta 1999, pet let pa so bila celo prekinjena. Osebno podpiram proces krepitve in povečanja raznolikosti trgovinski odnosov z Latinsko Ameriko, vključno z vzpostavitvijo trdnejšega pravnega okvira. S tem se za podjetnike v Evropski uniji odpira trg s skoraj 600 milijoni potrošnikov. Tudi dejstvo, da imata Latinska Amerika in Evropa skupne vrednote, jezike, zgodovino in kulturo, je pomembno za trgovce iz Evropske unije.

 
  
MPphoto
 

  Laima Liucija Andrikienė (PPE). – Gospod predsednik, rada bi pohvalila poročevalca o trgovini z Latinsko Ameriko za to na koncu dobro uravnoteženo in pravočasno poročilo.

Trgovinski odnosi z latinskoameriškimi državami se že poglabljajo, saj je Evropska unija nedavno sklenila sporazum o prosti trgovini z dvema andskima državama, Kolumbijo in Perujem.

Nedavno smo končali najdaljši spor v STO z latinskoameriškimi državami v zvezi s trgovanjem z bananami. Kmalu se bomo začeli pogajati o prelomnem sporazumu o prosti trgovini s vsemi državami Merosurja, s katerimi opravimo prek 62 milijard EUR trgovinske izmenjave blaga. Vlaganja EU v regijo Mercosurja znašajo 167 milijard EUR letno.

Te številke naj bi v prihodnjih letih samo naraščale. Sklenitev takega sporazuma bo skupaj s prihajajočimi pogajanji o prosti trgovini z Japonsko in Indijo nedvomno eden od najpomembnejših korakov pri izvajanju strategija EU, da postane najpomembnejši trgovinski akter na svetu.

 
  
 

Včeraj nam je zmanjkalo časa. Zato sledi nekaj razlag glasovanja v zvezi z včerajšnjim glasovanjem.

 
  
  

Poročila: László Surján (A7-0281/2010), Sidonia Elżbieta Jędrzejewska, Helga Trüpel (A7-0284/2010)

 
  
MPphoto
 

  Daniel Hannan (ECR). – Gospod predsednik, če je kdo od naših volivcev včeraj popoldan čutil „trzaj sile“, je bilo to zaradi izrednega časovnega naključja, saj smo v trenutku, ko je britanski finančni minister stal v spodnjem domu in napovedoval največje krčenje porabe, kar smo ga v naši državi doživeli od dvajsetih let prejšnjega stoletja, v tem parlamentu izglasovali za povečanja evropskega proračuna, ki bodo davkoplačevalce Združenega kraljestva stala 880 milijonov GBP. To ni naš del proračuna. To je naš del povečanja. Ker smo včeraj napovedali 490 000 izgubljenih delovnih mest v javnem sektorju, je morda primerno ta znesek količinsko opredeliti glede na zaposlitve v javnem sektorju. S tem bi plačali 15 000 zdravnikov v nacionalnem zdravstvenem sistemu, 30 000 bolniških sester, 35 000 policistov ali 50 000 vojakov.

Ne gre samo za Britanijo. Vse države članice zmanjšujejo svoje nacionalne proračune, pa vendar se proračun Evropske unije še kar veča in požira vse njihove prihranke. Če bi se le lahko lakota tega parlamenta po novih pristojnostih kosala z njegovim zanimanjem za ustrezno izvajanje pristojnosti, ki ji že ima – predvsem da izvršilno oblast pokliče na odgovornost in da nadzoruje porabo. Naši volivci si zaslužijo naše boljše ravnanje.

 
  
MPphoto
 

  Martin Kastler (PPE).(DE) Gospod predsednik, rad bi na kratko odgovoril na to, kar je ravnokar rekel gospod Hannan. Za Parlament je seveda bistveno, da ima sedež, toda sedež je določen v naših pogodbah in je tu v Strasbourgu. Prav imate, da moramo varčevati z denarjem davkoplačevalcev in da si moramo prizadevati za to, da bi imeli sedež na enem mestu. Toda zatočišče parlamentarizma je tu v Strasbourgu, gospod Hannan. Tu lahko kot poslanci Parlamenta in predstavniki ljudi skupaj delamo.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. − Oprostite, toda tega ni mogoče nadaljevati. To ni obrazložitev glasovanja. Zdaj lahko komentirate naslednje poročilo, poročilo gospe Estrela.

 
  
  

Poročilo: Edite Estrela (A7-0032/2010)

 
  
MPphoto
 

  Joanna Katarzyna Skrzydlewska (PPE).(PL) Pri včerajšnjem glasovanju o poročilu gospe Estrela sem podprla 20-tedenski porodniški dopust ob polnem nadomestilu, saj potrebujemo pošten in zadosten minimalni standard za dolžino porodniškega dopusta in nadomestilo za porodniški dopust po vsej Evropi. Vzdržala sem se glasovanja glede očetovskega dopusta in posvojiteljskega dopusta, ker je Evropska komisija napovedala posebno direktivo o tem in v skrbi za preglednost zakonodaje Unije ne želim, da direktiva o zaščiti nosečih delavk vključuje vprašanja o očetovskem dopustu.

Upam, da bo Evropska komisija kmalu končala socialna posvetovanja in predstavila zadovoljive predloge o očetovskem dopustu in posvojiteljskem dopustu ter tudi o samozaposlenih, tako da bodo vse mlade matere v Evropi imele enake pravice.

 
  
MPphoto
 

  Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė (PPE). - (LT) Dvomim, da bi kdo oporekal temu, da je vez med otrokom in njegovimi starši v prvih mesecih življenja posebej pomembna, zato bo nova direktiva Evropske unije materam zagotovila pravico in možnost, da dlje skrbijo za svoje otroke, ne da bi se bale, da bodo izgubile dohodek ali delovno mesto. Razmere so v različnih državah članicah različne. V naši državi Litvi na primer porodniški dopust in starševski dopust skupaj trajata do dve leti, toda druge države članice imajo minimalni porodniški dopust, zato menim, da je prag, ki smo ga postavili včeraj, zelo pomemben dosežek. Pozdravljam tudi vključitev očetovskega in posvojiteljskega dopusta. Kot že rečeno, so države članice pristojne za družinsko politiko, toda tu govorimo bolj o zaščiti delavcev in nekaterih pobudah, da bomo staršem omogočili uskladitev dela in družinskega življenja.

 
  
MPphoto
 

  Ville Itälä (PPE). - (FI) Gospod predsednik, res smo včeraj glasovali o pomembnem poročilu gospe Estrela o porodniškem dopustu, o tem, kako dolg naj bo in kolikšno naj bo nadomestilo v času porodniškega dopusta. Po tem glasovanju so me poklicali iz medijev in me večkrat vprašali, ali sem glasoval za ali proti. Dejal sem, da sem glasoval za ženske. Glasoval sem za to, da porodniški dopust traja 18 tednov in da ženske prejmejo 75 % plače.

Menim, da imamo pri nas na Finskem dober sistem. Če bi pri nas sprejeli sistem, o katerem smo se dogovorili včeraj, bi bil položaj žensk na trgu dela precej slabši, saj bi se delodajalci še naprej mučili z vprašanjem, ali naj zaposlijo mlade ženske, ker bi stroški porodniškega dopusta precej narasli. Možnosti žensk, da najdejo delo, bi se torej zmanjšale. Zato sem hotel to povedati.

 
  
MPphoto
 

  Mitro Repo (S&D). - (FI) Gospod predsednik, tudi jaz sem s Finske in vem, da imamo odličen sistem porodniških dopustov. Vseeno sem glasoval za porodniški dopust, ki traja 20 tednov. Na to vprašanje sem gledal z vidika drugih držav članic Evropske unije. Menim, da so daljša obdobja porodniškega dopusta pomembna za razvoj otrok.

Novorojenčki so resnični kapital Evrope. Matere, otroci in družine so sveta trojica, na kateri bo zgrajena prihodnost. Seveda matere ne bi smele finančno trpeti, če želijo imeti otroke, in tudi sektorji, kjer prevladujejo ženske, ne. Ženske morajo tudi imeti pravice, ko gre za plačilo. Toda moramo biti idealisti. Moramo imeti zaupanje. To je bila moralna odločitev v korist žensk, v korist novega življenja in v korist nove Evrope.

 
  
MPphoto
 

  Martin Kastler (PPE).(DE) Gospod predsednik, včerajšnje poročilo gospe Estrela se nanaša na zelo pomembno temo. Rad bi povedal, da sem s težkim srcem glasoval zanj. Kot mladi oče sem bil prisoten ob rojstvu obeh svojih otrok in moram reči, da ne vem, zakaj bi takrat potreboval dopust, saj nisem sam rodil, moja žena je. Tu gre za porodniški dopust, mi pa smo vključili očete. To je težko vprašanje. Kakor koli že, za mlade ženske je pomembno, da imajo možnost imeti otroka in se nato vrniti v poklicno življenje. Verjamem, da bo to z novim sistemom mogoče. Čeprav bi osebno imel raje 18 tednov, sem nazadnje glasoval za 20 tednov pri končnem glasovanju.

Zdaj se moramo vprašati, ali bo to prineslo več pravičnosti in več otrok v Evropi. Družinska politika v Evropi je vprašanje za prihodnost. Upam, da smo poslali signal, da na tem področju ukrepamo. Zdaj moramo samo upati, da bodo države članice sprejele ustrezne ukrepe.

 
  
  

Pisne obrazložitve glasovanja

 
  
  

Poročilo: Franziska Katharina Brantner (A7-0066/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki.(PT) Glasoval sem za to poročilo o spremembi uredbe o ustanovitvi instrumenta za stabilnost, ker menim, da je širši pregled zunanje finančne pomoči EU bistven. Uporaba instrumenta za stabilnost je okrepila možnosti EU za odziv na krizne razmere ali nastajajoče krizen razmere. Glede na to menim, da bi moral Komisija – ob upoštevanju zavez v zvezi s spodbujanjem stabilnih razmer za človeški in gospodarski razvoj ter spodbujanje človekovih pravic, demokracije in temeljnih svoboščin kot glavnih ciljev zunanjega delovanja Evropske unije – po eni strani izboljšati svoje strateško načrtovanje in povečati črpanje sredstev, ki so na razpolago za partnerstvo za vzpostavljanje miru, in po drugi strani predložiti načrt za uporabo finančnih sredstev za sisteme ali mehanizme za zunanjo nujno pomoč, oblikovane zunaj instrumenta za stabilnost, da bi se izognili temu, da bi morali črpati sredstva, dodeljena temu instrumentu. Zaradi tega menim, da bi morala Komisija v prihodnje povišati nizke ravni črpanja proračuna na podlagi strateške vizije za boljšo uporabo teh instrumentov.

 
  
MPphoto
 
 

  Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. (IT) Glasovala sem za poročilo gospe Brantner, saj je to besedilo, ki predvsem predlaga uskladitev evropske zakonodaje s pomembno sodbo Sodišča o osebnem orožju. Besedilo, ki EU poziva, naj posveti večjo pozornost civilni družbi v okviru financiranja za stabilnost v kriznih razmerah zunaj EU, čeprav menim, da bi morale evropske institucije, zlasti Komisija, pazljivo zagotavljati nekaj, kar se vedno ne zgodi, in sicer da se prejemniki zavežejo, da so politično „zaupanja vredni“. Poleg tega s tem poročilom Parlament poziva Komisijo, naj ga vključi bolj kot do zdaj v zadeve, ki se nanašajo na uporabo instrumentov za finančno stabilnost. Naš parlament, ki predstavlja evropske države in državljane, mora imeti aktivnejšo vlogo pri teh zadevah, in druge evropske institucije se morajo navaditi na to, da je treba parlament obvestiti o odločitvah izvršilnega organa o porabi: ne gre samo za učinkovitost posameznih ukrepov, temveč za učinkovitost demokratičnosti evropskega političnega sistema v celoti.

 
  
MPphoto
 
 

  Lara Comi (PPE), v pisni obliki. (IT) Evropsko celino so oblikovali dolgi in krvavi spori, ki so jih nazadnje med drugim zaustavile institucije, v katerih delamo. Biti moramo torej tisti, ki bomo prvi pokazali največji čut za odgovornost v zvezi z uporabo sile v mednarodnih sporih. Še več, tudi kadar se izkaže, da je sila nujna, sedanje stanje naše civilizacije zahteva bolj kirurške kot vsesplošne metode. Ker verjamemo v ta kulturni model, moramo dati zgled vsem ostalim in pokazati, da pri reševanju sporov ne sme biti odločilna večja gospodarska moč, temveč vrsta instrumentov, ki vedno dajo na prvo mesto človeško življenje in ki dovoljujejo uporabo nasilja samo v izrednih primerih, zlasti za zaščito življenj in strateških interesov evropske javnosti. Ne gre za to, da bi zavzeli stališče a priori, temveč da sprejmemo dosleden in strog pristop, pri katerem je vojaška moč zgolj sredstvo za odvračanje in ne bo nikoli postala sredstvo za radikalno spreminjanje narave Evropske unije ali spodbujanje drugačnega sistema vrednot, kot ga zagovarjamo.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) EU je največji donator zunanje pomoči na svetu, saj je odgovorna za več kot pol javne razvojne pomoči. Države članice so najrevnejšim državam sveta skupaj dodelile 49 milijard EUR pomoči: skoraj 0,4 % svojega bruto dohodka. Te številke dobro prikazujejo pomen evropske razvojne pomoči in seveda pomen instrumenta za stabilnost.

Zato sta zame krepitev tega instrumenta in večja zavezanost Unije razvojnemu sodelovanju pomembna. Vseeno pa moram poudariti, da kljub temu, da menim, da je absolutno ključno, da EU ostane zavezana svojim zunanjim misijam za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč, ne morem razumeti, kako je mogoče, da se pomoč tretjim državam odobri hitreje kot pomoč državam članicam, ki so žrtve nesreč, kot je bilo žal v primeru Madeire: več mesecev po tragediji še vedno ni prejela nobene pomoči iz Solidarnostnega sklada.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Instrument za stabilnost je zelo pomemben za krepitev zmožnosti EU, da se odzove na krizne razmere ali nastajajoče krizne razmere. Ker je EU največji donator zunanje pomoči na svetu in odgovorna za več kot polovico javne razvojne pomoči, potrebuje instrumente, ki ji bodo omogočili spopad s krizami, ob upoštevanju horizontalnih in geografskih ciljev in prednostnih nalog EU ter ob sočasni dopolnitvi geografskih politik, ciljev in instrumentov Unije. Z vidika razvoja bi moral biti cilj EU boj proti revščini in njenim vzrokom.

 
  
MPphoto
 
 

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. (ES) Moje glasovanje proti tej zakonodajni resoluciji izhaja iz mojega popolnega zavračanja instrumenta za stabilnost, ki je bil ustanovljen pred nekaj leti brez podpore naše parlamentarne skupine. Po mojem mnenju je to samo še en od mehanizmov Komisije, ki je namenjen svobodnemu vmešavanju v notranje zadeve tretjih držav pod pretvezo vzpostavljanja politične stabilnosti teh držav, ki jih Komisija po svoji volji razglasi za nestabilne. Želi, da so evropske institucije tiste, ki odločajo, kako, kdaj in zakaj uporabiti to orodje, svobodno in ne da bi se bilo treba usklajevati z organi države, ki naj bi jo stabilizirali; to je zato dejansko mehanizem, ki je namenjen prikritemu zagovarjanju evropskih interesov. Zato sem glasoval proti poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Justas Vincas Paleckis (S&D), v pisni obliki. − Konflikti na Haitiju, Kosovem, v Iraku in nedavno v Afganistanu so osvetlili ključno vlogo, ki jo ima osebno in lahko orožje pri terorizmu in organiziranemu kriminalu ter pri sprožanju novih krogov prelivanja krvi po uradni prekinitvi ognja. Pomembno je, da Skupnost zavzame resnično celovit pristop k problemu širjenja osebnega in lahkega orožja tako, da se usmeri na vse ravni verige nezakonitega trgovanja z osebnim in lahkim orožjem. Glede na to, da je 70 % svetovnih zalog osebnega in lahkega orožja v rokah civilistov, bi morala EU priznati in podpreti nujna prizadevanja civilne družbe pri spremljanju trgovanja z osebnim in lahkim orožjem in njegovega proizvajanja na lokalni ravni ter pri osveščanju javnosti. Poleg tega vprašanje osebnega in lahkega orožja razkriva večrazsežnostno naravo sporov v 21. stoletju na splošno ter s tem potrebo po tem, da se večja pozornost nameni krepitvi zmogljivost pred in po krizi. Glasoval sem za to poročilo, ker verjamem, da bi si morala EU prizadevati za izpopolnitev svoje sposobnosti, da krize obvladuje na najbolj inovativen, učinkovit in stroškovno učinkovit način. Šele nato bo EU sposobna voditi svet kot vodilna svetovna civilna sila.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − Pri tem glasovanju je Parlament sledil stališču Odbora za zunanje zadeve in pozdravil predlog Komisije o uredbi Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1717/2006 o vzpostavitvi instrumenta za stabilnost (COM(2009)0195) kot delu širše revizije zunanje finančne pomoči EU. Med drugim se Odbor za zunanje zadeve in zdaj Parlament v celoti strinjata, da je potrebna revizija člena 3(2)(i) in člena 4(1)(a) prvotne uredbe, da bi jo uskladili s sodbo Evropskega sodišča z dne 20. maja 2008, s katero je bilo presojeno, da lahko Skupnost v svoji razvojni politiki uporabi ukrepe proti širjenju osebnega in lahkega orožja.

Predsedstvo je v imenu Sveta in skupaj s Komisijo in Parlamentom pozvano k oblikovanju „izjave o evropskem soglasju v podporo ukrepom EU glede orožja malega kalibra in lahkega orožja“, ki upošteva posamezne pristojnosti vseh institucij.

 
  
  

Poročilo: Gay Michel (A7-0078/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki.(PT) Glasoval sem za poročilo o instrumentu za financiranje razvojnega sodelovanja, ker menim, da je Parlament tesno spremljal, kako se določbe o tem instrumentu izvajajo, odkar je začel veljati leta 2007. V svojem zakonodajnem predlogu pri vmesnem pregledu instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja je Komisija predlagala samo tehnično spremembo, da bi lahko stroške v zvezi z davki, taksami in drugimi dajatvami v zvezi s financiranjem ukrepov v okviru instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja v državah upravičenkah financirali iz proračuna instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja. Menim, da bo ta sprememba omogočila financiranje teh stroškov v izjemnih okoliščinah, s čimer bo ustvarjena večja prožnost pri izvajanju programov in projektov.

 
  
MPphoto
 
 

  Nikolaos Chountis (GUE/NGL), v pisni obliki. (EL) Vzdržal sem se glasovanja o tem poročilu kljub tem, da se strinjam s predlaganimi spremembami in jih podpiram, zlasti tiste, ki ponovno vzpostavljajo nadzorno vlogo Evropskega parlamenta. Vzdržal sem se končnega glasovanja o instrumentu za financiranje razvojnega sodelovanja, ker je bil denar neposredno ali posredno uporabljen za oboroževanje in usposabljanje policije in vojske na različnih afriških območjih. Po mojem mnenju financiranja razvojnega sodelovanja v nobenem primeru ne bi smeli uporabiti za vojaške ali politično-vojaške namene.

 
  
MPphoto
 
 

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D), v pisni obliki. – (RO) Vsi se zavedamo, da instrument za razvojno sodelovanje ne omogoča odstopanja od načela neupravičenosti do financiranja Skupnosti. Zaradi tega to omogoča določeno stopnjo prožnosti pri vsakem primeru posebej. Odredbodajalec se lahko, če je to ustrezno, odloči za financiranje teh stroškov za zagotovitev tekočega izvajanja programov in projektov. Toda ta prožnost je bistvena za nekatere ponavljajoče se primere, kjer pride do zastoja, ker ni mehanizmov davčne oprostitve ali niso praktični. V teh primerih bi lahko bilo zaradi toge formulacije instrumentov za razvojno sodelovanje financiranje ukrepa z zunanjo pomočjo izredno težavno. Zato podpiram predlog, naj od Komisije zahtevamo zakonodajni predlogi za uskladitev z regulativnim postopkom s pregledom in za zagotovitev, da je ta instrument skladen z novimi komitološkimi zahtevami.

 
  
MPphoto
 
 

  Mário David (PPE), v pisni obliki.(PT) V celoti glasujem za predlog iz tega poročila. Instrument za financiranje razvojnega sodelovanja izboljšuje prejšnji okvir EU za razvojno sodelovanje z združitvijo različnih geografskih in tematskih instrumentov v en sam instrument. Skupaj s tehničnimi spremembami v zvezi s financiranjem dejavnosti, ki jih pokriva instrument za financiranje razvojnega sodelovanja, katerih namen je večja prožnost pri izvajanju projektov in programov, je vmesni pregled tega instrumenta idealna priložnost za uskladitev komitološkega postopka tega instrumenta z novimi komitološkimi zahtevami.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Zadevna sprememba je zgolj tehnična in je namenjena temu, da se v izrednih okoliščinah omogoči financiranje stroškov v zvezi z davki, taksami in drugimi dajatvami iz pomoči Unije. Te izredne okoliščine so lahko upravičene v posameznih primerih in omogočajo večjo prožnost pri izvajanju projektov in programov. Soglasna podpora, ki jo je ta predlog prejel v zadevnem odboru, kaže, da je bilo o njem doseženo soglasje.

 
  
MPphoto
 
 

  Sabine Lösing (GUE/NGL), v pisni obliki. − Povsem se strinjam s predloženimi spremembami in jih podpiram, zlasti tiste o delegiranih aktih in ponovni vzpostavitvi pravice Evropskega parlamenta do nadzora. Vseeno pa sem se vzdržala končnega glasovanja o samem instrumentu za financiranje razvojnega sodelovanja, ker je bila prek tega instrumenta financirana Mirovna pomoč za Afriko, sredstva pa so bila med drugim uporabljena za usposabljanje policije in vojske. Menim, da sredstva za financiranje razvoja ne smejo biti uporabljena za kakršne koli vojaške ali civilno-vojaške namene.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Instrument za financiranje razvojnega sodelovanja je še en zelo pomemben razlog za krepitev zmožnosti EU, da se odzove na krizne razmere ali nastajajoče krizne razmere. Ker je EU največji donator zunanje pomoči na svetu in odgovorna za več kot polovico javne razvojne pomoči, potrebuje instrumente, ki ji bodo omogočili spopad s krizami, ob upoštevanju horizontalnih in geografskih ciljev in prednostnih nalog EU ter ob sočasni dopolnitvi geografskih politik, ciljev in instrumentov Unije. Z vidika razvoja bi moral biti cilj EU boj proti revščini in njenim vzrokom.

 
  
MPphoto
 
 

  Louis Michel (ALDE), v pisni obliki. (FR) Treba je bilo zagotoviti, da se lahko stroški v zvezi z davki, taksami in drugimi dajatvami v zvezi s financiranjem ukrepov v okviru instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja v izrednih okoliščinah financirajo iz proračuna tega instrumenta.

Splošni cilj instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja je izkoreniniti revščino v okviru trajnostnega razvoja, v kar so vključena prizadevanja za dosego razvojnih ciljev tisočletja. Ta sprememba bo omogočila večjo prožnost pri izvajanju geografskih in tematskih programov. Partnerskim državam bo pomagala doseči razvojne cilje tisočletja in bolj povezati svetovno gospodarstvo.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. (LV) Na splošno se vseh pet poročil Evropskega parlamenta o finančnih instrumentih odziva na potrebo po zagotovitvi večjega nadzora nad instrumenti za financiranje razvojnega sodelovanja, za spodbujanje demokracije in človekovih pravic ter za sodelovanje z industrializiranimi državami. Glede na pretirano birokracijo in ne vedno razumnim izkoriščanjem možnosti, ki jih ima EU, je lahko taka resolucija katalizator in pospeši procese, opisane v poročilih. V teh razmerah poslanci Evropskega parlamenta postanejo udeleženci procesa stabilizacije in izboljšanja s tem, ko dobijo priložnost, da opazujejo in nadzorujejo postopke dodeljevanja sredstev.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − Parlament tesno nadzoruje izvajanje določb instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja že odkar je začel veljati leta 2007. Pri uresničevanju svoje pravice do nadzora v okviru komitološkega postopka je Parlament opozoril na številne probleme in podal ugovore glede načina, na katerega je Komisija ta instrument uporabljala, in glede njene razlage njegovih temeljnih določb. Vseeno Parlament ni ugotovil nobenih večjih pomanjkljivosti določb tega instrumenta samega.

Eno od večjih skrbi Parlamenta, nagnjenje Komisije, da v okviru geografskih programov financira ukrepe, ki po mednarodno sprejetih merilih OECD/DAC ne izpolnjujejo pogojev, kot uradno razvojno pomoč, je Komisija nedavno rešila, ko je na zahtevo Parlamenta predlagala oblikovanje nove pravne osnove za take ukrepe v okviru instrumenta za financiranje sodelovanja z industrializiranimi državami.

 
  
MPphoto
 
 

  Iva Zanicchi (PPE), v pisni obliki. − (IT) Glasovala sem za poročilo gospoda Mitchella o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja. Sprejetje Mitchellovega poročila bo dejansko omogočilo nevladnim organizacijam, ki delujejo v državah v razvoju, da izkoristijo davčne olajšave.

S sprejetjem teh postopkov bo Evropski parlament prevzel pomembnejšo vlogo v zvezi s strateškimi odločitvami o financiranju, ki jih bo morala sprejeti Evropska komisija, pravila za izvajanje razvojne politike EU pa bodo jasneje opredeljena.

 
  
  

Poročilo: Kinga Gál, Barbara Lochbihler (A7-0188/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki.(PT) Glasoval sem za poročilo o instrumentu za financiranje sodelovanja z industrializiranimi državami in ozemlji ter drugimi državami in ozemlji z visokim dohodkom (uredba ICI), katere namen je podpreti gospodarsko, finančno in tehnično sodelovanje kot tudi raziskave in akademske izmenjave, ki sodijo v okvir pristojnosti Skupnosti. Menim, da so spremembe, ki jih predlaga Komisija, bistvene, saj morajo vsa sklicevanja na partnerske države (ki do zdaj zajemajo samo industrializirane države ter druge države in ozemlja z visokim dohodkom), vključno z njihovo kakovostno oceno, zajemati tudi naštete države v razvoju. Razširitev geografske pokritosti predstavlja priložnost, saj bi se lahko programi, ki se zdaj financirajo iz uredbe ICI, razširili na druge države. Toda to je tudi večji izziv. Zato je pomembno, da se zelo jasno navede, komu se ta finančna sredstva lahko dajo, za kaj in pod kakšnimi pogoji.

 
  
MPphoto
 
 

  Mário David (PPE), v pisni obliki.(PT) Glasujem za sklop predlogov iz tega poročila. EIDHR kot instrument za financiranje, katerega namen je spodbujati razvoj in utrjevanje demokracije ter pravne države in prispevati k spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin v tretjih državah, je pomembna pot za pomoč Unije v zvezi s pravicami, svoboščinami in jamstvi. Zakonodajni predlog Komisije o vmesnem pregledu EIDHR je primerna priložnost za pregled pravne podlage tega instrumenta za zagotovitev, da bo od zdaj naprej skladen z novimi zahtevami iz Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Te zlasti vključujejo postopek o delegiranih aktih (člen 290 PDEU), ki znatno krepi pristojnosti Parlamenta in mu daje pravico do veta, saj od Komisije zahteva vložitev spremenjenega predloga za akte, sprejete v postopku soodločanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Tako kot resolucija na podlagi poročila kolega gospoda Mitchella o spremembi Uredbe (ES) št. 1905/2006 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja ter o spremembi Uredbe (ES) št. 1889/2006 o uvedbi instrumenta financiranja za spodbujanje demokracije in človekovih pravic po svetu, tudi ta resolucija priznava potrebo po predvsem tehnični spremembi zakonodaje na enak način.

Menim, da bi morala imeti Evropska unija še naprej osrednjo vlogo pri zagovarjanju in spodbujanju demokracije in človekovih pravic, ne samo v govoru, temveč tudi v svoji politični praksi; to je treba nujno narediti na način, ki je usklajen z Združenimi državami.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. (IT) Z današnjim glasovanjem smo naredili korake za uskladitev dveh pomembnih zakonodajnih instrumentov z Lizbonsko pogodbo. Govorim o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja (IRS) in Uredbe o uvedbi instrumenta financiranja za spodbujanje demokracije in človekovih pravic po svetu (EIDHR). Tehnične spremembe so bile predložene, da bi lahko stroške davkov in dajatev v zvezi s financiranjem skupnih ukrepov na teh področjih financirali iz proračuna za ta dva instrumenta. Do zdaj pravzaprav ni bilo odstopanj od načela neupravičenosti takih stroškov. Na koncu bi rad poudaril, da imajo te spremembe velik praktični učinek, saj bodo omogočile prožnejše izvajanje projektov EIDHR in IRS kot zdaj.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Instrument financiranja za spodbujanje demokracije in človekovih pravic po svetu je še en zelo pomemben razlog za krepitev zmožnosti EU, da se odzove na krizne razmere ali nastajajoče krizne razmere. Ker je EU največji donator zunanje pomoči na svetu in odgovorna za več kot polovico javne razvojne pomoči, potrebuje instrumente, ki ji bodo omogočili spopad s krizami, ob upoštevanju horizontalnih in geografskih ciljev in prednostnih nalog EU ter ob sočasni dopolnitvi geografskih politik, ciljev in instrumentov Unije. Z vidika razvoja bi moral biti cilj EU boj proti revščini in njenim vzrokom. V primeru tega instrumenta je ta zakonodajni predlog namenjen zgolj tehnični spremembi, s katero bo ta instrument postal prožnejši pri izvajanju programov in projektov.

 
  
MPphoto
 
 

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. (ES) Glasoval sem proti temu poročilu, saj je kljub temu, da naj bi z njim Parlament dobil večji demokratični nadzor nad „instrumentom za spodbujanje demokracije in človekovih pravic po svetu “, instrument sam, ne glede na to, ali ga nadzoruje Parlament ali ne, sredstvo EU za vmešavanje v notranje zadeve tretjih držav. Z uporabo tega instrumenta ima Komisija, ki uporablja lastna merila za odločanje o tem, kaj pomeni spodbujanje demokracije in človekovih pravic ter kaj je tveganje, zloraba ali zatiranje teh pravic, možnost, da po svoji volji financira in podpira združenja, politične stranke, fundacije in celo posameznike iz tretjih držav, ne da bi komunicirala ali se usklajevala z vlado zadevne tretje države. Moje glasovanje proti izhaja iz mojega popolnega zavračanja tega instrumenta, ki je štiri leta po sprejetju in kot smo dejali takrat, postal orodje za prikrito zagovarjanje interesov EU v tretjih državah, ki se skriva pod krinko človekovih pravic in demokracije.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − Komisija v svojem zakonodajnem predlogu o vmesnem pregledu instrumenta za razvojno sodelovanje (IRS) in evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice (EIDHR) predlaga samo eno tehnično spremembo, ki omogoča, da se lahko stroški v zvezi z davki, taksami in drugimi dajatvami v zvezi s financiranjem ukrepov v okviru IRS in EIDHR v državah upravičenkah financirajo iz proračuna teh instrumentov.

Do zdaj sta bila IRS in EIDHR edina finančna instrumenta, ki nista omogočala odstopanja od načela neupravičenosti takih stroškov. Sprememba bo omogočila financiranje teh stroškov v izrednih okoliščinah, s čimer bo prišlo do večje prožnosti pri izvajanju programov in projektov. To je zlasti pomembno za projekte EIDHR zaradi posebnih okoliščin, v katerih potekajo. Vlade se dejansko lahko upirajo temu, da bi odobrile izjeme za projekte, ki jih ne podpirajo. Zato moramo pozdraviti predlagano spremembo Komisije.

 
  
  

Poročilo: Helmut Scholz (A7-0052/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki.(PT) Glasoval sem za poročilo o instrumentu za financiranje sodelovanja z industrializiranimi državami ter drugimi državami in ozemlji z visokim dohodkom (uredba ICI), katerega namen je podpreti gospodarsko, finančno in tehnično sodelovanje kot tudi raziskave in akademske izmenjave, ki spadajo v okvir pristojnosti Skupnosti, kajti menim, da so spremembe, ki jih je predlagala Komisija, bistvene, saj morajo vsa sklicevanja na partnerske države (ki do zdaj zajemajo samo industrializirane države ter druge države in ozemlja z visokim dohodkom), vključno z njihovo kakovostno oceno, zajemati tudi naštete države v razvoju. Razširitev geografske pokritosti predstavlja priložnost, saj bi se lahko programi, ki se zdaj financirajo iz uredbe ICI, razširili na druge države. Vendar to predstavlja tudi velik izziv in je zato pomembno pojasniti, komu, za kaj in pod kakšnimi pogoji bodo ta sredstva dodeljena.

 
  
MPphoto
 
 

  Elena Băsescu (PPE), v pisni obliki. (RO) Glasovala sem za poročilo gospoda Scholza, ker menim, da ima trgovinska politika odločilno vlogo pri ustvarjanju bogastva in krepitvi političnih odnosov. Instrument za financiranje sodelovanja z industrializiranimi državami ter drugimi državami in ozemlji z visokim dohodkom spodbuja politične in gospodarske odnose z namenom krepitve profila EU in vpliva na mednarodni ravni.

Rada bi čestitala gospodu Scholzu za njegovo odlično sodelovanje z drugimi političnimi skupinami med pogajanji o vsebini tega poročila. V zvezi s tem podpiram vložene spremembe, saj pojasnjujejo namene, za katere se ta instrument za financiranje lahko uporabi. V zvezi s tem je bilo poenostavljeno besedilo in določene so bile nekatere omejitve okvira ukrepov, ki se lahko financirajo. Nekatere spremembe so namenjene tudi vzpostavitvi tesnejše povezave med vprašanji, zajetimi v fazi načrtovanja in izvedbe.

Na koncu bi rada poudarila, kako pomembno je okrepiti vlogo Parlamenta v smislu vključenosti pri načrtovanju, ocenjevanju in poročanju. Pomembno je, da se Parlament bolj vključi v pripravo in pregled večletnih programov sodelovanja ter da ima možnost nasprotovati tem predlogom.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki.(PT) Glasovala sem za resolucijo Evropskega parlamenta, ker mislim, da je v interesu Unije, da še poglobi svoje odnose z državami v razvoju, zlasti na področjih, kot so gospodarske, trgovinske, akademske, poslovne in znanstvene izmenjave Zato potrebuje finančni instrument, ki bo zagotovil financiranje takšnih ukrepov. Po drugi strani pa z razširitvijo geografskega področja uporabe Uredbe (ES) št. 1934/2006 sodijo zadevne države v razvoju v področje uporabe dveh različnih finančnih instrumentov za zunanje ukrepe. Zagotoviti je treba, da bosta oba instrumenta financiranja ostala strogo ločena.

 
  
MPphoto
 
 

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. (FR) Parlament je zagovarjal razširitev geografskega področja uporabe instrumenta za financiranje sodelovanja z industrializiranimi državami ter drugimi državami in ozemlji z visokim dohodkom. Ta instrument nam omogoča vzpostavljanje gospodarskih, trgovinskih, univerzitetnih, znanstvenih in diplomatskih odnosov s pomembnimi partnerji v svetovnem gospodarstvu, kot so na primer Indija, Kitajska in Brazilija. Odločili smo se za razširitev področja uporabe tega instrumenta, da bi omogočili njegove koristi novim državam, državam, ki se razvijajo vse hitreje in ki bodo kmalu pomembni trgovinski partnerji za evropsko gospodarstvo, kot so države Azije, osrednje Azije, Latinske Amerike in Južne Afrike.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE) , v pisni obliki. (PT) Po mojem mnenju je ključno, da Evropa vzpostavi trdne odnose z nekaterimi regionalnimi in globalnimi akterji, tako da jim nudi podporo in vzpostavi močne politične in gospodarske vezi. Omenil bi predvsem dve državi, ki sta z zgodovinskega in čustvenega vidika tesno povezani s Portugalsko: Brazilija in Angola, dva pomembna svetovna akterja v Južni Ameriki oziroma Afriki, ki bi ju EU morala vse bolj šteti za partnerja.

Glede na to, da je glavni splošni cilj Uredbe (ES) št. 1905/2006 izkoreniniti revščino z izpolnitvijo razvojnih ciljev tisočletja, je sodelovanje v bistvu omejeno na ukrepe financiranja, ki naj bi izpolnili merila javne pomoči za razvoj. To pogosto zajema tudi druge vrste ukrepov, ki ne sodijo v okvir javne pomoči za razvoj, vendar so kljub temu ključni za zunanjo politiko Unije.

Ravno z namenom urediti te prakse – ki zajemajo gospodarske, trgovinske, akademske, poslovne in znanstvene sporazume in izmenjave z državami v razvoju – se predlaga sprejetje te uredbe.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Instrument za financiranje sodelovanja z industrializiranimi državami in ozemlji je instrument za financiranje sodelovanja z industrializiranimi državami in ozemlji ter drugimi državami in ozemlji z visokim dohodkom. Njegov namen je podpreti gospodarsko, finančno in tehnično sodelovanje kot tudi raziskave in akademske izmenjave. Cilj te uredbe je občutno razširiti področje uporabe tega instrumenta in s tem vanj vključiti sodelovanje z državami v razvoju, za kar je treba povečati celoten finančni okvir. Predlagana širša geografska pokritost je priložnost, da se programi razširijo na nove države, vendar predstavlja tudi velik izziv, ker je zato pomembno pojasniti, komu, za kaj in pod kakšnimi pogoji bodo ta sredstva dodeljena.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) EU v zadnjih letih razvija dvostranske odnose z industrializiranimi državami ter drugimi državami in ozemlji z visokim dohodkom, zlasti v Severni Ameriki, vzhodni Aziji, jugovzhodni Aziji in regiji zalivskih držav. Glavni cilj pri tem je povečati in okrepiti vlogo EU v celotnem svetu. Seznam držav, ki spadajo v pristojnost uredbe ICI, ki vzpostavlja instrument za financiranje sodelovanja z industrializiranimi državami ter drugimi državami in ozemlji z visokim dohodkom, bo znatno razširjen. S tem se bodo stroški držav članic EU občutno povečali. Glasoval sem proti poročilu, ker lahko povzroči veliko povišanje stroškov.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki.(PT) Glasovala sem za resolucijo Evropskega parlamenta, ker mislim, da je v interesu Unije, da še poglobi svoje odnose z državami v razvoju, zlasti na področjih, kot so gospodarske, trgovinske, akademske, poslovne in znanstvene izmenjave. Zato potrebuje finančni instrument, ki bo zagotovil financiranje takšnih ukrepov. Po drugi strani pa z razširitvijo geografskega področja uporabe uredbe (ES) št. 1934/2006 sodijo ustrezne države v razvoju v področje uporabe dveh različnih finančnih instrumentov za zunanje ukrepe. Zagotoviti je treba, da bosta oba instrumenta financiranja ostala strogo ločena.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − Cilj financiranja Skupnosti v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1934/2006 o oblikovanju instrumenta za financiranje sodelovanja z industrializiranimi državami in ozemlji ter drugimi državami in ozemlji z visokim dohodkom (v nadaljevanju „uredba ICI“) je podpreti gospodarsko, finančno in tehnično sodelovanje kot tudi raziskave in akademske izmenjave, ki sodijo v okvir pristojnosti Skupnosti. Ker je bil kot odbor, pristojen za „zunanje gospodarske odnose Unije“, vključno s „finančnimi, ekonomskimi in trgovinskimi odnosi s tretjimi državami“ (tj. tako državami v razvoju kot nerazvitimi državami), odbor za mednarodno trgovino (INTA) vodilni odbor tudi v času sprejemanja prvotne uredbe ICI, je imel ne samo možnost podrobne analize tega predloga Komisije, ampak tudi vpogled v širši zgodovinski in institucionalni okvir.

Predlog Komisije za spremembo uredbe ICI (http://ec.europa.eu/prelex/liste_resultats.cfm?CL=sl&ReqId=0&DocType=COM&DocYear=2009&DocNum=0197" /2) namerava občutno razširiti geografsko področje uporabe uredbe ICI, pri čemer želi vključiti tudi sodelovanje z državami v razvoju (navedenimi v prilogi k predlogu) in znatno povečati celoten zadevni finančni okvir. Tudi če se zdi, da je sprememb, ki jih je predlagala Komisija, formalno samo nekaj, so bistvene, saj bi lahko vsa sklicevanja na partnerske države (ki do zdaj zajemajo samo industrializirane države in ozemlja ter države in ozemlja z visokim dohodkom), vključno z njihovo kakovostno oceno, lahko zajemala tudi naštete države v razvoju.

 
  
  

Poročilo: Charles Goerens (A7-0285/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki.(PT) Glasovala sem za resolucijo Evropskega parlamenta. Toda mislim, da predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta z izrazitim zmanjšanjem razlike do zgornje meje v razdelku 4 večletnega finančnega okvira 2007–2013 ne omogoča zadostnega manevrskega prostora za ustrezno reševanje morebitnih prihajajočih kriz in za odziv nanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Corina Creţu (S&D), v pisni obliki. (RO) Z uveljavljanjem pravice do nadzora v sklopu komitološkega postopka je Parlament izpostavil številne težave in sprožil mnoge pripombe. Večinoma se nanašajo na to, kako je Komisija izvedla instrument in tolmačila nekatere osnovne določbe instrumenta. Te pripombe so osnova za spremembe, ki jih predlagajo strokovni odbori Evropskega parlamenta, ki jih je navedla Evropska komisija. Rešujejo težavo, ki jo predstavlja predlog Komisije o uvedbi enake spremembe Uredbe (ES) št. 1905/2006 (DCI) in Uredbe (ES) št. 1889/2006 (EIDHR), ki sodita v pristojnost dveh različnih odborov Evropskega parlamenta – Odbora za razvoj DCI in Odbora za zunanje zadeve za EIDHR –, tako da razdelijo predlog na dva različna zakonodajna predloga, ki naj bi ju sprejeli danes.

 
  
MPphoto
 
 

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D), v pisni obliki. (RO) Strinjam se s predlaganimi ukrepi, ki jih je mogoče vključiti v večletni finančni okvir na zgodnejši stopnji, saj se težava s trgovino z bananami še nadaljuje.

 
  
MPphoto
 
 

  Mário David (PPE), v pisni obliki.(PT) Na splošno glasujem za predloge, ki jih vsebuje to poročilo. Menim, da je vloga Evropskega parlamenta, kar zadeva predlog Komisije o oblikovanju programa spremljevalnih ukrepov za afriške, karibske in pacifiške države (AKP), pridelovalke banan, predvsem politična. Mislim tudi, da je mogoče ta program uzakoniti samo s paradigmatskim premikom iz povsem komercialnega vidika na širši in bolj celosten vidik razvoja in boja proti revščini (cilj številka ena med razvojnimi cilji tisočletja). Ker so prednostni sporazumi EU-AKP nezdružljivi s sporazumi, podpisanimi med EU in Svetovno trgovinsko organizacijo, in ker so bili v sklopu prejšnjih prednostnih sporazumov doseženi pozitivni rezultati v državah AKP, pridelovalkah banan, bi morali podpreti prilagajanje, reorganizacijo in konkurenčnost sektorja izvoza banan v teh državah. V širšem smislu bi morali ti spremljevalni ukrepi za sektor banan pozitivno vplivati ne samo na pridelovalce, ki so zdaj na začetku proizvodne verige, temveč tudi glede na vidike boja proti revščini. Tako bodo v celotni proizvodni verigi omogočeni sprejemljivi življenjski pogoji in lažji dostop do trgov.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE) , v pisni obliki. (PT) Gospodarsko, finančno in tehnično sodelovanje kot tudi raziskave in akademske izmenjave med Unijo in tretjimi državami predstavljajo eno od prednostnih nalog evropske zunanje politike: prizadevanja na tem področju je treba podpreti.

Sprememba uredbe, ki jo predlaga Komisija, naj bi razširila področje uporabe na številne države v razvoju. Kot poročevalec zelo izrecno navaja v svoji uvodni izjavi, ta sprememba predstavlja priložnost, vendar tudi velik izziv v smislu ustrezne uporabe tega instrumenta, ki bi lahko pri doslednosti izgubil tisto, kar je pridobil pri področju uporabe. Razširitev terja dodatno financiranje, obenem pa morajo biti sredstva na voljo na način, ki je še bolj diskriminatoren in strog, pri čemer obstaja tveganje razpršitve sredstev, ki bi se lahko uporabila za projekte sodelovanja, ki so učinkoviti in plodni.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Glasovanja smo se vzdržali iz istega razloga kot pri glasovanju o poročilu o rebalansu proračuna za oblikovanje finančne pomoči za države skupine afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP), ki jih bo prizadela liberalizacija trgovine z bananami med EU in 11 državami Latinske Amerike. Liberalizacija bo koristila predvsem ameriškim multinacionalkam, ki prevladujejo na svetovnem trgu v tem sektorju. Kar zadeva države AKP, jim 200 milijonov EUR, ki jim jih EU namerava dodeliti, nikakor ne bo poplačalo vseh prizadevanj, ki so posledica teh ukrepov, kar so izrazili tudi nekateri predstavniki teh držav, vključno z nekaterimi lokalnimi pridelovalci.

Zato moramo vprašati: na čem je temeljila ocena učinka, ki jo je izvedla Komisija po podpisu ženevskega sporazuma? Ponovno so razvojni cilji, ki jih EU obeša na veliki zvon, zlasti glede zmanjšanja revščine, odvisni od komercialnih interesov njenih gospodarskih skupin. Zato besede, da je cilj „izboljšanje življenjskih standardov in življenjskih razmer ljudi na območjih, kjer se pridelujejo banane in kjer ljudje živijo od verige ustvarjanja vrednosti v sektorju banan, zlasti malih kmetov in malih subjektov“, nimajo večjega pomena.

 
  
MPphoto
 
 

  Elie Hoarau (GUE/NGL), v pisni obliki. (FR) Vzdržal sem se glasovanja o poročilu o vzpostavitvi instrumenta za financiranje za prestrukturiranje sektorja banan v afriških, karibskih in pacifiških (AKP) državah. Prvič, obžalujem, da je proračun tega instrumenta za financiranje 190 milijonov EUR, medtem ko so države AKP ocenile, da potrebujejo najmanj 500 milijonov EUR za prestrukturiranje sektorja banan in konkurenčnost. Drugič, obžalujem, da skuša poročilo pod pretvezo diverzifikacije kmetijstva (cilj, ki kljub temu prejema majhno podporo EU prek sporazumov o gospodarskem partnerstvu, o katerih tečejo pogajanja z državami AKP) uporabiti instrument za financiranje za hitro odpravo (v treh letih) sektorja banan v državah AKP v korist latinskoameriških pridelovalcev, ki so že vodilni na svetovnem trgu z več kot 70-odstotnim deležem na izvoznem trgu.

Ne želim glasovati proti temu poročilu tudi zato, ker države AKP in evropske regije, ki pridelujejo banane, nujno potrebujejo pomoč, da se spoprimejo s posledicami, ki so jih čutile že po ženevskih sporazumih in drugih dvostranskih sporazumih, s katerimi so se carinske dajatve za latinskoameriške banane znižale s 185 EUR na 74 EUR na tono.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Instrument za financiranje razvojnega sodelovanja je še en element, ki je izjemno pomemben za okrepitev sposobnosti EU za odzivanje na krizne razmere ali nastajajočo krizo. Ker je EU največja donatorka zunanje pomoči na svetu in prispeva več kot polovico javne pomoči za razvoj, potrebuje instrumente, ki ji omogočajo reševanje kriznih razmer ob upoštevanju horizontalnih in geografskih ciljev in prednostnih nalog, obenem pa te ukrepe dopolnjuje z geografskimi politikami Unije, njenimi cilji in instrumenti. Kar zadeva razvoj, mora biti cilj EU boj proti revščini in vzrokom le-te.

 
  
MPphoto
 
 

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. (DE) Pomembno in prav je podpreti najrevnejše države z zagotavljanjem usmerjene in trajnostne razvojne pomoči. Lokalnemu prebivalstvu moramo pomagati, da si pomaga samo, s čimer bi zmanjšali tok migrantov iz držav v razvoju v EU. Zato sem glasoval za to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za resolucijo Evropskega parlamenta kljub dejstvu, da predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta z izrazitim zmanjšanjem razlike do zgornje meje v razdelku 4 večletnega finančnega okvira 2007–2013 ne omogoča zadostnega manevrskega prostora za ustrezno reševanje morebitnih prihajajočih kriz in za odziv nanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − Cilj predloga Komisije je podpreti tiste afriške, karibske in pacifiške (AKP) države, ki so največje izvoznice banan, s spremljevalnimi ukrepi v sektorju banan (BAM), ki naj bi trajali štiri leta (2010–2013). Čeprav naj bi ukrepi, za katere so bila v preteklosti zagotovljena sredstva (posebni okvir pomoči, SFA), pomagali državam AKP prilagoditi se na spreminjajoče se trende v mednarodni konkurenci, se še vedno srečujemo s podobnimi težavami in „trajnost izvoza banan iz držav AKP ostaja negotova“.

Zato moramo na to gledati s stališča razvojne pomoči in boja proti revščini. Naša naloga v Evropskem parlamentu je bila preveriti, ali so predlagani ukrepi usmerjeni v izpolnjevanje glavnega cilja razvojne politike EU, ki je zmanjšati in sčasoma izkoreniniti revščino.

 
  
  

Poročilo: Cristiana Muscardini (A7-0273/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  George Becali (NI), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za to poročilo, ker imajo evropski potrošniki pravico vedeti, od kod izvirajo izdelki, ki jih kupijo. Z drugimi besedami, imajo enake pravice kot državljani in potrošniki v drugih velikih državah. Ta uredba zagotavlja, da bodo potrošniki v Evropski uniji končno imeli enake pravice, kot jih ima na milijone drugih potrošnikov na svetu, čeprav samo za omejeno število kategorij proizvodov. Zaradi različnih nasprotujočih si interesov je naša dolžnost, da varujemo naše potrošnike ne glede na interese velikih distributerjev ali posebnih lobijev.

 
  
MPphoto
 
 

  Malika Benarab-Attou (Verts/ALE), v pisni obliki. (FR) Naši sodržavljani morajo biti bolje obveščeni o označevanju države porekla blaga in jim mora biti omogočeno nakupovanje ob poznavanju vseh dejstev. Evropejci pa dejansko še vedno ne vedo, ali kupujejo blago, ki je bilo prvotno pridelano v Izraelu ali pa prihaja iz izraelskih kolonij na palestinskih ozemljih. Temu je namenjeno poenotenje prakse za označevanje porekla v Uniji, zlasti za kmetijske izdelke, ki prihajajo iz Izraela in palestinskih ozemelj.

 
  
MPphoto
 
 

  Lara Comi (PPE), v pisni obliki. (IT) Podpiram to poročilo, ker trdno verjamem, da je jasno in učinkovito označevanje porekla informacija, ki jo potrebujejo evropski potrošniki, ki jim mora biti ob izbiri izdelka znano, od kod prihaja. Označevanje porekla navaja tudi mnoge druge, ravno tako temeljne dejavnike, povezane z državo ali državami, v katerih potekajo proizvodne faze. Mislim, da bi morala Evropska unija narediti korak naprej pri zagotavljanju večje zaščite evropskih potrošnikov.

 
  
MPphoto
 
 

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. (FR) Z glasovanjem za poročilo o označevanju države porekla določenih izdelkov iz držav zunaj EU se je Parlament odzval na pričakovanja potrošnikov po večji preglednosti izdelkov. Evropski potrošnik bo odslej imel pravico poznati poreklo izdelkov, kot kitajski in ameriški potrošniki. Ta predlog uredbe bo evropskim podjetjem omogočal spodbujanje lastnega znanja in izkušenj, tradicionalnih metod proizvodnje in visokokakovostnega dela. Končno pa zagotavlja tudi poštene konkurenčne pogoje evropskim podjetjem in trgovinskim partnerjem Evropske unije, kjer že velja takšna zakonodaja. Evropska podjetja, ki izdelujejo visokokakovostne in odlične izdelke, bodo imela koristi od instrumenta, ki jih bo zaščitil in spodbujal ter s tem podpiral v hudi konkurenci držav, ki niso članice Evropske unije, v nekaterih sektorjih.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za poročilo o navedbi države porekla za določene izdelke, uvožene iz tretjih držav, ker menim, da je pomembno, da so potrošniki točno obveščeni, da lahko uveljavijo svobodno izbiro. Evropski potrošniki imajo pravico vedeti, od kod izvirajo izdelki, ki jih kupujejo, da lahko sprejemajo ozaveščene odločitve.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE) , v pisni obliki. (PT) Če je bila vpletenost EU na katerem področju koristna, je to varstvo pravic potrošnikov, kjer je uvedla pravila, ki ščitijo njihove pravice in potrošnikom zagotavljajo dovolj informacij, da zavestno uveljavijo svobodno izbiro. To je eden od standardov, na katere so se evropski potrošniki navadili in ki so se jim prilagodili evropski proizvajalci.

Zato je zaradi preglednosti in varstva potrošnikov, pa tudi varstva evropskih proizvajalcev, bistveno, da so izdelki, uvoženi iz tretjih držav, pravilno označeni kot taki, z navedbo porekla.

Šel bi še dlje: če je Evropa tako omejujoča v pravilih, ki jih nalaga svojim proizvajalcem, naj dovoli uvoz samo izdelkov, ki izpolnjujejo enaka pravila; pravila živinoreje so dober primer. Druga možnost je dovoliti, da se dajo na trg nizkocenovni izdelki, ki so bili izdelani brez spoštovanja prava Unije in predstavljajo nelojalno konkurenco evropskim izdelkom, katerih proizvodnja in/ali izdelava je bistveno dražja.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Naše glasovanje za označevanje države izvora določenih izdelkov, uvoženih iz tretjih držav, je povezano s potrebo, da se jasno navede pot izdelkov, preden pridejo do držav EU. Iti moramo še dlje, saj bo imela ta navedba sama po sebi minimalen vpliv, če je ne bodo spremljali drugi ukrepi. Nujno je treba prekiniti obstoječe smernice Svetovne trgovinske organizacije, da bodo lahko države dale prednost razvoju lastne proizvodnje in trgov z nadzorom uvoženega blaga, predpisovanjem enakih najmanjših meril za kakovost in tehničnih meril, ki veljajo za podjetja v EU, bojem proti dampingu, učinkovitim urejanjem kapitalskih trgov, kaznovanjem selitve podjetij, obdavčevanjem finančnih transakcij in odpravo davčnih oaz.

Treba je vzpostaviti pravičnejše in bolj poštene gospodarske odnose. Ti odnosi bi bili v korist ljudem in državam; podpirali bi razvoj in sodelovanje na podlagi enakosti držav ter sklepanje zavezništev in sporazumov z državami na vseh celinah; in borili bi se proti hudim socialnim krivicam in neenakostim na področju lakote, bolezni in revščine.

 
  
MPphoto
 
 

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. (FR) Pozdravljam dejstvo, da je Parlament z veliko večino sprejel uvedbo evropskega sistema označevanja izdelkov, uvoženih iz tretjih držav. Do zdaj je bilo prostovoljno, zdaj pa bo v Uniji postalo obvezno. Ne pozabimo, da v zvezi s tem Unija ne počne nič novega. Združene države so takšno zahtevo uvedle leta 1930. Dandanes je res nujno, da so potrošniki v celotni Evropi bolje obveščeni o poreklu izdelkov, ki jih želijo kupiti. Samo sistem z jasnimi pravili jim zagotovi informacije o socialnih in okoljskih pogojih proizvodnje, zaščiti pred tveganji za zdravje in jim na koncu pomaga sprejeti ozaveščeno odločitev. To je zmaga za potrošnike, pa tudi za evropske uvoznike, ki že morajo upoštevati stroge zahteve. S tem glasovanjem je Evropski parlament obsodil na poraz sistem nelojalne konkurence in s tem zagotovil, da evropska podjetja, ki so se odločila za visoko kakovost in zaposlovanje, niso po krivičnem kaznovana zaradi ohlapnejših predpisov, ki veljajo za njihove konkurente po svetu.

 
  
MPphoto
 
 

  Elisabeth Köstinger (PPE) , v pisni obliki. (DE) Ni dvoma, da imajo evropski potrošniki pravico biti obveščeni o izdelkih, uvoženih v EU iz tretjih držav. Za objektivne odločitve glede nakupa so potrebne največja možna preglednost in maksimalne pravice. Na splošno sem za projekt, namenjen obveščanju državljanov EU o poreklu uporabljenih surovin, proizvodnih fazah, pa tudi o proizvodnih, socialnih in delovnih pogojih, ki prevladujejo v zadevni državi. Žal pa predlog Komisije ne zagotavlja nič od tega. Obvezna navedba „izdelano v“, ki je zajeta v obstoječi različici, ne pove ničesar o dejanskem poreklu izdelka ali pogojih, v katerih je bil izdelan in predelan. Celo ugledna evropska tekstilna podjetja kljub prostovoljnemu samourejanju ne morejo zagotoviti, da surovine, ki jih pridobijo od podjetij v tretjih državah in uporabijo v proizvodnji, niso bile pridobljene z delom otrok. Preglednost izdelka za potrošnike zame predstavlja nekaj drugega. Ta predlog ne gre dovolj daleč in ne izpolnjuje zahtev zainteresiranih končnih uporabnikov glede informiranja. Zaradi tega nisem mogla podpreti predloga Komisije.

 
  
MPphoto
 
 

  Toine Manders in Jan Mulder (ALDE), v pisni obliki. (NL) Nizozemska Ljudska stranka za svobodo in demokracijo (VVD) je danes v Evropskem parlamentu podprla Skupino zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo o označevanju porekla, z izjemo spremembe 37 o farmacevtskih izdelkih. Glasovali smo za obvezno označevanje farmacevtskih izdelkov, ker menimo, da imajo potrošniki pravico vedeti, od kod prihajajo njihova zdravila in drugo. Poleg tega je označevanje pomembno, ker omogoča učinkovitejše odkrivanje ponarejenih zdravil. Ponarejena zdravila so najpogostejši ponarejeni izdelki v EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Clemente Mastella (PPE), v pisni obliki. (IT) Evropski parlament, ki je vedno ščitil razlike v bran kulturi in tradiciji posameznih držav, vidi v uredbi o obvezni navedbi porekla izdelkov nujen instrument za povečanje preglednosti, ki bo evropske potrošnike postavil na isto raven s potrošniki naših trgovinskih partnerjev, pa tudi sredstvo za boljši razvoj trgovinskih odnosov in tradicionalnih gospodarstev.

Prepričan sem, da ta predlog izpolnjuje cilj točnega obveščanja potrošnikov, da lahko uveljavljajo svobodno izbiro pri svojih nakupih. Mnoga leta smo jasno izražali željo, da potrošnike in njihove pravice postavimo v središče političnega in komercialnega odločanja, v prepričanju, da so potrebna pravila, da svetovni trg bolje izvaja svoje funkcije in da okrepi in uskladi razvoj v svetu.

Obžalujemo, da Svet še ni sprejel skupnega stališča. Po drugi strani pa smo omenili potrebo po jasni zakonodaji z natančnimi pravili, ki lahko končno zaščitijo naše proizvajalce in potrošnike, kot se to dogaja drugod po svetu.

 
  
MPphoto
 
 

  Mario Mauro (PPE), v pisni obliki. (IT) Zahvaljujoč pritisku, ki ga italijanska vlada upravičeno vrši že leta, je v Parlament končno prišel pomemben predlog, ki bo v veliko korist potrošnikom, zlasti ker: bodo bolje obveščeni o geografskem poreklu določenih kategorij izdelkov. Obenem Evropa usklajuje svojo zakonodajo z zakonodajo svojih najvplivnejših trgovinskih partnerjev. Cilj je ustvariti enakovredne pogoje za evropske proizvajalce in proizvajalce iz tretjih držav (Združene države, Japonska in Kanada), ki so poleg tega, kot je bilo ravnokar navedeno, v prednosti na področju tovrstnih ukrepov. Zdaj bodo uvoženi izdelki mnogo težje imeli zavajajoče ali celo lažne navedbe porekla. Glasoval sem za poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasovanje kaže, da je oznaka „izdelano v“ ključna za preglednost trga in ustrezno navedbo porekla izdelkov, ki jih porabijo potrošniki. Gospodarstvo Unije je treba okrepiti z izboljšanjem konkurenčnosti industrije EU v svetovnem gospodarstvu. Pošteno konkurenco bomo uspeli ustvariti samo z jasnimi pravili za proizvajalce, izvoznike in uvoznike, upoštevajoč splošne socialne in okoljske parametre. Ta uredba je zato pomemben korak za potrošnike EU, da bodo končno imeli enake pravice, kot jih imajo milijoni povsod po svetu. Čeprav ta zakon še ne velja za vse izdelke, ki se uvozijo v EU, ga moramo še naprej razvijati, tako da ima vsak uvoženi izdelek navedbo porekla.

 
  
MPphoto
 
 

  Louis Michel (ALDE), v pisni obliki. (FR) Uvedba evropskega sistema označevanja izdelkov, uvoženih iz tretjih držav, mora potrošnikom omogočiti, da bodo natančno vedeli, iz katere države prihajajo izdelki, ki jih kupujejo. Tako bodo lahko te izdelke opredelili po socialnih, okoljskih in varnostnih standardih, ki so običajno povezani z zadevno državo. Evropski potrošniki imajo pravico, da poznajo poreklo izdelkov, ki jih kupujejo, torej da imajo enake pravice kot državljani drugih držav. Ta uredba bo pripomogla tudi k oblikovanju enakovrednih pogojev glede na mnoge naše trgovinske partnerje, ki imajo že predpisano obvezno označevanje porekla uvoženega blaga. Ključno je, da se zagotovi poštene konkurenčne pogoje glede na proizvajalce glavnih partnerjev EU. Mislim, da bi ta pravila lahko pripomogla tudi k povečanju obsega izvoza iz držav v razvoju, saj želijo mnogi evropski potrošniki zaščititi obrtna in mala podjetja iz teh držav pred multinacionalkami. Zaradi posebne narave farmacevtskih izdelkov se strinjam, da ne bi smeli biti vključeni v seznam.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Označevanje porekla naj bi potrošnikom zagotovilo informacije, s pomočjo katerih bodo lahko sprejeli ozaveščeno odločitev za nakup. Mnoge države točno označujejo svoje izdelke. Toda v preteklosti so artikli pogosto izvirali iz povsem druge države, kot je bilo navedeno. Označevanje je področje, kjer se potrošnike zlahka preslepi. Načeloma je natančnejše označevanje dobra stvar, toda to poročilo očitno ne more zajamčiti, da bo goljufanje z oznakami povsem preprečeno. Postopki niso dovolj natančni in dopuščajo prostor za tolmačenje. Zato ne morem glasovati za to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė (PPE), v pisni obliki. (LT) Strinjam se s tem dokumentom, ker menim, da morajo potrošniki vedeti, kdo je izdelal izdelke, ki so jih izbrali. Kot navaja sprejeti dokument, informacije jamčijo varnost, varnost potrošnikov in obveščanje potrošnikov pa morata biti temeljni načeli. Zelo pogosto so države članice Evropske unije samo člen verige – izdelek je morda res izdelan tu iz surovin, pridobljenih v tretji državi, zato je težko reči, kdo je dejanski proizvajalec. Navedba države porekla je potrebna tudi zato, da se zaščiti majhne proizvajalce, ki jih pogosto zatrejo velika podjetja, ki ponarejajo originalne artikle. Zagotoviti je treba tudi začetek veljavnosti skupnih pravil označevanja za okoljevarstvene standarde, v skladu s katerimi so proizvedeni izdelki.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. (IT) S prepričanjem in navdušenjem sem glasoval za. Poročilo gospe Muscardini je temeljno za evropsko gospodarstvo in potrošnike ter ukrep, na katerega že dolgo – pravzaprav predolgo – čaka celotni proizvodni in predelovalni sektor. To niso protekcionistični ukrepi, temveč določbe za varovanje zdravja in svobode naših potrošnikov kot tudi strateških proizvodnih sektorjev EU. Uredba usklajuje našo zakonodajo z zakonodajo naših pomembnih trgovinskih partnerjev, kot so Združene države, Kanada, Kitajska in Avstralija. Evropski potrošniki imajo pravico, da poznajo poreklo izdelkov, ki jih kupujejo, enako kot državljani drugih držav po svetu. Ta uredba je priložnost, da potrošnikom dodelimo to pravico, četudi prek uredbe, ki je omejena na določene kategorije izdelkov.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za osnutek zakonodajne resolucije Evropskega parlamenta o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o navedbi države porekla za določene izdelke, uvožene iz tretjih držav, ker menim, da imajo potrošniki pravico vedeti, od kod prihajajo izdelki, ki jih kupijo, tako da imajo podatke, na podlagi katerih se lahko odločijo. Ta ukrep je še toliko potrebnejši v današnjem globaliziranem svetu, ko zunanja trgovina vse bolj ruši meje. Zato je treba zagotoviti, da je poreklo izdelkov jasno navedeno, in to ne samo izdelkov, ki krožijo znotraj EU. To je lahko tudi pomemben korak za napredek pri podrobnejšem označevanju različnih izdelkov, ki ne samo, da bolj popolno jamči pravice potrošnikov, temveč tudi zagotavlja vzajemnost pri proizvodnih zahtevah, ki veljajo za EU in proizvajalce zunaj EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. Zakonodajna resolucija je bila sprejeta s presenetljivo veliko večino s 525 glasovi za, 49 glasovi proti in 44 zadržanimi glasovi. Temu je botrovalo predvsem dejstvo, da je poročevalka zadnji trenutek uvedla spremembo, ki omejuje veljavnost uredbe na 5 let, zatem pa jo je treba ponovno odobriti. To je predvsem odziv na pritisk Sveta glede celotne zadeve. Ker je bila ta sprememba podprta s 393 glasovi proti 216, so se Zeleni/EFA vzdržali glasovanja o končni spremenjeni resoluciji.

Toda Zeleni/EFA so glasovali za zakonodajno resolucijo. Zelo presenetljivo je bila sprememba, ki jo je predlagal EFD vključitvi polizdelkov v zahtevo glede označevanja porekla, podprta s 328 glasovi proti 219. Slaba plat pa je, da so bile nekatere skupine izdelkov izključene iz zahteve glede označevanja, zlasti farmacevtski izdelki, očala in leče.

 
  
MPphoto
 
 

  Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. (IT) Podpiramo to poročilo, ker si ne moremo predstavljati, da ne bi zaščitili evropskih podjetnikov, ki so se odločili nadaljevati s proizvodnjo v EU ter s tem zagotavljajo delovna mesta in blaginjo. Pravila, ki določajo, da mora biti navedeno poreklo izdelka, so povsem v skladu s tem, kar Združene države, Kanada, Japonska in Indija že počnejo, in s celovitim izvajanjem pravil o preglednosti in varstvu potrošnikov, ki so navedena v mnogih že sprejetih direktivah.

Na primer, v zvezi z odločitvijo, ki jo bomo sprejeli, bi navedel drugačen, a zanimiv primer nelojalne konkurence na področju izdelkov iz zlata, ki prihajajo iz Japonske: zanje velja 3,5-odstotna carinska dajatev, ko pa prispejo v Evropo, se preprosto dokončajo in prodajo pod evropsko blagovno znamko.

Izdelki iz zlata, ki se izvozijo iz EU na Kitajsko, pa so obdavčeni po 30-odstotni stopnji. Težava pri tem besedilu je, da obstoječi predlog uredbe zajema samo nekaj kategorij izdelkov. Naša skupina je vložila vrsto sprememb, da bi takoj vključili še druge kategorije. Italijanski poslanci pripravljamo besedilo, ki bo v veliki meri poskrbelo, da bo označevanje porekla obvezno.

 
  
MPphoto
 
 

  Debora Serracchiani (S&D), v pisni obliki. (IT) Glasovala sem za navedbo države porekla določenih izdelkov, uvoženih iz tretjih držav. S tem sem želela poudariti zavezo Evropskega parlamenta k spodbujanju evropske industrije, katere konkurenčnost je treba danes varovati in podpirati.

Poleg tega bo zajamčena pravica evropskih državljanov, da so seznanjeni s poreklom izdelkov, ki jih kupijo. Mislim pa, da izključitev specializiranih in priznanih proizvodnih sektorjev z dolgo zgodovino in tradicijo, kot je optična industrija, ni v skladu s politiko EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE), v pisni obliki.(PL) Imamo podrobno zakonodajo o označevanju izdelkov, proizvedenih v Evropski uniji. Potrošnikom v EU in zunaj nje zagotavljamo informacijo o poreklu teh izdelkov. Mislim, da moramo čim prej uvesti zakonodajo, ki bo vključevala brezpogojno zahtevo, da tretje države, ki prodajajo svoje izdelke v EU, zagotovijo enake informacije. To prakso že izvajajo mnoge velike tretje države, ki so naše največje trgovinske partnerke. V mnogih velikih državah, kot so Združene države, Kanada, Japonska in Saudova Arabija, je zagotovljeno varstvo potrošnikov s pravno zahtevo glede označevanja izdelkov, ki prispejo na njihovo ozemlje. Pomembno je, da za potrošnike in proizvajalce iz naših glavnih trgovinskih partnerk velja enaka zakonodaja kot za naše potrošnike in proizvajalce. Le tako bo mogoče govoriti o poštenih pravilih igre.

Trgovinska politika je lahko tesno usklajena z razvojno politiko. Označevanje izdelkov lahko prispeva k povečanju izvoza iz držav v razvoju. Evropski potrošniki so dovzetni za potrebo po pomoči manj industrializiranim državam, njihova seznanjenost o poreklu določenega izdelka pa jim lahko omogoči, da prispevajo k razvoju revnejših držav. Označevanje potrošnikom olajša izbiro, saj geografsko poreklo določenega izdelka pogosto povezujejo z njegovo tržno vrednostjo. Evropski standardi so jamstvo za varstvo okolja ter zdravje in varnost potrošnikov, to pa vpliva na konkurenčnost naših izdelkov.

 
  
  

Poročilo: Edvard Kožušník (A7-0276/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  George Becali (NI), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za to poročilo, saj kljub temu, da nacionalni organi za standardizacijo predstavljajo hrbtenico evropskega standardizacijskega sistema, med njimi obstajajo bistvene razlike, kar zadeva vire, tehnično strokovno znanje in vključenost zainteresiranih strani. Te neenakosti povzročajo precejšnje neravnovesje v njihovi vključenosti v evropski standardizacijski sistem. To poročilo predstavlja številne predloge za izboljšanje sistema na podlagi njegovih prednosti v okviru obstoječih omejitev.

 
  
MPphoto
 
 

  Lara Comi (PPE), v pisni obliki. (IT) Poročilo na lastno pobudo, o katerem smo glasovali danes, dobro povzema različna politična stališča in vsebuje mnogo predlogov za izboljšanje standardizacijskega sistema. To je zelo tehnična in zapletena zadeva, toda standardi igrajo vlogo v našem vsakodnevnem življenju. Večina predmetov, ki jih uporabljamo vsak dan, izpolnjuje zelo natančne standarde. Z gospodarskega in političnega stališča se je povezava med evropsko zakonodajo in standardizacijo izkazala za odločilno za prost pretok blaga ter je z usklajevanjem tehničnih standardov pripomogla k odpravljanju ovir proste trgovine na enotnem evropskem trgu. Obstoječi sistem zelo dobro deluje, vendar ga je treba izboljšati, zlasti z vidika upravljanja. S tem mislim predvsem MSP, ki jim mora biti omogočena dejavna vloga pri oblikovanju standardov, ne da pri tem utrpijo prekomerne stroške ali nezadostno zastopanost. V prvi polovici naslednjega leta bo Evropska komisija predstavila predlog za pregled sistema. Nadaljevali bomo delo, da izboljšamo postopek evropske tehnične standardizacije zavoljo naših trgov, podjetij in evropskih potrošnikov.

 
  
MPphoto
 
 

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D), v pisni obliki. (RO) Mislim, da je treba razviti strateški pristop k evropski standardizaciji in pregledati sedanji sistem, da bi lahko ostal uspešen in se odzival na potrebe prihodnjega desetletja ter s tem omogočil Evropi ohranitev vodilne vloge v globalnem standardizacijskem sistemu.

 
  
MPphoto
 
 

  Mário David (PPE), v pisni obliki. (PT) Celotnega potenciala enotnega trga ni mogoče uresničiti brez podpore sodobnega standardizacijskega postopka. Evropski standardizacijski sistem, ki ga je treba okrepiti, je bil zato bistvena prvina pri ustvarjanju enotnega trga, in sicer zaradi sposobnosti odziva na naraščajočo potrebo po standardih, ki lahko zagotovijo varnost izdelkov za potrošnike, dostopnost, varstvo okolja ali inovacije. Mislim, da je evropska standardizacija pomembno sredstvo za spodbujanje inovacij, raziskav in razvoja, s čimer prispeva h konkurenčni sposobnosti Unije. Evropski okvirni programi, ki spodbujajo inovacije ter raziskave in razvoj, so lahko pomemben prispevek k postopku standardizacije. Mislim tudi, da evropska standardizacija prispeva k oblikovanju enakovrednih pogojev za vse udeležence trga, zlasti mala in srednje velika podjetja in mikropodjetja, ki so zelo pomembna za dinamiko evropskega gospodarstva. Mislim tudi, da bi morale Unija in države članice pri pripravi standardov v večji meri upoštevati interese malih in srednje velikih podjetij, saj njihova vključenost v postopek standardizacije pogosto ni sorazmerna z njihovo težo in pomenom v evropskem gospodarstvu. Zato načeloma glasujem za predloge v tem poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE) , v pisni obliki. (PT) Ko Komisija izrazi željo po pregledu evropskega standardizacijskega sistema, je treba priznati njegov prispevek k varstvu evropskih potrošnikov in notranjemu trgu.

Kot poročevalka tudi jaz menim, da „bi moral pregled evropskega standardizacijskega sistema temeljiti na prednostih obstoječega sistema, ki so trdna podlaga za izboljšanje, pri čemer se je treba vzdržati korenitih sprememb, ki bi spodkopale njegove osrednje vrednote. V tem duhu predstavlja številne predloge za izboljšanje sistema v okviru njegovih sedanjih omejitev ter se veseli dodatnih predlogov.“

To razpravo se bo spremljalo z zanimanjem.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. (IT) V celoti sem podprl poročilo o prihodnosti evropske standardizacije, ker se zavedam njenega pomena pri ustvarjanju enakovrednih pogojev za vse akterje na trgu. Poročilo gospoda Kožušníka naj bi dejansko odločilno prispevalo k razpravi, ki je v teku o prihodnjem pregledu evropskega standardizacijskega sistema. Danes se zavedamo, da celotnega potenciala enotnega trga ni mogoče uresničiti brez podpore sodobnega standardizacijskega postopka. Ravno iz tega razloga danes pošiljamo sporočilo Komisiji, ki ni namenjeno popolnemu preoblikovanju sistema – radikalne spremembe niso potrebne –, temveč dokazuje naš namen poskrbeti, da se ohranijo njegove številne prednosti in uvedejo nove, da se vzpostavi pravo ravnovesje med evropsko, nacionalno in mednarodno razsežnostjo. Poročilo tudi spodbuja dejansko sodelovanje vseh zainteresiranih strani v standardizacijskem postopku, zlasti predstavnikov malih in srednjih podjetij ter vseh tistih, ki zastopajo javne interese, vključno s potrošniki. Za konec naj povem, da je bil po mojem mnenju danes narejen pomemben korak, da se izpostavi potreba po specifičnem ukrepu, s katerim bi evropska standardizacija izpolnila gospodarske potrebe državljanov EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Mairead McGuinness (PPE), v pisni obliki. Pozdravljam to poročilo in namero Komisije, da pregleda evropski standardizacijski sistem; upam, da bo tlakovala pot do sodobne, vključujoče politike standardizacije. Obstoječi sistem vsebuje učinkovite elemente, a tudi pomanjkljivosti: gotovo ne more biti prav, da se kljub pomislekom pred njegovo objavo in dvema naknadnima pooblastiloma Komisije za nadgradnjo še vedno uporablja zastareli, 13-letni evropski standard EN1384 (Čelade za konjeniške aktivnosti). Morda bomo s sprejetjem tega poročila končno lahko ustvarili rezultat za dvakratnega predlagatelja, mojega volivca Petra Downesa, čigar sin je v jahalni nesreči utrpel smrtne poškodbe glave in ki si vse od takrat neutrudno prizadeva doseči izboljšanje varnostnih standardov.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Evropski standardizacijski sistem je bil osrednji element pri ustvarjanju enotnega trga. Imel je ključno vlogo pri odzivanju na naraščajoče potrebe evropskih politik in zakonodaje po standardih, s katerimi bi zagotovili varnost proizvodov, dostopnost, inovacije, medsebojno povezljivost in varstvo okolja. Evropska standardizacija se mora zaradi obravnavanja prihodnjih potreb podjetij in potrošnikov ter uporabe vseh njenih morebitnih koristi za podporo javnim in družbenim ciljem prilagoditi izzivom, ki jih prinašajo globalizacija, podnebne spremembe, nastajanje novih gospodarskih sil in razvoj tehnologije. Zato je treba razviti strateški pristop k evropski standardizaciji in prenoviti sedanji sistem, da bi lahko ostal uspešen in se odzival na potrebe prihodnjega desetletja ter s tem omogočil Evropi ohranitev vodilne vloge v globalnem standardizacijskem sistemu.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Nacionalni organi za standardizacijo so temelj evropskega standardizacijskega sistema, toda med njimi obstajajo bistvene razlike, kar zadeva vire, tehnično strokovno znanje in zavezanost delničarjem, ki odražajo razlike med državami. Zato je bil cilj uskladiti in poenostaviti sistem. Čeprav se mala in srednje velika podjetja na papirju pogosto omenja kot hrbtenico gospodarstva EU, so preobremenjena z birokracijo. Tu opisani postopki ne upoštevajo neenakosti. Ponovno dajejo prednost velikim korporacijam in multinacionalkam, ki si lahko privoščijo drage in dolgotrajne birokratske postopke za odobritve. Zato sem glasoval proti poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. (DE) Cilj poročila je popolna uskladitev notranjega trga. Čeprav se priznava, da so mala in srednje velika podjetja hrbtenica evropskega gospodarstva, bodo ukrepi, ki jih predvideva poročilo, ustvarili težke pogoje ravno zanje. Zato sem glasoval proti poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. (IT) Glasoval sem za poročilo gospoda Kožušníka. Poročilo vsebuje mnoge utemeljene predloge in smernice za Evropsko komisijo in dobro povzema različna stališča. Ni potrebe po radikalnem spreminjanju obstoječega sistema, ki dobro deluje, možne pa so nekatere izboljšave, zlasti na področju „upravljanja“. Mislim, da mora standardizacijski sistem ostati zaseben in prostovoljen ter temeljiti na načelu upravljanja na nacionalni ravni, mislim pa tudi, da mora javni interes imeti aktivnejšo vlogo v postopku prek prave, učinkovite udeležbe. Poleg tega je ključno zajamčiti ustrezno zastopanost malih in srednje velikih podjetij, zlasti v tehničnih odborih na nacionalni ravni, kjer se ne spopadajo z jezikovnimi ali stroškovnimi ovirami.

 
  
MPphoto
 
 

  Georgios Papanikolaou (PPE), v pisni obliki. (EL) Glasoval sem za poročilo o evropski standardizaciji, ker povečuje okoljske varnostne ventile obstoječega sistema. Vendar se strinjam s pomisleki, da Komisija v svojem besedilu namenja majhno pozornost inovacijam kot katalizatorju pri izboljšanju evropskih standardizacijskih standardov. Paradoksalno je, da imajo raziskave in inovacije, ki jih tako pogosto omenjamo kot gonilno silo naše gospodarske rasti in konkurenčnosti, samo majhno vlogo v ključnem sektorju za spodbujanje evropske trgovine.

 
  
MPphoto
 
 

  Miguel Portas (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Standardizacijski postopek igra pomembno vlogo pri zagotavljanju kakovosti javnih ali zasebnih izdelkov in storitev kot tudi spoštovanju varnostnih in okoljskih standardov ter standardov socialne odgovornosti. Namen tega poročila je vključiti mala in srednje velika podjetja ter različne akterje družbe v standardizacijski postopek.

Poročilo spodbuja izmenjavo informacij o novih predpisih in spodbuja razširjanje teh postopkov na informativnih spletnih straneh, ki so jasne, preproste, enostavne za uporabo in v vseh uradnih jezikih Evropske unije. Kljub temu imam še nekaj zadržkov v zvezi s tem, kako dobro bodo vsi akterji zastopani v standardizacijskem postopku, in o postopku financiranja evropskega standardizacijskega sistema.

Glasujem za.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. Namen tega poročila je prispevati k potekajoči razpravi o pregledu evropskega standardizacijskega sistema. Evropska komisija pripravlja „standardizacijski sveženj“, ki bo vključeval zakonodajni predlog, katerega namen bo revizija obstoječega pravnega okvira evropske standardizacije, ter krovno sporočilo, s katerim bo določila standardizacijsko politiko v naslednjem desetletju. Komisija je pri pripravi svojega standardizacijskega svežnja za strateška priporočila zaprosila ključne strokovnjake.

Ti so se združili v skupino strokovnjakov za pregled evropskega standardizacijskega sistema (EXPRESS), ki je svoja priporočila podala februarja 2010 v obliki priporočila z naslovom „Standardizacija za konkurenčno in inovativno Evropo: vizija za leto 2020“. Komisija je tudi pripravila javno posvetovanje o pregledu evropskega standardizacijskega sistema (ki je potekalo od 23. marca do 21. maja 2010) in naročila študijo o oceni učinka (9. marca 2010). Standardizacijski sveženj, ki je v pripravi, bo temeljil tudi na beli knjigi z dne 3. julija 2009 z naslovom Posodobitev standardizacije IKT v EU – pot naprej.

 
  
MPphoto
 
 

  Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. (IT) Podpiram poročilo, ker je njegov namen pregledati evropski standardizacijski sistem, da se vzpostavi pravo ravnovesje med evropsko in nacionalno razsežnostjo. Poročilo opredeljuje pomembne smernice za skladnost s standardizacijskim sistemom, ki podpira inovacije, spodbuja konkurenčnost podjetij in medsebojno povezljivost, zagotavlja varnost izdelkov in varstvo okolja ter odpravlja trgovinske ovire.

Poleg tega je pomembno priznati vlogo nacionalnih organov za standardizacijo v okviru celotnega standardizacijskega sistema, da se zagotovi večja usklajenost regulativnih zadev s trgovinskimi partnerkami EU.

 
  
  

Predlog resolucije B7-0571/2010

 
  
MPphoto
 
 

  Sandra Kalniete (PPE), v pisni obliki. (LV) Evropska unija mora nadaljevati z aktivnim dialogom z Ukrajino glede njenega pristopa k Uniji, čeprav se zavedamo, da v naslednjih nekaj letih ne bo postala država članica. V interesu vseh nas je, da Ukrajina postane gospodarsko razvita in politično stabilna država z najtesnejšimi partnerji na Zahodu. Vemo, da to ne bo preprosto doseči, kajti država mora stabilizirati svoje finančne razmere in izvesti številne reforme. Toda to je treba narediti in EU bi ji pri tem morala ponuditi podporo. Konstruktivno delo na pridružitvenem sporazumu med EU in Ukrajino se mora nadaljevati, delo na razširjenem sporazumu o prosti trgovini pa mora dobiti zagon. V geografskem smislu ima Ukrajina zelo pomemben položaj, kar je pomembno tudi za dobavo plina EU. Zato je treba podpreti posodobitev ukrajinskega plinskega prenosnega sistema, da se zmanjša tveganje prekinitev v oskrbi s plinom držav EU, kar se je zgodilo nedavno. Obenem si ne moremo zatiskati oči pred kršitvami demokracije, ki so vse hujše, odkar je predsednik države postal Viktor Janukovič. Dolžni smo opozoriti na te kršitve in zavzeti trdno stališče o skladnosti z zahodnimi vrednotami v Ukrajini, kajti naša Unija temelji na teh vrednotah.

 
  
  

Predlog resolucije B7-0572/2010

 
  
MPphoto
 
 

  George Becali (NI), v pisni obliki. (RO) Za ta predlog resolucije sem glasoval, ker pozdravljam napredek, ki ga je Evropska unija dosegla v zadnjem letu v zvezi z Republiko Moldavijo. Romunija se je zavezala, od trenutka pristopa, da se bo zavzela za zadevo Republike Moldavije v okviru EU. Verjamem, da je otipljiv dokaz te začetne zaveze prikazan s številom romunskih poslancev Evropskega parlamenta iz različnih političnih skupin, ki so podpisali to resolucijo. 90 milijonov EUR, ki so bili tej državi dodeljeni kot makrofinančna pomoč, je bilo in je še vedno rešilna bilka, ki jo Moldavija in njeni prebivalci potrebujejo za napredek in zlasti za izpolnitev obveznosti s področja reform, pravne države in boja proti korupciji.

 
  
MPphoto
 
 

  Corina Creţu (S&D), v pisni obliki. – (RO) Predlog resolucije o reformah in napredku v Republiki Moldaviji nudi pravočasno spodbudo za politični sistem in prebivalce na drugi strani reke Prut, z bližajočimi se volitvami, ki bodo 28. novembra. Evropski parlament spodbuja demokratične sile ter etnične in kulturne skupnosti te države, naj se izognejo nepotrebnim spopadom in sodelujejo pri ustvarjanju evropske prihodnosti za to državo, katere gospodarstvo je hudo prizadela recesija in se srečuje z velikimi političnimi špekulacijami v smislu demokratičnih reform. Dolžnost EU je, da pomaga zagotoviti primerno izvedbo parlamentarnih volitev in odločneje ukrepa, da separatistične oblasti v Tiraspolu moldavskim državljanom, ki živijo v regiji Pridnestrje, ne bodo mogle preprečiti glasovanja. Problem Pridnestrja je dejansko izredno pomemben za stabilnost Republike Moldavije in celotne regije, pri tem pa mora imeti EU veliko vlogo pri izvajanju dogovorjene trajne rešitve. Povečanje makrofinančne pomoči za Republiko Moldavijo, spodbujanje strukturnih reform in boj proti korupciji, spodbujanje okolja za naložbe, pa tudi čim hitrejše premikanje v operativno fazo dialoga za liberalizacijo vizumskega režima za moldavske državljane: to so ključni elementi podpore, ki jo Evropa zagotavlja državi, katere mesto je v Evropski uniji.

 
  
MPphoto
 
 

  Ioan Enciu (S&D), v pisni obliki. (RO) V zadnjem letu je Republika Moldavija nazorno pokazala pristno politično voljo kot del procesa približevanja Evropski uniji. Vendar pa se morajo prizadevanja za posodobitev te države nadaljevati. Evropska unija mora vsekakor igrati dejavno vlogo pri podpiranju tega dinamičnega razvoja. V tem smislu sem glasoval za ta predlog resolucije, ker verjamem, da je pomembno, da Evropski parlament in Evropska unija na splošno pošljeta sporočilo zaupanja Republiki Moldaviji v času priprav na parlamentarne volitve.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Moldavija se zavzema za pozitivno približevanje evropskim standardom svobode, demokracije in dobrega upravljanja in kaže željo po nadaljevanju teh prizadevanj, kar moram pozdraviti.

Prihodnje volitve bodo predstavljale pomemben preskus trdnosti njenih ustanov in njene demokratične kulture. Kljub pozitivnim znakom ne smemo pozabiti, da ostajajo mnoga nerešena vprašanja, ki ogrožajo njeno stabilnost in napredek, najpomembnejše med njimi pa je vprašanje Pridnestrja.

Upam, da bo Unija sposobna zavezano prispevati k trajni rešitvi tega problema.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Glede na rezultate evropske sosedske politike in vzhodnega partnerstva, začetega maja 2009, ki priznavajo evropske težnje Republike Moldavije in pomembnost Moldavije kot države z globokimi zgodovinskimi, kulturnimi in gospodarskimi vezmi z državami članicami Evropske unije, sem zadovoljen z napredkom, ki ga je Republika Moldavija dosegla v preteklem letu in verjamem, da lahko volilni proces nadalje učvrsti demokratične ustanove ter spoštovanje pravne države in človekovih pravic v Moldaviji. Upam da bodo moldavske oblasti izvedle potrebne reforme in izpolnile svoje obveznosti, da obdržijo Republiko Moldavijo na poti k trdnemu evropskemu povezovanju. Izpostaviti moram tudi začetek pogajanj o pridružitvenem sporazumu med Evropsko unijo in Republiko Moldavijo z dne 12. januarja 2010 in poudarjam dobre rezultate, ki jih ima Komisija z Republiko Moldavijo v tem procesu.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Ponovno se večina v Parlamentu poskuša vmešavati v notranje zadeve države in se odprto nagiba k silam v Moldaviji, ki se zavzemajo za interese gospodarskih skupin EU in napadajo neodvisnost in suverenost države, pa tudi voljo, ki so jo izrazili njeni ljudje. Žalitve se pričnejo takoj, ko besedilo pravi, da „pozdravlja napredek, ki ga je Republika Moldavija dosegla v lanskem letu“, in pričakuje, da bodo državni organi „nadaljevali potrebne reforme ter držali obljubo in Republiko Moldavijo še naprej vodili po poti zanesljivega evropskega povezovanja“.

Ni pa omenjeno, da je vlada v Moldaviji posledica koalicije, oblikovane po popolnem udaru, v katerem je bila izkoriščena vrsta provokativnih in destabilizacijskih operacij za strmoglavljenje vlade komunistične stranke, ki je zmagala na volitvah. Prav tako ni omenjeno, da je ta ista koalicija, ki je bila nekoč na oblasti, začela zaskrbljujočo protikomunistično in protidemokratično kampanjo z jasno potezo, da diskreditira komunistično stranko.

Stališče večine v Parlamentu razgalja njeno globoko protikomunistično naravo in hinavščino, ko govori o obrambi demokracije, pravni državi in človekovih pravicah.

 
  
MPphoto
 
 

  Marisa Matias in Miguel Portas (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Za to skupno resolucijo sem glasoval, ker je glede na to, da so volitve načrtovane 28. novembra 2010, in ob upoštevanju, da sektaški poskusi desnih strank k spodbujanju prepovedi imen in simbolov njihovih glavnih tekmecev na levi, pomembno poudariti potrebo, da se volitve nadaljujejo in so strogo usklajene z mednarodnimi standardi, ki vsem strankam omogočajo enake možnosti. Prav tako menim, da je pomembno ponoviti podporo za ozemeljsko celovitost Republike Moldavije in poudariti vlogo, ki bi jo EU lahko in morala igrati pri pomoči iskanja rešitve za problem Pridnestrja.

 
  
MPphoto
 
 

  Mario Mauro (PPE), v pisni obliki. (IT) Glasovanje v prid predlogu resolucije, ki so ga vložili moji kolegi iz poslanske skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov), je pravzaprav posledica hitre zahteve k rešitvi vprašanja o Pridnestrju, saj je to ključni dejavnik za napredovanje politične stabilnosti in gospodarske blaginje v Republiki Moldaviji in tej regiji. Evropski parlament močno podpira, kar tudi mora, ozemeljsko celovitost Republike Moldavije in izpostavlja, da je potrebna robustnejša vloga EU pri iskanju rešitve za vprašanje Pridnestrja. V spološnem resolucija pravilno analizira korake, ki jih mora izvesti Republika Moldavija, da se odločneje in verodostojeneje približa doseganju ciljev, določenih za vsako morebitno državo članico Evropske unije.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) V zadnjih letih si je Moldavija prizadevala, da bi se bolje uskladila z evropskimi standardi svobode, demokracije in dobrega upravljanja. Tukaj navedena prizadevanja so bila usklajena in so pokazala, da je Moldavija odločena, da ostane na poti k morebitni širitvi EU. V Moldaviji bodo kmalu volitve, ki bodo dober preskus za merjenje stopnje utrditve njene demokratične kulture in tudi njenih ustanov. Kljub vsem omenjenim pozitivnim elementom še vedno obstajajo vprašanja, pri katerih moramo biti priča pozitivnemu razvoju, predvsem vprašanje o Pridnestrju, ki lahko povzroči neko vrsto nestabilnosti. EU si mora še naprej prizadevati, da bodo reforme, izvedene v Moldaviji, ostale na dobri poti.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. (LV) Popolnoma se strinjam s predlogom resolucije o Moldaviji. Vendar pa je edina stvar, ki sem ugotovil, da manjka v resoluciji, kristalno jasno mnenje o problemu Pridnestrja. Moldavija ne bo mogla postati polnopravna članica EU, če ne bo zmogla v miru rešiti pridnestrskega spora. Razdelitev države na dva dela je nesprejemljiva. Če moldavska vlada želi povezovanje z Evropsko unijo, mora začeti dialog s pridnestrsko vlado in tako dokazati mednarodni skupnosti, da je legitimna na celotnem ozemlju Moldavije.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Predlog resolucije o reformah in razvoju v Republiki Moldaviji je močno povezan s pridružitvenim sporazumom, o katerem se zdaj pogajata EU in Moldavija. Njegov namen je doseči pomemben napredek v skupnem institucionalnem okviru EU in Republike Moldavije, ki bo omogočil razvoj tesnejših odnosov na vseh področjih ter krepitev političnega in gospodarskega povezovanja, hkrati pa uvajati medsebojne pravice in dolžnosti. Poleg nekaterih drugih reform, omenjenih v besedilu, je veliko pozornosti namenjene liberalizaciji vizumskega režima. V najkrajšem možnem času moramo vzpostaviti sistem. Če pogledamo na težave, ki jih država še vedno poskuša premagati, je razumljiva predpostavka, da bo to posledično vodilo v množično priseljevanje v EU, zaradi česar sem glasoval proti tem predlogu resolucije.

 
  
MPphoto
 
 

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. (DE) Cilj predloga resolucije je liberalizacija vizumskega režima Republike Moldavije. Posledica, ki bi jih to imelo za Evropsko unijo, bi bila povečanje migracij in čezmejnega kriminala. Takšne poenostavitve puščajo široko odprta vrata za zlorabe, in vizumom za kratkoročno bivanje prepogosto sledi stalno prebivališče. Zato tega poročila nisem podprl.

 
  
MPphoto
 
 

  Justas Vincas Paleckis (S&D), v pisni obliki. − (LT) Moldavija je ena tistih sosednjih držav, ki je uspešna v približevanju k Evropski uniji. Področji pravosodja in javne uprave sta bili prenovljeni in boj proti korupciji se krepi. Vprašanje liberalizacije vizumskega režima z EU se pomika naprej. Vendar ostajajo mnoge nerešene težave, med njimi tudi vprašanje Pridnestrja. Država se ugreza v gospodarski krizi. Državljani Moldavije upajo na posebne reforme, ki bi izboljšale njihova življenja.

Glasoval sem za ta predlog resolucije, ker poziva Evropsko komisijo, naj si še naprej prizadeva za popolno liberalizacijo vizumskega režima v tej državi, da bi tako spodbudili neposredne stike med ljudmi, in naj še naprej podpira Moldavijo in pomaga tej državi pri prizadevanju k ciljem evropskega povezovanja. Parlamentarne volitve 28. novembra bodo za Moldavijo velika preizkušnja. To je priložnost, da dokaže, da imajo njeni državljani iste vrednote kot prebivalci EU. Pozivam politične sile znotraj države, naj zagotovijo politični red in stabilnost po volitvah.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. S to resolucijo EP pozdravlja napredek, ki ga je Republika Moldavija dosegla v lanskem letu, in izraža upanje, da bo lahko volilni proces še bolj okrepil demokratične ustanove ter spoštovanje načel pravne države in človekovih pravic v Moldaviji; pričakuje, da bodo moldavske oblasti nadaljevale potrebne reforme in izpolnjevale zaveze, da bodo Republiko Moldavijo še naprej vodile po poti zanesljivega evropskega povezovanja; pozdravlja začetek pogajanj o pridružitvenem sporazumu med Evropsko unijo in Republiko Moldavijo 12. januarja 2010 in z zadovoljstvom ugotavlja zelo dobre rezultate, ki jih v tem procesu Komisija prejema od Republike Moldavije; in poziva Komisijo, naj predstavi oceno sporazuma o poenostavitvi vizumskih postopkov, da bi pospešila hiter dogovor o formalnem načrtu za odpravo vizumskega režima in ponudila ciljno usmerjeno podporo in pomoč moldavskim oblastem, da izpolnijo potrebna merila za potovanje popolnoma brez vizumov; poziva Svet, naj povabi Komisijo, da nadaljuje z razvojem načrta za liberalizacijo vizumskega režima in tako vstopi v povsem operativno fazo dialoga o vizumih, ki bo temeljil na napredku Republike Moldavije po predhodnih pogovorih o štirih delih vizumskega dialoga.

 
  
  

Poročilo: Gesine Meissner (A7-0266/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem za to poročilo o celostni pomorski politiki (CPP) – o dosedanjem napredku in novih izzivih, ker verjamem, da potrebuje EU oprijemljive ukrepe za mobilizacijo pomorskega gospodarstva, zagotavljanje podbud in pospeševanje gospodarskega potenciala pomorskih grozdov, zlasti v državah članicah in regijah z velikimi izključnimi ekonomskimi conami, kot je to v primeru Portugalske in Azorov. Menim, da je inteligentno rast, kot je predlagano v strategiji Evropa 2020, mogoče doseči le, če se pametno uporabijo različne sposobnosti, značilne za evropsko raznolikost. Zato sem prepričan, da je krepitev celostne pomorske politike zelo pomembna za pospeševanje gospodarske rasti in ustvarjanje novih trajnostnih delovnih mest v pomorskih regijah, za zaščito morskih ekosistemov in zlasti za spodbujanje izmenjave najboljših praks.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Pomembno je, da EU zagotovi, da so njene obale zaščitene. Prav tako je nujno, da veljavna zakonodaja okrepi varnost iskanja in črpanja nafte. Evropska agencija za pomorsko varnost, ki se nahaja v Lizboni, zagotavlja podporo in tehnično pomoč pri razvoju in izvajanju zakonodaje Unije na področju varnosti in pomorske zaščite in tudi na področju onesnaževanja, ki ga povzročajo ladje. Junija letos sem komisarju Oettingerju, komisarju Kallasu in komisarki Georgievi predstavila pisni predlog za razširitev pristojnosti Evropske pomorske agancije, da vzpostavi mehanizme za nadzor na področju varnosti evropskih naftnih pološčadi, ki se nahajajo v Severnem morju, Črnem morju in Sredozemlju, in da bo odgovorna za preprečevanje okoljskih nesreč, povezanih z iskanjem nafte. Ta predlog omogoča ekonomijo obsega v zvezi s finančnimi, človeškimi in tehničnimi viri. Pozdravljam odziv komisarjev, ki je pokazal, da so odprti za pregled uredbe Evropske pomorske agancije, ki širi svoje pristojnosti na področju posredovanja v nesrečah zaradi pomorskega onesnaževanja. Ponovno pozivam Evropsko komisijo, naj razširi pristojnosti Evropske agencije za pomorsko varnost, da bi zagotovila zaščito naših obal.

 
  
MPphoto
 
 

  Corina Creţu (S&D), v pisni obliki. – (RO) V času, ko tretjina državljanov EU živi v obalnih regijah – trend, ki je v porastu – menim, da morajo biti izzivi, ki jih predstavljajo podnebne spremembe, glavna skrb evropske pomorske politike. Poleg tega je treba preprečevanje in boj proti posledicam naravnih nesreč podpreti s skrbjo za zaščito morja in bližnjih predelov pred morebitnimi industrijskimi nesrečami, kot je bila nedavna naftna katastrofa v Mehiškem zalivu. Zato menim, da moramo pristopiti k upravljanju morskega potenciala z zelenega in gospodarsko trajnostnega vidika.

 
  
MPphoto
 
 

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D), v pisni obliki. – (RO) Ob upoštevanju sedmih najbolj oddaljenih regij, ki jih ima v Indijskem in Atlantskem oceanu, skupaj s čezmorskimi ozemlji, Evropska unija zavzema največje morsko območje na svetu. Poleg tega ima EU še eno prednost – svojo dobro uveljavljeno pomorsko tradicijo, ki zahteva pripravo strategije „modre rasti“, ki mora biti izvedena v tesnem sodelovanju s strategijo EU 2020. Takšne gospodarske strategije lahko še naprej razvijajo potencial različnih pomorskih sektorjev. Seveda pa lokalne in regionalne oblasti, skupnosti na obalnih območjih itd. lahko in tudi morajo igrati pomembno vlogo v okviru te strategije.

Podobno kot druge evropske politike lahko celostna pomorska politika pomaga doseči pomemben cilj – oblikovanje konkurenčne, socialne in trajnostne Evropske unije z visoko stopnjo zaposlenosti, ki lahko pomorski sektor napravi še bolj privlačen za mladino in druge iskalce zaposlitve. Obenem mora Evropa oblikovati ukrepe, ki podpirajo posredovanje v primeru nesreč, kot je bila tista v Mehiškem zalivu, in mora predložiti usklajen evropski akcijski načrt za preprečevanje izrednih razmer in reševanje nesreč, ki jih povzorčajo vrtalne ploščadi na svetovni ravni, zlasti tam, kjer prihaja do čezmejnega onesnaženja.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za to poročilo o celostni pomorski politiki, ker verjamem, da bi bilo treba zagovarjati večjo usklajenost med različnimi političnimi sektorji in tako omogočiti trajnostno in učinkovito rabo potenciala morja in pomorskega sektorja z ekološkega in gospodarskega vidika.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) „Evropska unija ima 320.000 km morske obale. Na njej živi tretjina naših državljanov in to število narašča. Z gospodarskimi dejavnostmi na morju in na obali proizvedemo 40 odstotkov BDP Evropske unije in glede na napovedi je tu še veliko možnosti za razvoj. Po plovnih poteh poteka 40 %v menjave blage v Evropi in 95 % izvoza iz Evrope.“

Poročevalka je povzela pomen morja za Evropo v samo enem stavku. Kot Portugalec to dobro vem. Tudi kot Portugalec – ljudstvo, ki se je vedno vračalo k morju in tam našlo blaginjo in bogastvo – menim, da je odločilnega pomena za Evropo, da ima pomorsko politiko, ki ji omogoča, da izkoristi vse možnosti, ki jih ima morje kot gospodarski in energetski vir, kot ustvarjalec delovnih mest in bogastva in kot motor za konkurenčnost in inovacije.

Zlasti me veseli, da sem razbral zaskrbljenost zaradi okoljskih nesreč na morju – naj spomnim na primer Prestige, ki se je zgodil v neposredni bližini severne obale Portugalske – in potrebo po strožjih pravilih za njihovo preprečevanje na evropskih morjih.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Morje nudi pomembne trgovske poti, uravnava podnebje in predstavlja vir hrane, energije in sredstev. V 21. stoletju ima morje novo identiteto in tudi geostrateški in geopolitični pomen brez primere v zgodovini človeštva; danes bolj kot kdaj koli prej postavlja Evropo v središče. Evropa mora izkoristiti svojo osrednjo vlogo. Države članice, kot je Portugalska, morajo izkoristiti svojo povezanost z morjem in obsežnost svoje izključne ekonomske cone; v primeru Portugalske je ta ena največjih na svetu.

Skoraj 40 % bruto domačega proizvoda Evropske unije in 40 % njenih prebivalcev je zgoščenih v obalnih regijah. Ocenjuje se, da je v letu 2004 skupni promet v Evropi neposredno od pomorskega turizma znašal 72 milijard EUR. Skoraj 90 % evropske zunanje trgovine in skoraj 40 % notranje trgovine poteka preko njenih pristanišč.

Zato sem zagovornik velikopotezne strategije „modre rasti“. V ta namen bi morala Komisija pripraviti krovno medsektorsko strategijo za trajnostno rast v obalnih regijah in pomorskih sektorjih do leta 2012, ki temelji na obsežni raziskavi potencialov in političnih možnosti ter na obsežnih posvetovanjih z zainteresiranimi stranmi.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Poročilo predstavlja splošno vizijo celostne pomorske politike, povezane s „cilji zunanje politike EU“. Ne strinjamo se s tem pristopom in tudi ne z nekaterimi drugimi vidiki tega poročila, kot je vztrajanje pri ustvarjanju „Evropske obalne straže“, ki sledi federalistični drži, ki ne spoštuje suverenosti in pristojnosti držav članic v zvezi z upravljanjem njenih teritorialnih voda in izključnih ekonomskih con.

Zavračamo predlog „uvedbe tržno usmerjenih instrumentov“, kot je sistem trgovanja z emisijami v pomorskem sektorju: ti mehanizmi so že dokazali svojo neučinkovitost pri doseganju okoljskih ciljev, ki naj bi jim sledili, čeprav niso bili uporabljeni v pomorskem sektorju.

Vseeno pa priznavamo pozitivne vidike, ki jih vključuje, kot so: predlog, da je treba „izboljšanje pogojev za delo na morju, varnosti in okoljske učinkovitosti ladij“ uvrstiti na dnevni red mednarodnih forumov in v mednarodne sporazume; predlog „izvajanja konvencije Mednarodne organizacije dela o delovnih standardih v pomorstvu v zakonodaji Skupnosti“; priznanje, namenjeno pomorskemu tovornemu prometu; ohranjanje malih in drugotnih pristanišč; širjenje „mreže ladijskega prometa na kratkih razdaljah“ in pomembnost, namenjeno izboljšanju povezave z najbolj oddaljenimi regijami.

Prav tako vsebuje predlog, naj se pomorske vede uvrstijo med prednostne naloge osmega okvirnega programa za raziskave.

 
  
MPphoto
 
 

  Estelle Grelier (S&D), v pisni obliki. – (FR) Kot članica pristaniškega mesta v Normandiji in članica medskupine za morja in obalne zadeve sem pozorno sledila poročilu o celostni pomorski politiki (CPP). Ob različnih priložnostih sem poudarila potrebo po zagotavljanju usklajenega sožitja med različnimi nameni morja, tistim, ki spodbuja tradicionalne dejavnosti (kot je ribolov, in prosila sem, da se ga kot simbolično gesto postavi na vrh seznama pomorskih dejavnosti, vključenih v poročilu) in tistim, ki ugodno vpliva tudi na razvoj novih dejavnosti. Tako sem opazila, da bi sektor obnovljivih virov energije, vključno z vetrno energijo, pridobljeno na morju, morali podpreti predvsem zato, ker je v skladu z evropskimi cilji okoli raznolikosti virov oskrbe z energijo in lahko od danes pa do leta 2020 v skladu s študijo Komisije pomeni pridobitev 410 tisoč delovnih mest v Evropi. Nazadnje sem s poročevalko dopolnila poročilo, da bi Komisijo obvestila o potrebi po financiranju CPP. Začetne izmenjave v okviru Odbora za „politične izzive in proračunska sredstva po letu 2013“, katerega članica sem tudi jaz, so vsekakor povzročile dvome glede dolgoročnega financiranja regionalne kohezijske politike, nekaterih programov, ki so povezani s CPP.

 
  
MPphoto
 
 

  Nathalie Griesbeck (ALDE), v pisni obliki. (FR) Celostna pomorska politika je za Evropsko unijo velik izziv. Zaključek te politike mora omogočati povečanje gospodarskih dejavnosti na morju in ob obalah, večje upoštevanje zaposlenosti in tudi boljše varovanje okolja, ter hkrati razvoj raziskav in inovacij v pomorskem sektorju. V zvezi s tem sem glasovala za to poročilo, ki predstavlja pomemben napredek, saj poudarja vse te elemente s sprejetjem medsektorskega pristopa in ne razdrobljenega, kot bi lahko bil prejšnji primer.

 
  
MPphoto
 
 

  Jarosław Kalinowski (PPE), v pisni obliki.(PL) Celostna pomorska politika je nadvse pomembna za gospodarstvo Evropske unije, saj lahko bistveno izboljša njeno konkurenčnost. Tukaj je pri določitvi okvira treba vključiti krepitev gospodarskega razvoja, povečanje stopnje zaposlenosti v tem sektorju in tudi varovanje okolja. Pomemben element v strategiji bi moral biti tudi trden pristop k vprašanju o krepitvi vloge evropskih držav na področju raziskav v pomorskem gospodarstvu in o razvoju tehnologije in pomorskega inženirstva ter tudi o razvoju pomorskih virov.

Prav tako ne bi smeli pozabiti prizadevati si za odpravo nevarnosti, kot so piratstvo, nezakonit ribolov in onesnaževanje okolja. Celostna pomorska politika bi torej morala vključevati ne le utrditev številnih področij pomorskih dejavnosti in strateškega pomorskega gospodarstva in tudi čim večjo uporabo pomorskih možnosti, ampak bi morala pozornost nameniti tudi izboljšanju pogojev za delo na morju.

 
  
MPphoto
 
 

  Bogusław Liberadzki (S&D), v pisni obliki.(PL) Evropska unija je podprla in sprejela pomorski sveženj v prejšnjem parlamentarnem mandatu. To je bil sveženj, ki pokriva vsa osnovna področja pomorskega gospodarstva. Odbor za promet in turizem se zaveda, da okoli 90 % izvoza in uvoza Unije poteka po morju. Pomembno je, da obstaja celostna pomorska politika, ki vključuje prevoz, upravo, varstvo okolja, upravljanje morskih virov in tudi pomorski turizem. To so pomembni razlogi, ki utemeljujejo podporo temu poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Clemente Mastella (PPE), v pisni obliki. (IT) S tem poročilom izražamo svojo podporo svežnju o celostni pomorski politiki, ki ga je v letu 2009 predlagala Evropska komisija, saj verjamemo, da predstavlja velikopotezno medsektorsko strategijo za gospodarski razvoj, visoko stopnjo zaposlenosti in varstvo okolja v obalnih regijah in pomorskem sektorju. Zato pozivamo države članice, da podaljšajo mandat Evropski agenciji za pomorsko varnost na področju varnostnih pregledov in da v Evropi uravnavajo črpanje nafte na morju po nedavni naravni nesreči v vodah Mehiškega zaliva. Podpiramo pristop, ki je sestavljen iz usklajevanja in sodelovanja s tretjimi državami v zadevah pomorskega nadzora, s ciljem, da bi oblikovali skupno okolje za izmenjavo informacij in povezavo različnih nacionalnih služb obalne straže.

Poleg tega namerava Evropski parlament okrepiti raziskave in razvoj na področju uporabe virov obnovljive energije, izboljšati delovne razmere za pomorščake (program pomorski Erasmus) in končno, zagotoviti boljše povezave med obrobnimi obmorskimi regijami. Zato pozdravljamo oblikovanje atlasa morij in pomorskega foruma ter predlagamo oblikovanje evropskega morskega raziskovalnega inštituta za vzpostavitev delovanja evropske mreže za pomorsko opazovanje in podatke (EMODNET).

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Celostna pomorska politika je bistvenega pomena, če želimo čimbolje izkoristiti neizmerno bogastvo, ki nam ga morje nudi, in tudi gospodarske možnosti, ki jih ima morje. Ne smemo pozabiti, da naše gospodarske dejavnosti, ki so povezane z morjem in obalo, ustvarijo 40 % bruto domačega proizvoda EU, in glede na številne raziskave še vedno obstaja ogromen razvojni potencial, ki ga je treba raziskati. Pravzaprav po plovnih poteh poteka 40 % trgovine v Evropi in 95 % izvoza iz Evrope. Kljub tem številkam in ogromnim možnostim, ki še vedno ostajajo neraziskane, ni nobene take celostne evropske pomorske politike, ki bi nam omogočila, da prenehamo ločeno obravnavati naše politike na področju pomorskega prometa, pomorskega gospodarstva, novih tehnologij, obalnih območij, energije morja, ribištva, nadzora ter vzdrževanje reda na morju, turizma, varstva morskega okolja in raziskovanja morja. Ta predlog resolucije bo pomagal pri spremembi sedanjega stanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. (LV) Pomorska politika mora obsegati ne samo obvezne predpise za iskanje in prevoz nafte, temveč mora ponuditi tudi dvojno nadomestilo za izgube zaradi nesreč. Izdelati moramo tudi dodatne varnostne predpise, učinkovite predpise za odzivanje in ukrepe za preprečevanje nesreč. Da bi dosegli ta cilj, je treba oblikovati sklad, v katerega bi morali prispevati vsi subjekti, ki delujejo v morskem okolju. Če bomo upoštevali vse različice, bomo lahko prepovedali nevarne tehnologije, ki se uporabljajo pri iskanju in črpanju nafte. To bo delovalo tudi kot spodbuda za razvoj novih varnih in učinkovitih tehnologij.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Če se znotraj voda EU uvedejo različne mejne vrednosti emisij, bo to v nasprotju s celostno pomorsko politiko, ki ima po napovedih namen upoštevati vse dejavnike. V zvezi s tem ne smemo pozabiti na podvodne jedrske poskuse. Zlasti v okoljsko občutljivih regijah bo treba poleg ribolovnih kvot, območij popolne prepovedi ribolova in predpisov za ribogojstvo razmisliti o rešitvah za občutljiv obalni turizem, vojaške vaje, ladijski prevoz, črpanje nafte in plina, pridobivanje peska in gramoza in tudi ukrepe za preprečevanje okoljskih katastrof, kot je nedavna poplava strupenega blata. Če bi evropski obalni varnostni organ prevzel prednost pred nacionalnim organom obalne ali vojne mornarice, to ne bi bilo združljivo s pravicami nacionalne suverenosti in bi povečalo obstoječe težnje po centralizaciji. Ker menim, da ta strategija ni bila dobro premišljena, sem glasoval proti.

 
  
MPphoto
 
 

  Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė (PPE), v pisni obliki. (LT) Glasovala sem za ta dokument, ker verjamem da je celostna pomorska politika potrebna za zagotovitev primerne ravni varstva okolja. Eno najpomembnejših načel je usklajenost različnih politik in potreba po zagotovitvi izvajanja ekosistemskega pristopa, ki je določen v okvirni direktivi o morski strategiji EU. Zlasti se strinjam z orodji, omenjenimi v dokumentu, za usklajevanje nadzora ter vzdrževanje reda na morju, zaščito pomorskega okolja in znanstvene raziskave. Kot predstavnica Litve, države v regiji Baltskega morja, pozdravljam dejstvo, da ta dokument usmerja pozornost na obsežnejšo raziskavo, katere cilj je določiti in oceniti sedanje stanje morij. Baltsko morje je eno od tistih, ki jih je gospodarska dejavnost najbolj poškodovala in je eno izmed najbolj onesnaženih morij na svetu. Kot je ponazorila nesreča z izlitjem nafte v Mehiškem zalivu, so lahko občutljivi morski ekosistemi poškodovani v trenutku. Zato podpiram zlasti poziv državam članicam, zasidran v poročilu, naj sprejmejo več ukrepov za načrtovanje obsežne strategije za zaščito morskega okolja.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. (IT) Poročilo gospe Meissner je uravnoteženo besedilo, ki vključuje vrsto pomembnih dejavnikov in zahtev. Pomorske dejavnosti so eden najpomembnejših virov evropskih prihodkov. Če navedemo samo nekaj številk, proizvedejo 40 % BDP EU in hkrati predstavljajo 40 % menjave blaga v Evropi in 95 % izvoza iz Evrope. Poročilo je osredotočeno na nekatere ključne točke: vzpostavitev ustrezne strukture upravljanja v pomorstvu na nacionalni in regionalni ravni; usklajeno in čezmejno pomorsko prostorsko načrtovanje; pomorsko nadzorovanje za varovanje držav članic in EU; varstvo morskega okolja; oblikovanje strategije za trajnostni obalni in otoški turizem ter spodbujanje evropske ladjedelniške industrije, ki je že vodilni sektor, in pomorskega prometa, da bi izpolnili velikopotezni cilj „zeleno ladjevje“. Zaradi zgoraj naštetih razlogov sem se čutil prisiljenega, da glasujem za. Vsekakor moramo zagotoviti, da bosta komunikacija med različnimi sektorji, ki spadajo v okvir pomorske politike, in njihovo povezovanje uspešna zaradi cele vrste razlogov, povezanih z učinkovitostjo, konkurenčnostjo, spoštovanjem pomorskega okolja ter njegovim varovanjem.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. EP se strinja s Komisijo, da je naša „močna pomorska tradicija“ ena od kreposti Evrope. Zato poziva Evropsko komisijo in države članice, naj še naprej razvijajo zmogljivosti različnih pomorskih sektorjev, zlasti naj pripravijo velikopotezno strategijo „modre rasti“. Meni, da mora celostna pomorska politika prispevati k nastanku konkurenčne, socialne in trajnostne Unije. Meni, da mora razvoj celostne pomorske politike skladno vključevati prizadevanja za doseganje gospodarskega razvoja, visoko stopnjo zaposlenosti – zlasti s pritegnitvijo mladih v sektor z ukrepi usposabljanja in z začetkom „pomorskega Erasmusa“ – in varstvo okolja. Zato izjavlja, da se mora celostna pomorska politika povezati s cilji in pobudami strategije EU 2020. Nadalje, EP poziva Komisijo, naj do leta 2013 pripravi krovno medsektorsko strategijo za trajnostno rast na obalnih območjih in v pomorskem sektorju, ki bo temeljila na podrobnih raziskavah zmogljivosti in političnih možnosti ter obsežnem posvetovanju z vsemi zainteresiranimi stranmi.

 
  
MPphoto
 
 

  Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. (IT) Medtem ko na eni strani obstaja jasna potreba po celostni pomorski politiki v Evropski uniji, saj z njo povezane dejavnosti ustvarjajo 40 % BDP EU, je na drugi strani prav, da se takšne dejavnosti upravlja ob upoštevanju tekmic, ki niso članice EU. Prepogosto so bila pravila o ribištvu, turizmu, prometu in varstvu okolja v sektorju ločeno razvita in brez upoštevanja tveganj, povezaih z nepošteno konkurenco tretjih držav. Na primer, razširitev preveč strogih ciljev za zmanjšanje emisij na vse obalne regije v Evropi bi lahko povzročila izkrivljanje konkurence.

O drugih besedilih o vprašanjih, s katerimi se srečujemo, je razpravljal in jih priznal Parlament in jih bo nedvomno treba celovito uskladiti. Eno od takšnih vprašanj je pomorski nadzor, ki je ključnega pomena za nadzorovanje nezakonitih dejavnosti, ki se pogosto izvjajo v bližini obal Evrope in segajo od tihotapljenja ponarejenega blaga do prevoza prepovedanih snovi in nezakonitega ribolova.

 
  
MPphoto
 
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE), v pisni obliki.(PL) Pomorske in obalne gospodarske dejavnosti Evropske unije zdaj ustvarijo 40 % BDP Unije in napovedi kažejo na visoko verjetnost rasti v prihodnosti. Zaradi tega je pomorska dejavnost nedvomno zelo pomemben dejavnik in ena izmed odlik Evrope. Menim, da je nadaljnji razvoj pomorskega gospodarstva nujen.

Obstoječa pomorska politika Unije je bila ustvarjena ločeno na področjih kot so: pomorski promet, pomorsko gospodarstvo, nove tehnologije, obalna območja, energija morja, ribištvo, nadzor ter vzdrževanje reda na morju, turizem, varstvo morskega okolja in raziskovanje morja. Pogosto so te ločene dejavnosti izvedene na načine, ki si med seboj nasprotujejo in imajo škodljiv učinek na pomorsko politiko kot celoto. Očitno je, da bo celostna pomorska politika prispevala k nadaljnjemu trajnostnemu gospodarskemu razvoju Evropske unije. To bo med drugim omogočilo zagotavljanje večje povezanosti med različnimi področji politike, ustvarjanje boljših predpisov in medsektorskih instrumentov in gospodarno in ekološko rabo pomorskih možnosti in možnosti pomorskega sektorja.

Še več, menim, da je treba poskrbeti, da bo ta sektor bolj privlačen za mlade, in sicer z izvajanjem usposabljanja in dejavnosti, namenjenih za spodbujanje mladih k delu v tem sektorju.

 
  
MPphoto
 
 

  Salvatore Tatarella (PPE), v pisni obliki. (IT) Poročilo o celostni pomorski politiki zadeva pomemben sektor evropskega gospodarstva. Pomorske dejavnosti predstavljajo pomemben vir dohodkov za EU, in sicer v smislu BDP in tudi v smislu blagovne menjave znotraj in zunaj Evrope. Menim, da bi morala biti določena vprašanja poudarjena. Prvič, v poročilu je navedeno, da bodo prihodnje strategije v tem sektorju prikrojene posebnostim morskih bazenov, toda menim, da je zelo pomembno, da upoštevamo tudi določene regionalne okoliščine. Nova pomorska politika bo osredotočena tudi na razvoj varnih plovil in bo nudila velike priložnosti za prihodnost evropskih ladjarjev. Naše morje bi moralo biti še naprej gonilna sila rasti, zato menim, da je za razvoj celostne pomorske politike nujno zagotoviti večjo skladnost med pravili, ki urejajo različne pomorske sektorje in obenem varujejo morsko okolje.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. (PT) Naše politike na področjih pomorskega prometa, pomorskega gospodarstva, novih tehnologij, obalnih območij, energije morja, ribištva, nadzora ter ohranjanja prava in reda na morju, turizma, varstva morskega okolja in raziskovanja morja so se doslej razvijale vsaka zase. Razdrobljen pristop vedno znova vodi do nasprotujočih si ukrepov, sporov in neusklajenosti. Zaželen je torej celosten pristop, ki vključuje najprej okvir upravljanja z vsemi stopnjami odločanja in, drugič, vse sektorje in medsektorske instrumente.

V okviru usklajenega načrtovanja dejavnosti podpiram poziv Komisiji, naj pripravi strategije za morske bazene, v katerih so lahko upoštevane določene posebnosti regij in ki igrajo na njihove prednosti.

To bi bil dober predlog za najbolj oddaljene regije, kot je Madeira, saj bi regiji omogočil, da začne izvajati svoje dejavnosti, povezane z morjem, in doseže sodelovanje z dejavnostmi drugih regij, ki so del istega morskega bazena. Pravzaprav, zaradi njihovih teritorialnih voda najbolj oddaljene regije dajejo EU največjo svetovno izključno ekonomsko cono, in zaradi tega postanejo pomorske dejavnosti in dejavnosti, povezane z morjem, takoj zelo pomembne za te regije.

 
  
MPphoto
 
 

  Artur Zasada (PPE), v pisni obliki. – (PL) Zadovoljen sem z rezultatom današnjega glasovanja. Prizadevanje za trajnostno izkoriščanje in celosten pristop k upravljanju oceanov, morij in obalnih območij bi morali biti prednostni nalogi za Evropsko unijo. Prepričan sem, da bo celostna pomorska politika prinesla ugodne učinke v kratkoročnem in tudi dolgoročnem smislu. Odstranitev političnih ovir in ustvarjanje sodelovanja med različnimi dejavnostmi, ki imajo neposreden učinek na evropski pomorski prostor, so dejavniki, na katere ne smemo pozabiti.

Menim, da bi moral Evropski parlament zahtevati uvedbo vrste sektorskih ukrepov, zlasti v okviru škodljivih socialnih in gospodarskih posledic, ki pogosto prizadenejo ribiče, ko se sprejemajo ukrepi za obnovitev ribjega staleža ali varstvo ekosistemov.

 
  
  

Poročilo: Helmut Scholz (A7-0277/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Liam Aylward, Brian Crowley in Pat the Cope Gallagher (ALDE), v pisni obliki. (GA) Podpiram, kar to poročilo navaja o pozivu Komisiji, naj prekine pogovore z Mercosurjem, dokler se ne določi nov mandat, ki bo upošteval interese vseh držav članic. Kmetijska dejavnost je največja domača proizvodna industrija na Irskem in je odločilnega pomena v zvezi z gospodarskim okrevanjem države. To okrevanje ne sme biti ogroženo. Ker je kmetijski sektor odločilen za evropsko gospodarstvo, mora biti Evropski parlament na vsakem koraku tega procesa globoko vpleten v pomembna pogajanja. Poleg tega podpiram dopolnilo k poročilu o izvajanju ukrepov za zagotavljanje, da ves uvoz kmetijskih proizvodov v EU izpolnjuje enake standarde kot evropsko blago z ozirom na varstvo evropskih potrošnikov, zaščito živali, varstvo okolja in socialne standarde. Irski kmetje dobro opravljajo nalogo zagotavljanja, da so njihove dobrine in uporabljeni proizvodni procesi najvišje kakovosti, in potrebni so enakovredni standardi, da se zagotovi poštena in ustrezna konkurenca in trajnost evropskega kmetijskega sektorja.

 
  
MPphoto
 
 

  George Becali (NI), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za to poročilo, ker je Evropska unija okrepila svoje gospodarske in trgovinske odnose z Latinsko Ameriko in postala njen drugi najpomembnejši trgovinski partner ter vodilni trgovinski partner Mercosurja in Čila. Cilj poglobljenega povezovanja evropskega in latinskoameriškega gospodarskega okolja je ustvarjanje položaja, v kateriem bosta obe strani pridobili. Potrebno je tesnejše sodelovanje med državami EU in latinskoameriškimi državami, da bi si v skladu z zavezami iz Madridske deklaracije prizadevale za hitro sklenitev velikopoteznega, pravičnega in celostnega sporazuma v okviru STO v Dohi.

 
  
MPphoto
 
 

  Nikolaos Chountis (GUE/NGL), v pisni obliki. (EL) Glasoval sem proti poročilu mojega kolega, kljub temu, da smo iz iste skupine in kljub dejstvu, da mu je uspelo v poročilo vključiti številne pozitivne točke. Toda žal so sile evropske desnice uspele z dopolnili, ki so jih predložile, spremeniti vsebino in načelo, ki ga je on poskušal dati svojemu poročilu. Nisem mogel glasovati za poročilo, ki poleg vsega ostalega obžaluje „protekcionistične“ ukrepe, ki jih je sprejela Argentina, da bi se spopadla s finančno krizo, in na podlagi tega posredno poziva Komisijo k uveljavljanju sankcij in naj redno obravnava vprašanje dostopa na trg z državami v Latinski Ameriki. Nisem mogel spregledati premoči „tržnih pravil“ in evropskega poseganja v notranje zadeve ostalih držav, zlasti proti ukrepom, ki podpirajo kohezijo in zaščito državljanov v teh državah. Trgovina in odnosi med EU in državami Latinske Amerike morajo temeljiti na enakosti, solidarnosti in spoštovanju pravic delavcev in okolja ter ne smejo dopustiti, da bi prevladali interesi močnejših držav in podjetij.

 
  
MPphoto
 
 

  Lara Comi (PPE), v pisni obliki. (IT) Evropska unija temelji na sistemu vrednot z ozirom na katere so države Latinske Amerike v preteklih letih dosegle pomemben napredek. Tak napredek bi bilo vsekakor treba nagraditi z nadaljnjimi spodbudami na področju trgovinske politike. Če k temu dodamo še jezikovne in kulturne vezi, ki so se tkale skozi zgodovino, imamo priložnost, da v največji možni meri prispevamo h gospodarskemu in socialnemu razvoju teh držav, ne glede na to kako različni so njihovi položaji. Prav tako je za obe strani koristno, da razumeta, kateri bistveni elementi so v središču političnih dogodkov v teh državah, in da posredujeta z namenom preprečevanja zlorab, ki bi lahko škodovale tem državam in tudi nam. Okrepitev trgovinskih odnosov lahko samo sprejmemo, pod pogojem, da so razvojne politike nadzorovane tako, da še naprej delujejo kot spodbuda za izboljšave.

 
  
MPphoto
 
 

  Corina Creţu (S&D), v pisni obliki. (RO) Kljub gospodarskemu in socialnemu napredku v preteklih letih, kjer je Brazilija najbolj nazoren primer, 1 od 3 prebivalcev Latinske Amerike trpi zaradi revščine. Ta težava je v Latinski Ameriki najbolj prizadela otroke in mladino, saj je več kot polovica le-teh prikrajšanih za zadostna materialna sredstva. Takšne razmere bodo verjetno prizadele njihovo izobraževalno in razvojno pot in bodo imele dolgoročne posledice na družbo, v kateri živijo. V času, ko morajo trgovinske politike EU igrati pomembno vlogo pri doseganju razvojnih ciljev tisočletja, menim, da se moramo bolj osredotočiti na podporo državam osrednje in južne Amerike v njihovem boju proti revščini, v povečanju kupne moči in v vzpostavitvi trajnostnega razvoja.

 
  
MPphoto
 
 

  Michel Dantin (PPE), v pisni obliki. (FR) Predlog spremembe, ki sem ga predložil skupaj z gospodom Dessom in 77 drugimi poslanci Evropskega parlamenta, zahteva popolno skladnost uvoza kmetijskih izdelkov z Evropskimi zdravstvenimi, socialnimi in potrošniškimi standardi ter standardi na področju varstva okolja in zaščite živali. Navsezadnje je nenavadno zahtevati, da se evropski kmetje prilagajajo najvišjim proizvodnim standardom na svetu, obenem pa povečevati količino kmetijskih proizvodov, ki vstopajo v Evropo, ne da bi izpolnjevali te iste standarde.

Potrošniki morajo imeti korist od enotne ravni varstva, ne glede na to, kaj kupujejo, in kmetje morajo biti nagrajeni za njihov izreden trud, ne pa podvrženi dejanski nepošteni konkurenci s strani tretjih držav. Kakor koli, tako si jaz predstavljam uravnoteženo kmetijsko in prehrambno politiko. Ta resolucija daje Komisiji in tretjim državam jasno sporočilo in to je razlog, zakaj jo podpiram.

 
  
MPphoto
 
 

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Poročilo o trgovinskih odnosih med EU in Latinsko Ameriko, ki ga je sprejel Parlament, bi bilo lahko sodna praksa. Trgovinski sporazumi z Latinsko Ameriko vsebujejo izjemno občutljivo poglavje o kmetijstvu. Zato je Parlament zahteval, „da je treba uvoz kmetijskih proizvodov v EU dovoliti le, kadar so bili proizvedeni ob upoštevanju evropskih standardov za varstvo potrošnikov, zaščito živali, varstvo okolja ter minimalnih socialnih standardov“. Od tega trenutka dalje je naloga Komisije, da v prihodnjih pogajanjih upošteva zahtevo politike Parlamenta. V okviru teh pogajanj je Parlament zahteval, da se najbolj oddaljenim regijam nameni posebno pozornost zaradi konkurence nekaterih proizvodov z latinskoameriške celine, zlasti banan. Zato je Parlament zahteval, da se zaščitijo strateški in tradicionalni sektorji najbolj oddaljenih regij in da prejemajo ustrezno nadomestilo v skladu z obveznostmi, ki jih je imela EU za te regije v letu 2009.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Za to poročilo o trgovinskih odnosih Evropske Unije z Latinsko Ameriko sem glasovala zato, ker bi morala biti to prednostna naloga EU. EU je zdaj druga najpomembnejša trgovinska partnerica Latinske Amerike ter vodilna trgovinska partnerica Mercosurja in Čila. Evropska trgovinska politika bi morala igrati pomembno vlogo pri izpolnjevanju razvojnih ciljev tisočletja in mednarodnih zavez v zvezi s človekovimi pravicami, zanesljivo preskrbo s hrano in okoljsko trajnostjo.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Lizbonska pogodba opredeljuje trgovinsko politiko EU kot sestavni del splošnega zunanjega delovanja Unije. V zadnjem času je prišlo do upada trgovine med Evropsko unijo ter Latinsko Ameriko in Karibi (LAC) zaradi vedno večjega sodelovanja azijskih držav v zunanji trgovini z LAC, kljub temu, da EU ostaja druga največja trgovinska partnerica Latinske Amerike. Medtem ko so pridružitveni sporazumi med Evropsko unijo ter Mehiko in Čilom povzročili znatno povečanje obsega trgovine, je trgovina med Mehiko in Evropo v primerjavi s trgovino med Mehiko in Združenimi državami še vedno skromna. Zato poudarjam potrebo, da obe strani razvijeta obsežnejše gospodarske dejavnosti, povezane s trgovino. Danes so večji del uvoza Latinske Amerike in Karibov iz EU industrijski proizvodi (več kot 85 %). Po drugi strani pa več kot 40 % izvoza iz te regije v EU predstavljajo osnovni proizvodi. Zato je treba zagotoviti sredstva in tehnično pomoč za opredelitev in financiranje programov, ki omogočajo proizvodne priložnosti na lokalni in regijski ravni, in trajnostni dostop do svetovnega trga za izključene skupnosti ter za mala in srednje velika podjetja.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Za to poročilo nismo glasovali zaradi njegovih protislovij. Čeprav drži, da vsebuje nekatere pozitivne vidike v zvezi z novimi dejstvi o Latinski Ameriki, je več njegovih odstavkov nesprejemljivih.

Nekateri pozitivni vidiki, ki bi jih na primer izpostavili, vključujejo priznanje, da imajo vse države pravico, da vzpostavijo mehanizme, potrebne za zaščito svoje zanesljive preskrbe s hrano in zagotovitev preživetja in razvoja malih in srednje velikih proizvajalcev.

Vendar v drugih točkah govori ravno nasprotno, ko „obžaluje protekcionistične ukrepe, ki so jih med finančno krizo sprejele nekatere latinskoameriške države, zlasti Argentina; poziva Komisijo, da redno obravnava vprašanje dostopa na trg z državami v Latinski Ameriki“; ali tudi ko trdi da je „globoko zaskrbljen zaradi nedavnih omejevalnih ukrepov, ki so jih sprejele argentinske oblasti za živila, uvožena iz tretjih držav, vključno z Evropsko unijo“.

Podpora za liberalizacijo mednarodne trgovine, ki izstopa med nekaterimi predlogi, je prav tako nesprejemljiva, čeprav v nadaljnjih točkah obstajajo tudi druga, drugačna stališča.

 
  
MPphoto
 
 

  Elisabeth Köstinger (PPE), v pisni obliki. (DE) Evropska unija ohranja dobre gospodarske odnose z državami v Latinski Ameriki na ravni Svetovne trgovinske organizacije (STO) in tudi na dvostranski in večstranski ravni. Te trgovinske in gospodarske odnose je treba še naprej razvijati v smislu občutljivih gospodarskih sektorjev EU. Zato izrecno podpiram predloženo spremembo k 30. odstavku, ki poziva, da je treba „uvoz kmetijskih proizvodov v EU dovoliti le, kadar so bili proizvedeni ob upoštevanju evropskih standardov za varstvo potrošnikov, zaščito živali, varstvo okolja ter minimalnih socialnih standardov“. Naši evropski državljani morajo izpolnjevati visoke proizvodne standarde in ne bi smeli biti zaradi nelojalne konkurence v slabšem položaju. Da bi lahko zagotovili pokrivanje stroškov, sta potrebna načrtovanje in dohodkovna varnost. Prav tako je treba te stvari upoštevati tudi v zvezi s sporazumi o prosti trgovini.

 
  
MPphoto
 
 

  Mario Mauro (PPE), v pisni obliki. (IT) Z izjemo predloga spremembe 32, za katerega je skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) zahtevala ločeno glasovanje in proti kateremu bomo glasovali, bi moralo biti poročilo potrjeno kot celota, saj zagotavlja koristen pregled nad stanjem glede naših odnosov z Latinsko Ameriko. Vrhunsko srečanje Evropske unije in Latinske Amerike, ki je potekalo 18. maja v Madridu, je dalo razvoju odnosov med obema stranema močan zagon: to so odnosi, ki se iz leta v leto krepijo. Nobena od obeh strani ne more izključiti trgovinskih odnosov z drugo, seveda pa mora kljub temu odnos ustvarjati oprijemljive rezultate in voditi k izboljšanju življenskih razmer našega prebivalstva.

 
  
MPphoto
 
 

  Mairead McGuinness (PPE), v pisni obliki. − Klub temu, da se strinjam z mnogimi sestavinami tega poročila, sem pri končnem glasovanju glasovala proti. Poročilo jasno podpira ponovno odprtje pogovorov o trgovanju z državami Mercosurja. Čeprav podpiram pozive, da je treba zagotoviti, da bo uvoz iz tretjih držav proizveden skladno standardi EU, bo imel pridružitveni sporazum EU-Mercosur negativne posledice za kmetijstvo v Evropi, zlasti za naš živinorejski sektor. Odkar je v začetku letošnjega leta Komisija ponovno začela pogovore s trgovinskim blokom, ni uspela oceniti vplivov sporazuma o kmetijstu v EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Ker je EU glavna vlagateljica in druga največja trgovinska partnerica Latinske Amerike in ker zagotavlja tudi največ razvojne pomoči, menimo, da je ta informacija zadostna za razvoj jasne in dobro opredeljene strategije glede trgovinskega odnosa med EU in Latinsko Ameriko. Podpiramo opredelitev jasnih smernic za sodelovanje, ki bo uspešno prispevalo k politični stabilnosti, boju proti podnebnim spremembam, obvladovanju migracijskih tokov in preprečevanju naravnih nesreč. Dober način za zagotavljanje pomoči, ki jo potrebuje Latinska Amerika, je okrepitev trgovinskega odnosa med dvema skupinama, ki bo ob zaključku eden največjih na svetu. Vendar pa je pomembno, da ne pozabimo na najbolj oddaljene regije v Evropi, ki jih lahko uvažanje nekaterih kmetijskih proizvodov prizadene, zlasti portugalsko regijo Madeira z ozirom na uvoz banan. Najti bomo morali uravnotežen sporazum, ki dovoljuje Latinski Ameriki, da se razvija, obenem pa ne škoduje različnim gospodarskim sektorjem nekaterih držav članic, predvsem v kmetijskem sektorju.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) V zadnjih nekaj letih je Latinska Amerika postala gospodarska regija v vzponu. Trgovinski sporazumi z južnoameriškimi državami predstavljajo zelo pozitiven razvoj. Ker je Evropska unija zelo pomembno razvojno delo že izpeljala, bi sedaj morala dalje krepiti svoj položaj kot druga največja trgovinska partnerica regije, tako kot to že počne Rusija. Vendar bi tudi EU morala previdno razmisliti, s katerimi državami trguje, saj je izkoriščanje delavcev v mnogih južnoameriških državah še vedno pravilo. Glasoval sem proti temu poročilu, ker premalo pozornosti posveča ponekod zelo revnim delovnim pogojem v Latinski Ameriki in ponuja premalo predlogov za njihovo izboljšanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. (DE) Poročevalec zagovarja dokončno odprtje trgovanja med EU in Latinsko Ameriko. Nadalje, težave v zvezi s pridružitvenim sporazumom EU-Mercosur v poročilu niso ustrezno rešene. Zato tega poročila nisem podprl.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. (IT) Glasoval sem za to poročilo, ker verjamem, da je treba Komisiji poslati sporočilo, da je Parlament odločen vzpostaviti še tesnejše povezave z Latinsko Ameriko. Južna Amerika ima zaradi cele množice zgodovinskih, socialnih in gospodarskih razlogov mnogo skupnega z Evropo. Naši trgovinski odnosi so bili vedno odlični, vendar jih je treba krepiti in podpirati, tudi v luči novih zahtev obeh celin. Ne smemo namreč pozabiti pomembnosti nekaterih držav, ki se jih je v preteklosti morda obravnavalo kot države v razvoju, vendar so zdaj prave svetovne gospodarske sile. Ob upoštevanju vseh teh točk verjamem, da mora Evropa še naprej igrati svojo vlogo kot prednostna trgovinska partnerica, vodnica in posebno izhodišče za vse države v regiji.

 
  
MPphoto
 
 

  Georgios Papanikolaou (PPE), v pisni obliki. (EL) Glasoval sem za poročilo gospoda Scholza, ker je povečana podpora trgovinskim odnosom med Evropsko unijo in državami Latinske Amerike rezultat večjih demokratičnih reform v ravno tej regiji in izboljšav v okviru varstva človekovih pravic. Vseeno pa je treba zagotoviti, da prihodnji trgovinski odnosi med dvema regijama ne bodo ovirali napredka in da bodo izdelki, uvoženi v EU, glede kvalitete, varstva potrošnikov in varovanja okolja v skladu z evropskimi standardi. Prav tako se strinjam, da bi Komisija morala pokazati večjo skrb pri izvajanju ali širitvi trgovinskih sporazumov z državami, ki še naprej kršijo temeljne človekove pravice.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za resolucijo Evropskega parlamenta z dne 21. oktobra 2010 o trgovinskih odnosih Evropske unije z Latinsko Ameriko, saj verjamem, da prosti trg spodbuja svetovno gospodarstvo in je lahko pomemben dejavnik pri razvoju držav Latinske Amerike. Vseeno pa menim, da bi bilo treba pooblastilo, ki ga je Evropska komisija prejela za vodenje pogajalskega procesa, ponovno oceniti, saj je prestaro in neprimereno za sedanje okoliščine, v katerih se bodo odvijala pogajanja. V ponovni preučitvi bi vsekakor imeli možnost vztrajati pri potrebi za izvajanje raziskav o vplivu sporazumov na strukturo evropske proizvodnje, posebno na kmetijstvo, pred njihovo sklenitvijo. Odločno stališče je treba zavzeti tudi proti nadaljnjemu omogočanju, da kmetijski proizvodi se uporabljajo kot transakcijska valuta za poslovne prednosti na drugih ravneh.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. Razlog, zakaj smo na koncu glasovali proti besedilu, je bil, da so bili bolj specifični predlogi za zaščito Latinske Amerike pred špekulativnimi napadi in pojavom podnebnih sprememb, za odvračanje od agresivne izvozne usmerjenosti, za izogibanje okoljskemu dampingu in za varovanje liberalizacije finančnih storitev, oslabljeni v procesu doseganja kompromisov, kot protiutež za ustavitev še bolj grotesknih španskih besedil. Poziv, da bi na STO pozabili nesrečno razvojno agendo iz Dohe in pozornost prihodnjega dela usmerili v trgovinsko uredbo o novih izzivih, je bil obrnjen in preoblikovan v tisočkrat ponovljen poziv k hitri sklenitvi poštene, ambiciozne in celovite razvojne agende iz Dohe.

Izgubljen je tudi pojem neodvisna preskrba s hrano. Namesto, da bi v poročilu rekli bobu bob, pa to le „poudarja pomen...“, po zavrnitvi vseh oprijemljivih številk, meril in rokov. Zaradi tega ostaja poročilo v primerjavi z obstoječimi dokumenti brez dodane vrednosti. Glede posebnih zahtev zaostaja za njimi.

 
  
MPphoto
 
 

  Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. (IT) To poročilo ima našo podporo, ker poudarja krepitev odnosov med EU ter državami Latinske Amerike in Karibov. Posebna naloga Evropske unije je, da igra gospodarsko in poslovno vlogo na mednarodnem prizorišču in premaguje konkurenco svojih partneric, Združenih držav in Kitajske, ki imajo oporo na trgu Latinske Amerike.

Nekaj sektorjev ima korist od teh trgovinskih odnosov. Petinosemdeset odstotkov uvoza v držav Latinske Amerike in Karibov (LAC) je industrijskih proizvodov, medtem ko predstavljajo 40 % izvoza v EU osnovni proizvodi. V srednjeročnem in dolgoročnem smislu bi bilo treba trgovinske odnose okrepiti v skladu z jasnimi in preglednimi pravili.

 
  
MPphoto
 
 

  Daciana Octavia Sârbu (S&D), v pisni obliki. (RO) Evropska unija je najprej in predvsem zagovornica spoštovanja človekovih pravic. Zato menim, da se moramo zelo pazljivo osredotočiti na spoštovanje človekovih pravic v Kolumbiji preden liberaliziramo trgovino s to državo. Po drugi strani pa moramo na področju uvoza hrane iz Latinske Amerike zagotoviti, da te države izpolnjujejo enake standarde glede kvalitete in zaščite živali, kot jih izpolnjujejo naši proizvajalci.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. (PT) Evropska skupna trgovinska politika je bistven in pomemben del celotnega zunanjega delovanja Unije. Igra lahko zelo pozitivno vlogo pri ciljih ustvarjanja bogastva in pri gospodarskih in političnih odnosih med ljudmi in državami Evrope in Latinske Amerike. Ne dvomim, da bi tesnejše povezovanje gospodarskih področij lahko koristilo obema stranema, zlasti v smislu ustvarjanja več in boljših delovnih mest. Vendar pa poznam učinke, ki bi jih lahko imeli obojestranski trgovinski sporazumi, podpisani med Evropsko unijo in državami Latinske Amerike na gospodarstva najbolj oddaljenih regij.

V regiji Madeira, od koder izhajam, so posledice vidne zlasti v zvezi s proizvodnjo banan. Zato trdim, da je treba ohraniti ta proizvodni sektor in ostale strateške in tradicionalne sektorje najbolj oddaljenih regij.

V ta namen in v skladu z zavezo, ki jim jo je dala Evropska unija, je treba najbolj oddaljene regije zagotoviti ustrezna nadpmestila, pri čemerj se posebna pozornost namenja njihovim ranljivim gospodarstvom. To poročilo vsebuje določbo za takšno zaščito teh regij, zato sem glasoval za.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. − Naj Bog blagoslovi vaše otroke. S tem blagoslovom prekinjam sejo.

 
Zadnja posodobitev: 31. januar 2011Pravno obvestilo