Predsednik. – Naslednja točka je skupna razprava o:

Izjavi Sveta in Komisije o bližajočem se vrhunskem srečanju EU-ZDA in čezatlantskem ekonomskem svetu, in

Izjavi Sveta in Komisije o sporazumu EU-ZDA o varstvu podatkov.

  Stefaan De Clerck, predsedujoči Svetu. – (NL) Gospod predsednik, gospa Reding, gospod komisar, spoštovani poslanci in poslanke, kot veste, razprava o sodelovanju med Združenimi državami in EU traja že nekaj časa. Tako smo 28. Maja 2010 prejeli predlog Komisije, ki prosi za odobritev začetka pogajanj o sporazumu med Evropsko unijo in Združenimi državami o varstvu osebnih podatkov; gre za zadevo, ki je bila že večkrat predmet razprave, tudi v tem parlamentu.

Obenem se je Komisija odzvala na delo Kontaktne skupine na visoki ravni EU-ZDA za varstvo in izmenjavo podatkov, ki je leta 2008 pripravila poročilo, posredovano tudi Evropskemu parlamentu. Seveda je za Evropo varstvo podatkov, o katerem govori to poročilo, bistvenega pomena. Gre za temeljno pravico, ki je zajamčena s členom 16 pogodbe, in kateri predsedstvo pripisuje poseben pomen. Zato predsedstvo podpira vse pobude za izboljšanje varstva podatkov pri čezatlantskih odnosih in zagotavljanje zadostne ravni takšnega varstva.

Sporazum mora upoštevati načela varstva podatkov, ki jih določajo različni dokumenti: Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, direktiva o varstvu podatkov iz leta 1995 in okvirni sklep iz leta 2008. Rekel sem, da moramo doseči zadostno raven varstva podatkov, kar pa ne pomeni, da gre v vsakem primeru za enakovredno ali identično raven varstva.

Obstajati mora visoka, zadostna raven varstva pravic posameznikov, vendar pa se lahko način zajamčenja teh pravic razlikuje od države do države. Vsak sistem ima posebne značilnosti, tudi glede varstva podatkov, kar pa ne sme predstavljati bistvenega problema. Vendar je pomembno to, da lahko zajamčimo izvršljivost državljanskih pravic v prihodnjem sporazumu, ki so izvršljive v prid vseh udeležencev.

Kako bodo Združene države in Evropska unija natančneje zajamčile izvršljivost teh pravic? Vsaka stran bo morala sama odločati o tem. Naše stališče je, da se mednarodni sporazum lahko prenese na različne načine, tako kot se evropska direktiva lahko na različne načine prenese v zakonodaje različnih držav članic. Sicer pa je za vse vsekakor najbolj pomemben končni rezultat: pravice, ki so izvršljive v prid vseh udeleženih strani na obeh straneh Atlantskega oceana.

Ker ima Svet glede tega iste pomisleke kot Parlament, bo v svojem sklepu o odobritvi začetka pogajanj zaprosil Komisijo, da Svetu med pogajanji predloži poročilo, usmerjeno predvsem v posebno vprašanje, in sicer kako zajamčiti dejansko izvršljivost pravic, določenih s sporazumom.

V preteklosti so bili sklenjeni sektorski sporazumi, vključno s posebnimi dogovori glede varstva podatkov, ki so bili različni za vsak sektor, tako da danes različne določbe teh sporazumov tvorijo nekakšen brezizhoden labirint, ki dejansko ovira nalogo policistov, odgovornih za izvajanje določb o varstvu podatkov. Pogajanja o teh specifičnih sporazumih so pod močnim časovnim pritiskom. To je veljalo za sporazume o evidenci podatkov o potnikih (PNR) in o programu za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti (TFTP); z razpravami ste seznanjeni. Torej, ko gre za prihodnji celovit sporazum o varstvu podatkov, v katerem bodo zajamčena načela varstva podatkov, se moramo izogniti potrebi po ponovnih pogajanjih za sklenitev sektorskih sporazumov.

Po drugi strani pa moramo biti realistični in se zavedati, da en sam celovit sporazum z Združenimi državami na področju varstva podatkov ne bo nikoli izločil vseh morebitnih problemov v prihodnosti. Zato se moramo zavedati, da je kasneje še vedno mogoče skleniti dodatne posebne sporazume.

Tako bo moral obstajati tako imenovani krovni sporazum, ki bo določal temeljne pravice, vendar sam po sebi ne bo tvoril osnove za prenos podatkov. Podatki se morajo prenašati na osnovi drugih obstoječih ali prihodnjih posebnih sporazumov.

V zaključku mi dovolite, gospod predsednik, da poudarim, da si predsedstvo prizadeva obravnavati pogajalski mandat za ta celovit sporazum skupaj s tremi mandati za sporazume PNR z Avstralijo, Kanado in Združenimi državami, in da bi močno želeli razpravljati o tej zadevi na zasedanju Sveta 2. in 3. decembra. Zahvaljujem se vam za pozornost.

  Karel De Gucht, član Komisije. Gospod predsednik, baronica Ashton ne more biti danes z nami, tako da bom obravnaval vrhunsko srečanje EU-ZDA in tudi čezatlantski ekonomski svet – znan tudi kot TEC. Kot veste, bo vrhunsko srečanje potekalo v Lizboni 20. novembra; dokazati mora, da partnerstvo med EU in ZDA predstavlja dodano vrednost in da ima v 21. stoletju še vedno pomembno vlogo.

Ob tej priložnosti želim pozdraviti aktivni prispevek Evropskega parlamenta k odnosom med EU in ZDA in obvestiti poslance o našil ciljih za srečanje na vrhu. EU in ZDA še vedno trpita posledice gospodarske krize. Zato bodo gospodarstvo in delovna mesta osrednja tema razprav na vrhunskem srečanju.

Začeli bomo s pregledom ustreznih rezultatov vrhunskega srečanja G20 in nato razpravljali o naših prispevkih k trajnostni in uravnoteženi svetovni oživitvi. Poleg tega želimo, da vrhunsko srečanje poudari potrebo po sklenitvi sporazuma v STO o razvojni agendi iz Dohe, ki bo velikopotezen, celovit in uravnotežen. Izjavili bomo našo skupno namero, da se upremo protekcionizmu doma in na tujem. Osredotočili se bomo na širitev ekonomskih koristi čezatlantskega gospodarstva. Kar zadeva čezatlantski ekonomski svet, toplo pozdravljam važne zamisli, kakor so podane v resoluciji.

Želel bi poudariti predvsem tri elemente: pomen krepitve strateških komponent čezatlantskega ekonomskega sveta; potrebo, da TEC podpre in spodbudi sodelovanje pri vseh zadevah, ki vplivajo na regulativno okolje industrijskih panog in potrošnikov v EU in ZDA; in ključno vlogo zakonodajalcev, da postanejo varuhi in akterji pri približevanju naših pristopov.

Dovolite mi, da izrazim nekaj lastnih mnenj glede odnosov med EU in ZDA in zakaj menim, da je TEC pomemben. EU in ZDA sta najbolj povezani gospodarstvi na svetu; gre za največja medsebojna trgovinska in investicijska partnerja; imamo skupne vrednote in odgovornosti pri sledenju globalnih izzivov glede različnih vprašanj, pa naj bodo to inovacije in okoljski izzivi ali energetska varnost in dostop do surovin. To ponazarjata varstvo potrošnikov in varstvo podatkov, čeprav se razlikujeta naša pristopa do gospodarskih in regulativnih vprašanj.

Pomirja pa me naša dokazana sposobnost sodelovanja, kadar gre za res. Pri boju proti gospodarski in finančni krizi smo zelo učinkovito združili naša prizadevanja; s pomočjo naše skupne zaveze na G20 in v STO smo se ubranili protekcionističnih potez. Po dveh letih EU in ZDA zdaj začenjata naslednjo fazo: ustvarjanje pametne in trajnostne rasti in delovnih mest, obenem pa se srečujeta z resnimi izzivi in vedno večjo konkurenco iz gospodarstev v vzponu.

Zastavlja se vprašanje: kako nam lahko okrepljeno sodelovanje z ZDA pomaga, da to dosežemo? Menim, da morata EU in tudi ZDA ponovno pretehtati in verjetno ponovno opredeliti čezatlantsko partnerstvo, da bi se prilagodili novim razmeram. Danes se moramo vprašati, kakšen naj bi bil čezatlantski trg leta 2020. Ali bosta imeli EU in ZDA vodilno vlogo pri inovativnih tehnologijah, npr. električni avtomobili in inteligentna energetska omrežja, ki so sposobne preobraziti družbo? Ali bosta uspeli skupaj spodbujati odprta omrežja storitev IKT in pregledno zakonodajo? Ali bodo naša MSP uspevala in se uveljavila na novih trgih, pri tem pa varovala svoje pravice intelektualne lastnine? Ali bodo imeli potrošniki koristi od izmenjave informacij med ZDA in EU glede nevarnih izdelkov? Kako bomo pristopili k varnostnim grožnjam in terorizmu? Ali bo to enostranski aktivizem ali pa zanašanje na učinkovitejše in medsebojno dogovorjene rešitve, ki spodbujajo varno trgovino? Kako naj obravnavamo gospodarske izzive, ki jih predstavljajo gospodarstva v vzponu na področjih, kot so pravice intelektualne lastnine, dostop do surovin in subvencioniranje domače industrije? Ponovna vzpostavitev TEC je poskus, da se oblikuje ta strateški odnos.

Z mojim sogovornikom, ameriškim sopredsednikom TEC, Michaelom Fromanom, smo se dogovorili, da določimo nove smernice. TEC si predstavljamo kot glavno politično platformo, kjer lahko razpravljamo o gospodarskih in strateških vprašanjih, vključno z vprašanji tretjih držav, ter o zakonodajnih vprašanjih. Zakonodajalci, podjetja in potrošniki so svetovali Komisiji in ameriški administraciji in s tem ključno prispevali k oblikovanju možnih čezatlantskih rešitev obstoječih in morebitnih problemov, s takšnimi prispevki pa bi morali nadaljevati.

Naslednje zasedanje TEC bo potekalo 17. decembra v Washingtonu. Usmerjeno bi moralo biti v tri glavne teme: inovacije in nove tehnologije; oblikovanje čezatlantskega trga ter oblikovanje strategij za „pozelenitev“ naših gospodarstev.

Glede energetske politike: Energetski svet EU-ZDA se bo sestal dan pred vrhunskim srečanjem in bo nadaljeval z oblikovanjem skupnih odzivov na energetsko varnost. Naš namen je, da bi moralo vrhunsko srečanje zaprositi ta energetski svet, naj pospeši sodelovanje med EU in ZDA pri razvoju in uveljavljanju zelenih energetskih tehnologij in spodbudi izmenjavo med našimi raziskovalci, da bi lahko svobodno sodelovali v energetskih raziskovalnih programih drug drugega. To delo podpira naša prizadevanja na področju podnebnih sprememb in tudi pri ustvarjanju novih delovnih mest.

Zavedamo se, da so naši državljani močno zaskrbljeni zaradi vpliva globalnih podnebnih sprememb. Na vrhunskem srečanju bomo pritiskali na ZDA z zahtevo, da mora konferenca v Kankunu prispevati pomemben korak v smeri celovitega globalnega okvira za boj proti podnebnim spremembam.

Glede razvoja: EU in ZDA sta največji donatorici pomoči na svetu. Poleg prizadevanj pri uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja glede zanesljivosti preskrbe s hrano in pomoči najrevnejšim državam pri prilagajanju podnebnim spremembam moramo tesno sodelovati pri povezovanju naših prizadevanj v državah prejemnicah, da bi čim bolj povečali učinkovitost in vpliv naše pomoči ter se izognili podvajanju teh prizadevanj.

Glede varnosti: ker se zavedamo, da se temeljne pravice in varnost državljanov dopolnjujejo in se medsebojno krepijo, moramo pri našem delu v vsakem primeru zagotoviti dobro uravnoteženost teh dveh vidikov. Vem, da bo Viviane Reding kasneje danes z vami razpravljala o tem pomembnem vprašanju, vključno o sporazumu o evidenci podatkov o potnikih. EU in ZDA morata tudi celoviteje sodelovati v boju proti novim grožnjam, ki pretijo svetovnim mrežam, kot so kibernetski učinki in kibernetska kriminaliteta.

Nazadnje, na področju zunanje politike bomo poudarili naše skupne strategije in čimbolj uveljavili naš vpliv. Mirovni proces na Bližnjem vzhodu moramo podpreti, da bi v enem letu dosegli okvir za sporazum med Izraelom in palestinsko oblastjo. Glede Irana je EU izpolnila strožje sankcije, vendar je ostala močno zavezana možnostim za sodelovanje z Iranom.

Na splošno bo vrhunsko srečanje zajemalo vrsto vprašanj, ki so osrednjega pomena za čezatlantske odnose. Z zanimanjem pričakujem razprave, ki bodo sledile.

PREDSEDSTVO: ALEJO VIDAL-QUADRAS
podpredsednik

  Viviane Reding, podpredsednica Komisije. Gospod predsednik, Komisija je 26. maja predlagala, naj Svet odobri pogajanja o sporazumu med EU in ZDA o varstvu podatkov, in predložila osnutek pogajalskih smernic. Priporočilo za mandat je zdaj predmet razprave v Svetu. Vem, da Evropski parlament soglaša z mojim stališčem: gre za enkratno priložnost, da dosežemo visoko raven varstva osebnih podatkov in obenem uvedemo novo dinamiko v naše čezatlantske odnose.

Izmenjava ustreznih informacij je bistveni element učinkovitega sodelovanja v boju proti kriminalu, ne samo znotraj EU, temveč tudi z ZDA. Partnerstvo med EU iz ZDA na področju varnosti je zelo pomembno: je neobhodno potrebno in zato moramo dopustiti, da deluje.

V preteklosti se je vedno znova pojavljajo vprašanje varstva osebnih podatkov. Kadar koli je potekala razprava o izmenjavi podatkov čez Atlantik za namene pregona, se je ponovno pojavilo to vprašanje. Prepričani smo, da sporazum lahko olajša pogajanja o posebnih prihodnjih sporazumih o izmenjavi osebnih podatkov. Takšen sporazum nam bo nudil tudi priložnost, da gradimo na skupnih temeljih in poiščemo zadovoljive rešitve za prihodnje sodelovanje.

Naj bom povsem jasna glede tega. Potrebujemo splošen sporazum, ki bo določal celovit in pravno zavezujoč okvir za varstvo osebnih podatkov in uveljavljanje pravic posameznikov. Vsi vemo, da zdaj obstaja mnogo posebnih sporazumov o izmenjavi podatkov med ZDA in državami članicami ter med ZDA in EU. Vsak ima lastna ad hoc pravila o varstvu podatkov. To pomeni mozaik različnih varoval in določb za obdelavo osebnih podatkov. Takšna rešitev še zdaleč ni zadovoljiva in je stežka opravičljiva, saj govorimo o temeljni pravici – pri pravici do varstva podatkov pa gre za temeljno pravico.

Z vašo pomočjo sem odločena, da naredim konec temu parcialnemu pristopu in preko pogajanj sklenem krovni sporazum, ki:

(i) določa celovit in usklajen sveženj standardov za varstvo podatkov ter vključuje bistvena načela, kot so načelo sorazmernosti, minimizacije podatkov, najkrajših obdobij hrambe in omejitve namena;

(ii) se uporablja za vse prihodnje in obstoječe sporazume, ki urejajo izmenjavo informacij za namene pregona;

(iii) vsebuje vse potrebne standarde za varstvo podatkov v skladu s pravnim redom Unije na področju varstva podatkov in predlaga izvršljive pravice posameznikov, upravno in sodno varstvo ali klavzulo o nediskriminaciji;

(iv) zagotovi učinkovito uporabo standardov za varstvo podatkov in njihov nadzor s strani neodvisnih javnih organov.

Verjamem, da državljani in tudi podjetja pričakujejo en sam sveženj pravno zavezujočih standardov za varstvo podatkov, ki se bo enotno uporabljal povsod v Uniji, tudi za namene pregona v čezatlantskem sodelovanju. Prav tako sem prepričana, da moramo biti daljnosežni.

Odločena sem, da še naprej uresničujem svoje cilje, in prepričana sem, da lahko računam na podporo Evropskega parlamenta pri dosegi dobrega sporazuma z ZDA; sporazuma, ki bo zagotavljal visoko raven varstva podatkov za vse posameznike in nam omogočil, da nadaljujemo potrebno in pomembno sodelovanje z Združenimi državami v boju proti terorizmu in organiziranemu kriminalu.

  Elmar Brok, v imenu skupine PPE. – (DE) Gospod predsednik, gospod De Clerck, gospa Reding, gospod De Gucht, gospe in gospodje, skupina Evropske ljudske stranke (Krščanski demokrati) podpira skupni predlog za resolucijo in se zahvaljuje tistim, ki so tukaj nastopili.

Pred vrhunskim srečanjem med EU in ZDA in zdaj, ko poteka vrhunsko srečanje G20, se moramo zavedati, da ima le skupni odgovor Evrope možnost, da bo uresničen na svetovni ravni, kadar gre za različna vprašanja, ne le gospodarska, temveč tudi vprašanja glede miru in varovanja okolja. Zato si tukaj želimo tesneje sodelovati in si tako kot Evropski parlament prizadevamo to doseči z novimi večinami v ameriškem kongresu, ki imajo v tem okviru glavno vlogo. Gospod De Gucht to uresničuje glede čezatlantskega ekonomskega sveta (TEC), gospa Reding glede varstva podatkov in videli smo tudi, da imata parlamenta glede SWIFTa pomembno vlogo pri uresničevanju tega. Skupaj imajo Evropejci in Američani, ki še vedno predstavljajo 60 % svetovnega bruto domačega proizvoda, priložnost za oblikovanje standardov in se pozitivno odzovejo na izzive terorizma, zadeve glede Irana in Bližnjega vzhoda, podnebne spremembe in tudi mnogo drugih vprašanj. Pri tem si moramo ustrezno prizadevati.

Zato upam, da bomo lahko naredili korak naprej pri teh splošnih zadevah in da bo dosežen napredek v TEC, ki ga je gospod De Gucht ponovno obudil s svojimi prizadevanji. Upam, da bodo prvotni cilji uresničeni, tako da bomo lahko odstranili trgovinske ovire in dosegi čezatlantski trg, ki bi lahko za nas uresničil visoko stopnjo rasti, pri tem pa bi se izognili nepotrebnim stroškom – in upam tudi, da bo gospa Reding napredovala pri vprašanjih o temeljnih pravicah, varstvu podatkov in sorodnih vprašanjih. Treba je zagotoviti varstvo podatkov, iz različnih razlogov pa moramo imeti tudi izmenjavo podatkov. Zato je zelo dobro, da poskušamo tukaj doseči dogovor glede skupnih standardov, čeprav imamo različna pravna pristopa.

Dovolite mi, da še nekaj pripomnim, in sicer v tem primeru je treba glede finančnih trgov seveda povedati, da je bila sicer sprejeta zakonodaja, ki zagotavlja, da se dogodki izpred dveh let ne bodo ponoviti, vendar se je zdaj ameriška centralna banka na primer odločila, da bo na trg sprostila 600 milijonov USD brez posvetovanja; posledice tega pa so seveda, da se je pojavila bojazen inflacije in drugih zadev ter nekaj motenj v svetovnem gospodarstvu. Nič nam ne bo pomagalo, če se menjalni tečaji ne bodo oblikovali v odnosu drug na drugega.

  Hannes Swoboda, v imenu skupine S&D. – (DE) Gospod predsednik, želim se toplo zahvaliti Svetu in Komisiji za njune uvodne pripombe. Zlasti se želim osredotočiti na to, kar je povedal gospod De Gucht, saj je treba ugotoviti, da so se ZDA po 2. novembru spremenile. Ne rečem, da je bilo sodelovanje z ZDA pred tem idealno, vendar obstaja bojazen, da bo zdaj še težje.

Gospod De Gucht, omenili ste protekcionizem. Menim, da moramo skupaj ukrepati v boju proti protekcionizmu. Morda je to kratkoročna rešitev na enem ali drugem področju, vendar na splošno to ni rešitev, saj privede do konkurenčnega protekcionizma, ki prav gotovo ni v našem interesu. Omenili ste energetske zadeve. Danes je Komisija objavila dokument o energiji – Energija 2020. Čeprav bi bil lahko kritičen do nekaterih vidikov dokumenta, je njegova osnovna zamisel pravilna. Vendar si ne morem predstavljati, da bodo ZDA objavile podoben dokument s podobnimi smernicami. To področje bo zelo težavno, zlasti v obdobju po 2. novembru. Omenili ste tudi električne avtomobile in zadevo glede razvoja inteligentnih energetskih omrežij v sodelovanju z ZDA; to so dejansko stvari, ki jih moramo poskusiti uresničiti. Vendar moramo obenem povedati ZDA, da imamo tudi druge partnerje. Lahko tudi poskusimo razviti podobne stvari s Kitajsko, Brazilijo in drugimi državami. Američanom moramo dajati videz, da ni nujno, da smo odvisni od njih. Želimo si sodelovati z njimi, vendar niso naš edini partner, zlasti ko gre za podnebne spremembe. Ne smemo pozabiti vedenja ZDA in nemoči predsednika Obame, ker zakonodaja še ni bila sprejeta. Zaradi sedanjih večin v kongresu zakon ni bil niti predložen, zato lahko sklepamo, da bodo stvari še težavnejše, če nam ne bo uspelo napredovati pri nekaterih zadevah v sodelovanju z državami, kot so Kitajska, Indija ali Brazilija. To je dejstvo, ki ga moramo jasno priznati.

V zvezi s pripombami gospoda Broka naj izjavim, da je bila na začetku razlika velika, zdaj pa je ta manjša. Tudi z našega vidika je popolnoma pravilno in bistveno, da se ZDA vrnejo k uravnoteževanju svojega proračuna. Nič nimam proti temu. Prav nasprotno: to je dobro, da ZDA poskušajo ponovno ustvariti nova delovna mesta – dobro za Ameriko in dobro za nas. Vendar je to treba izvesti na usklajen način. Američani se morajo zato navaditi na to, da sprejmejo večje sodelovanje na svetovni ravni na tem področju, zlasti sodelovanje z Evropo.

  Sarah Ludford , v imenu skupine ALDE. Gospod predsednik, čezatlantski odnosi so za Evropo najpomembnejši. Poleg tega, da predstavljamo polovico svetovnega gospodarstva, sta naši demokraciji ključni gonilni sila pri ohranitvi človekovih pravic in pravne države. Vendar se včasih zdi, da imamo naše odnose za samoumevne, ali pa dopuščamo, da naše družinske razprtije zameglijo naše poglavitne skupne interese.

Zato naša skupna resolucija vztraja pri strateškem partnerstvu, ki poudarja povezovanje in sodelovanje pri spopadanju z globalnimi izzivi in regionalnimi vprašanji, pri čemer imajo zakonodajalci resno in celovito vlogo. To strateško partnerstvo mora temeljiti na gospodarski in politični svobodi.

Zadovoljen sem, da poslanci ponovno poudarjajo našo zahtevo po uresničitvi prostega čezatlantskega trga do leta 2015. To pomeni pripraviti naše ambicije za odstranitev trgovinskih in regulativnih ovir. Zelo velik in vedno večji del čezatlantskih odnosov zadeva vprašanja pravosodja, organov pregona in človekovih pravic. To je bilo včasih ad hoc vprašanje, zdaj pa je dejansko eden ključnih elementov. Bolj ko utrjujemo naše partnerstvo z medsebojnim spoštovanjem naših skupnih vrednot, močneje lahko nastopamo in razglašamo te vrednote po svetu.

V tem okviru predstavlja dejstvo, da je bivši predsednik George Bush ponovno opravičil prakso, imenovano „water boarding“ – kjer gre nedvoumno za mučenje – vse, kar je bilo narobe in katastrofalno v osmih letih njegovega predsedovanja, in zaradi česar je postal zahod manj svoboden in manj varen. Številni dokazi očitnega grdega ravnanja z iraškimi priporniki s strani ameriških in britanskih vojakov zahtevajo pregled na najvišji ravni, tudi na naslednjem vrhunskem srečanju in v neodvisnih preiskavah.

Z velikim zadovoljstvom se poslušal nastop podpredsednice Reding o sporazumu o varstvu podatkov. Ta krovni sporazum, kot ga je poimenovala, je bistvenega pomena, saj zdaj gasimo požare na posameznih sporazumih o izmenjavi podatkov. Če bi le dosegli dogovor, tj. okvir, v katerem bi lahko preučili posamezne zahteve za izmenjavo podatkov, bi bilo to izredno dragoceno, saj je bilo toliko naše pozornosti in prerekanj osredotočenih na ta predmet. Gre za veliko nagrado, ki je vredna veliko prizadevanj.

  Reinhard Bütikofer , v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, volitve 2. novembra predstavljajo dokaj pomemben preobrat v nedavni zgodovini Amerike in zdi se nam, da se je ta država zdaj ustavila, da zajame sapo. V teh razmerah je toliko bolj pomembno, da izrazimo zanesljivost našega sodelovanja in določimo jasne prednostne naloge za naše skupno delo v prihodnosti.

Zahvaljujem se gospodu De Guchtu, ker je izpostavil vprašanje čezatlantskega ekonomskega sveta (TEC) na začetku svojih pripomb in za to, kar je povedal o tej zadevi. V TEC moramo vdahniti novo življenje. Do zdaj TEC ni storil veliko, vendar lahko še vedno upamo. Podpiram dva vidika, ki ste ju omenili, gospod komisar, in z njima soglašam, tj. dvostransko sodelovanje – na primer v smislu standardizacije in ureditve nizkoogljičnih tehnologij – in tudi strateško komponento, ki to presega. Upajmo, da je to korak naprej.

Na žalost na eno in polurnem vrhunskem srečanju na Portugalskem ne bo obravnavana podnebna politika. Vendar je pomembno, da naša predstavnika, predsednik Barroso in predsednik Van Rompuy, jasno izjavita, da si Evropa ne bo dopustila, da jo to zadrži ali potegne v propad. Osredotočenje na razvojno politiko je dobra stvar in z evropske perspektive bi bilo tudi dobro, če bi lahko dosegli ne le navadno sodelovanje, temveč kvalificirano sodelovanje ob poudarjanju razvojnih ciljev tisočletja in podnebne zakonodaje.

Nazadnje, glede na to, da je predsedstvo zdaj oslabljeno in da v ZDA zdaj obstajajo nove izolacionistične težnje, bo za Evropo pomembno, da samostojno prevzame pobudo na mednarodni ravni, na primer na Bližnjem vzhodu glede Palestincev, Sirije ali Libanona. Američanom bi morali jasno povedati, da smo to pripravljeni storiti in da hočemo nositi to odgovornost.

  Timothy Kirkhope, v imenu skupine ECR. Gospod predsednik, naši najpomembnejši dvostranski odnosi so z ZDA. Pred nami je stoletje negotovosti, ki ga bo zaznamoval bistven premik v ravnovesju gospodarske moči v svetu, in sicer od liberalnih demokracij Evrope in Severne Amerike v smeri držav, od katerih nekatere še vedno ne sprejemajo naše zaveze pravni državi, demokraciji in človekovim pravicam.

Dokler bom imel svoje mesto v tem parlamentu, se bom seveda boril za enotnost med demokracijami Severne Amerike pri spodbujanju skupne vizije za prihodnost. Na primer, pri uresničevanju naših skupnih ciljev glede varnosti bi si morali prizadevati za najvišjo raven sodelovanja, da bi se izognili nepotrebnim težavam.

Zato pozdravljam delo v okviru varstva podatkov in sporazuma PNR, vendar je treba biti previden pri obravnavi morebitnih resnih posledic pri retroaktivni uporabi nove zakonodaje za obstoječe sodbe tako v Evropi kot v ZDA.

Zavedati se moramo tudi, da EU nima pravne pristojnosti nad pogajanji nacionalnih vlad s tretjimi stranmi. Resnično upam, da lahko glede tega kot tudi glede mnogo drugih skupnih vprašanj poiščemo praktične in sprejemljive rešitve.

  Takis Hadjigeorgiou, v imenu skupine GUE/NGL. – (EL) Gospod predsednik, prepričani smo, da sodelovanje ne bi smelo izključevati neodvisnosti. Verjamemo, da bi se morala EU naučiti samospoštovanja. Verjamemo, da dobro sodelovanje predpostavlja spoštovanje neodvisnosti druge stani. Verjamemo, da bi morali dialog in odnose med EU in ZDA voditi v duhu medsebojnega razumevanja in neodvisnosti.

Glede zelo resnih vprašanj, ki sem jih želel omeniti, želim izpostaviti naslednja vprašanja, za katera smo zlasti odgovorni mi: potreba po dejanskem pritisku na Izrael, da reši palestinsko vprašanje, in na Turčijo, da reši ciprsko vprašanje; nujna potreba po odpravi smrtne kazni v ZDA; dejstvo, da predsednik Obama ni držal obljube o zaprtju baze Gvantanamo, potreba po zaščiti – in ta izraz uporabljam premišljeno – osebnih podatkov in na koncu, obsežno vprašanje podnebnih sprememb. ZDA moramo prepričati, da prevzame svojo dejansko odgovornost.

  Fiorello Provera, v imenu skupine EFD. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, želim se vrniti na del govora gospoda De Guchta o mednarodnem razvojnem sodelovanju. Vemo, kako pomembno je to za uresničitev ciljev tisočletja. Zmanjšanje neenakosti med bogatimi in revnimi državami ni le izpolnjevanje moralne zahteve, temveč prispeva tudi k rešitvi motivov za mednarodne konflikte in spore ter tudi izboljšanje kakovosti življenja na obsežnih območjih sveta.

Zato lahko podpremo priporočilo v predlogu resolucije, da se porabi 0,7 % BDP industrijskih držav v ta namen do leta 2015, vendar so potrebni dodatni ukrepi, da bo pomoč učinkovita. Potrebno je povezovanje med Evropo in ZDA pri politiki pomoči, da se izognemo podvajanju posredovanj na različnih zemljepisnih širinah. Najboljša praksa za izvedbo načrtov mora biti bolje opredeljena in upoštevati potrebe prejemnikov in ne donatorjev. Dobro upravljanje v državah, ki so prejemnice pomoči, je bistvenega pomena za večjo učinkovitost posredovanja in preprečitev razpršitve dragocenih virov zaradi korupcije, nesposobnosti in neodgovornosti.

Zadnja omembe vredna točka je usklajenost med politiko razvojnega sodelovanja in trgovinsko politiko. Na primer, v kmetijstvu in ribištvu ni smotrno po eni strani financirati načrte gospodarskega razvoja, po drugi strani pa zapirati vrata proizvodom iz držav v razvoju. Sporazum iz Dohe bo pomemben korak naprej v tem pomembnem sektorju.

  Andreas Mölzer (NI). – (DE) Gospod predsednik, prihodnji meseci bodo pokazali posledice oslabitve predsednika Obame na domačih tleh zaradi sorazmerno slabih rezultatov njegove stranke na nedavnih volitvah v kongres. V mislih imam, na primer, možnost, da se povečajo protekcionistične težnje in vplivajo na trgovinsko in ekonomsko politiko; ali pa se bo predsednik Obama posvetil področju zunanje politike, kot so konflikt v Iraku in na Bližnjem vzhodu ter konflikt v Afganistanu. Bomo videli.

Za Evropo in zlasti za EU bi to moralo biti le omejenega pomena, saj mora biti EU sposobna oblikovati lastne poudarke in cilje ter lastne interese. To zlasti drži na področju svetovne politike, kjer je prisotnost EU precej okrnjena. Pomislimo samo na konflikt na Bližnjem vzhodu, kjer nimamo niti mesta za pogajalsko mizo. Kot vsi vemo v zvezi z vsemi vprašanji, pa naj bo to Iran, Afganistan ali konflikt na Bližnjem vzhodu, običajno jadramo v zavetrju ZDA brez lastne vizije. Po drugi strani pa na področju, kjer bi bilo primerno večje sodelovanje ZDA – na primer reševanje ciprskega vprašanja, kjer bi ZDA lahko vplivala na svojo zaveznico Turčijo – se ne dogaja veliko. Čeprav se zdi, da predsednika Obamo bolj zanima Pacifik kot Atlantik, moramo z našega gledišča posvetiti večjo pozornost Vzhodni Evropi in Bližnjemu vzhodu.

Tesnejše sodelovanje in povezovanje z ZDA je nedvomno tudi potrebno v čezatlantskem ekonomskem svetu. Ni dvoma, da bi moral zahod, to je Evropa in ZDA, ohraniti svoj položaj vodilne svetovne sile na področjih raziskav, inovacij in razvoja. Na koncu ne smemo pozabiti, da bi morali imeti izboljšano varovanje podatkov in tudi ohranitev ter spoštovanje pravic državljanov pomembno vlogo na vrhunskem srečanju.

  Ioannis Kasoulides (PPE). – Gospod predsednik, težišče sveta se nezadržno premika z zahoda proti vzhodu, ker nastajajo nove svetovne sile, kot sta Kitajska in Indija.

V tem novem okolju EU ostaja prva trgovinska sila na svetu in ZDA je še vedno glavna trgovinska partnerica EU, vendar naše sodelovanje to presega:

gre za osrednji element mednarodnega sistema, ki temelji na skupnih vrednotah, zgodovinskih povezavah in strateških interesih; to pa ni vedno tako pri drugih strateških partnerjih.

Iz zavezništva po sili razmer v obdobju hladne vojne se je čezatlantsko partnerstvo razvilo v prostovoljno zavezništvo. Današnji večpolarni svet narekuje potrebo po opredelitvi novih načinov sodelovanja med dvema stranema pri vseh obstoječih dvostranskih in svetovnih vprašanjih.

Poudarjamo septembrske sklepe Sveta EU, ki pozivajo k ponovnem zagonu čezatlantskih odnosov in ponovnem razmisleku, kako ustvariti resnično partnerstvo, osnovano na naših posameznih prednostih in posebnostih. Čezatlantsko partnerstvo se bi moralo osredotočiti na čim višjo raven možnih koristi naših gospodarjih odnosov ob krepitvi čezatlantskega ekonomskega Sveta. Enostranska dejanja, kot je kvantitativno lajšanje ameriške centralne banke, so prav tako zaskrbljujoča kot devalvacija renminbija.

  Stavros Lambrinidis (S&D). – (EL) Gospod predsednik, eksplozija zanimanja za Evropski parlament s stani ZDA zaradi zavrnitve prvotnega sporazuma SWIFT se je zdaj nekoliko polegla. Vendar to ne pomeni, da je vse tako, kot je bilo. Nasprotno. Večje pristojnosti Evropskega parlamenta na področju gospodarstva, energije, boja proti terorizmu in temeljnih pravic ne pomenijo statusa quo. Sedanje vzdušje v ZDA, to je, da je treba računati na Evropski parlament – za to pa moramo čestitati gospodu Kennardu, ameriškemu veleposlaniku v Bruslju – ne pomeni statusa quo. Dejstvo, da nas čakajo odločilna pogajanja glede vprašanj, ki jih je izpostavila gospa Reding, in pri katerih Komisija podpira Evropski parlament – kakor ste zaprosili, gospod komisar – ne pomeni statusa quo. In tudi dejstvo, da je Evropski parlament odprl urad za zvezo pri ameriškem kongresu, ne pomeni statusa quo.

Verjetno je dobro, da se je začetni hrup polegel, tako da lahko razvijemo resnično trdne dolgoročne odnose med Evropskim parlamentom in kongresom z jasnim razmišljanjem in uporabo novih struktur, ki se zdaj oblikujejo.

  Alexander Alvaro (ALDE) . – (DE) Gospod predsednik, gospod De Clerck, gospod De Gucht, gospa Reding, dovolj smo že slišali, kako pomembni so čezatlantski odnosi; menim, da nihče tukaj v to ne dvomi. ZDA je ena od najpomembnejših trgovinskih partneric in ena od naših največjih zaveznic, in kot Nemec se še kako zavedam, da je neprecenljivo to, kar je za nas storila ZDA. Vendar moramo tudi ugotoviti, da se ne moremo pogajati iz oči v oči, če se nenehno priklanjamo.

Če mi kot Evropska unija želimo imeti dostojne odnose z ZDA, potem je čas, da pokažemo, da imamo hrbtenico, kadar gre za naša stališča. Gospa Reding, ponovno ste dokazala, da ste prava ženska na pravem položaju, da to uresničite. Omenili ste temeljna načela evropskega zakona o varstvu podatkov in verjamem, da pri tem ne moremo popuščati v zvezi s sporazumom o varstvu podatkov med EU in ZDA. Tukaj ne moremo dovoliti tekme do dna, ko sklepamo sporazum, ki je namenjen predvsem zaščiti naših državljanov. Takšna zaščita – varovanje osebnih podatkov in zasebnosti – je na več načinov določena v členu Listine o temeljnih pravicah, Evropske konvencije o človekovih pravicah in Lizbonske pogodbe. Namen sporazuma o varstvu podatkov med EU in ZDA mora to uresničiti; ohraniti mora ukrepe, ki smo jih sprejeli in uveljavili v EU, in jih ne zvodeneti. Govorim o pravicah, ki ste jih omenili glede dostopa do podatkov, izbrisu in popravkih podatkov, omejitvi namena, sorazmernosti; o načelu izogiba podatkov in minimalizaciji podatkov.

Pri pogajanjih o takšnem sporazumu moramo seveda tudi zagotoviti, da se to ne dogaja v vakuumu. To bo imelo posledice za evropsko direktivo o varovanju podatkov, ki bo v kratkem revidirana, za direktivo o varovanju podatkov pri elektronski komunikaciji in posredovanju evidence podatkov o potnikih, o kateri se pogaja gospa in 't Veld. Vse to moramo gledati v kontekstu. Gospa Reding, prepričan sem in samoumevno je, da vas bo Parlament podprl v pogajanjih za vaš mandat v Svetu 2. in 3. decembra. Želim vam vso srečo in veliko uspeha. V tem vas podpiramo.

PREDSEDSTVO: STAVROS LAMBRINIDIS
podpredsednik

  Jan Philipp Albrecht (Verts/ALE). – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, načrtovani sporazum je v skladu z dolgoletno željo tega cenjenega parlamenta, da skupaj z ZDA končno ustvari zavezujoče minimalne standarde in zakonske pravice glede varovanja podatkov. Naša namera je zapolniti vrzeli v pravnem varstvu in doseči višji standard varovanja podatkov za državljane Evropske unije. Tesno sodelovanje z našimi ameriškimi partnerji je potrebno in pravilno. Vendar to ne sme privesti do izpodkopavanja ustavno zajamčene pravice evropskih državljanov.

Predlagani pogajalski mandat Komisije za takšen sporazum je dober in nas usmerja v pravo smer. Kot poročevalec Evropskega parlamenta z veseljem izkoristim to priložnost, da Komisiji zagotovim široko podporo vseh parlamentarnih skupin za sedanji osnutek. Z našega gledišča je zdaj nujno potrebno, da tudi Svet sprejme ta predlog, tako da se bodo pogajanja lahko začela čim prej.

Ne dvomim, da ne bo lahko prepričati našega partnerja na drugi strani Atlantika glede naših podrobnih pomislekov. Vendar sem prepričan, da je ZDA osnovana na načelih svobode, demokracije in temeljnih pravic, in da je spoštovanje pravic posameznika v zvezi z državnimi organi naša skupna vrednota. Torej ne gre za nekaj nemogočega ali konfliktnega, temveč obstaja realna možnost, da utrdimo naše skupno stališče na obeh straneh Atlantika in ustvarimo nove temelje za še tesnejše sodelovanje.

Na koncu želim omeniti še en vidik, ki je zlasti pomemben za nas, kot parlament: samo takrat, ko bomo uspeli ustvariti enoten okvir v EU, si bomo pridobili zaupanje naših državljanov glede čezatlantskega varstva podatkov. Zato je nadvse pomembno, da sporazum o varstvu podatkov z ZDA predstavlja okvir za vse sporazume EU in držav članic z ZDA. Zato sem vesel, da bom deloval kot poročevalec v zvezi s sporazumom o varstvu podatkov z ZDA in tesno sodeloval s svojimi kolegi poslanci, Komisijo, Svetom in tudi z ameriškim kongresom ter ameriško vlado.

  Geoffrey Van Orden (ECR). Gospod predsednik, bil sem v ZDA v času vmesnih volitev in sem videl nekakšen politični potres, ki se je tam odvijal. To je lekcija za Evropejce v naših matičnih državah in tudi v Evropski uniji. Državljani ZDA in naši državljani hočejo manj vmešavanja vlade v njihovo življenje, obvladovanje primanjkljaja in zmanjšanje javne porabe, kar bi za nas moralo pomeniti manjši proračun EU.

Glede obrambnih zadev nas je nedavni britanski pregled strateške obrambe in varnosti spomnil, da ima Združeno kraljestvo na področju obrambe in varnosti najtesnejše odnose z ZDA. To bi moralo veljati za vse ostale evropske države. Resnično upam, da bo novi strateški koncept Nata dokazal okrepitev zavezanosti zavezništvu, ki povezuje ZDA z evropsko varnostjo. Ne smemo dovoliti, da bi obrambne ambicije EU odvrnile našo pozornost in oslabile ali spodkopale ta koncept. Ne moremo si privoščiti podvajanja in odvračanja pozornosti, zlasti ne zdaj, ko so obrambni proračuni močno skrčeni.

Prihodnje vrhunsko srečanje Nata, ki bo 19. novembra, predstavlja ugodno priložnost za 21 zaveznic Nata, ki so tudi države članice EU, da dokažejo svojo zavezanost novi realnosti.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL). – (PT) Čas je, da pozovemo ZDA, da si prizadeva za mirno rešitev konfliktov, da preneha vojaško okupacijo in vojno v Iraku, Afganistanu ali na Bližnjem vzhodu, da odpravi embargo na Kubo in preneha podpirati agresivno politiko Izraela, ki je odgovorna za humanitarno krizo v Gazi in okupiranih palestinskih ozemljih, ter da si prizadeva za jedrsko razorožitev.

Postati mora jasno, da se izgovor boja proti terorizmu ne more še naprej uporabljati za izpodkopavanje mednarodnega prava ter spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Sodelovanje je bistvenega pomena, če hočemo zmanjšati revščino in odpraviti davčne oaze in špekulativne prenose kapitala.

To vrhunsko srečanje sovpada s srečanjem Nata v Lizboni, ki želi revidirati svojo strategijo, pri čemer hoče ZDA pridobiti zavezanost svojih zaveznic v EU k vojaški zaostritvi na svetovni ravni, da bi si zagotovila izkoriščanje virov, nadzor trga in politično prevlado z grožnjo vojaške sile, ki za ljudi povečuje nevarnosti in grožnje. Zato želimo pokazati, da smo solidarni z borbo mirovnega gibanja, z delavskim gibanjem in z mnogimi organizacijami, ki gradijo kampanjo „za mir in proti Natu“, vključno z demonstracijo, ki bo potekala v Lizboni 20. novembra.

  Bastiaan Belder (EFD). – (NL) Gospod predsednik, očitno je, da je Turčija strateško pomembna za čezatlantske odnose. V tem smislu me zelo zanima, kakšno je mnenje Sveta o novi „rdeči knjigi“ turškega državnega varnostnega sveta. Po logiki je ta nova izdaja usklajena s strategijo turškega ministra za zunanje zadeve.

Moje prvo vprašanje Svetu glede prihodnjega čezatlantskega vrhunskega srečanja je naslednje: ali je tudi Svet zaskrbljen zaradi sedanje turške zunanje politike, ki deluje v korist revizionističnih akterjev te regije – zlasti Islamski republiki Iran – in tako dejansko izpodkopava stabilnost na Bližnjem vzhodu?

Moje drugo vprašanje je naslednje: ali Svet dejansko namerava izpostaviti rdečo knjigo na čezatlantskem vrhunskem srečanju, glede na to, da je stališče Turčije bistvenega pomena za EU, ker je Turčija država kandidatka in tudi partnerica Nata.

  Andrew Henry William Brons (NI). Gospod predsednik, na dnevnem redu decembrskega srečanja TEC bo odstranitev trgovinskih ovir, kar je sveti cilj globalistov, ki temelji bolj na verovanju kot na razumu. Ekonomska teorija nam nenehno govori, da mednarodna trgovina na splošno povečuje svetovno blaginjo. Boj zadržana pa je pri odgovoru, ali imajo od tega korist prav vsi v vseh državah.

Problemi, s katerimi se spopada razviti svet, zadevajo premalo trgovinskih ovir, ne preveč. To pomeni premalo ovir za proizvode iz držav v vzponu, kot je Kitajska, kjer so plače nizke, valuta je izredno podcenjena, domači trg pa osiromašen. To pomeni, da so kitajski proizvodi, ki so poceni zaradi nizkih plač, še dodatno umetno podcenjeni zaradi nizke vrednosti domače valute. Osiromašen trg pomeni, da je povpraševanje po uvoznem potrošniškem blagu zanemarljivo in celo povpraševanje po kitajskih proizvodih je nezadostno, kar pomeni, da je Kitajska v celoti odvisna od izvozne trgovine.

Evropa se odziva na to grožnjo z izjavo, da bo postala bolj konkurenčna, morda z raziskavami ali razvojem. To bi morda bila možnost, če bi Kitajska spoštovala mednarodne pravice intelektualne lastnine. Vendar čim je razvita inovativna izboljšava na zahodu, Kitajska povsem brezobzirno in brez sramu prekopira izdelek in ga proizvede veliko ceneje. Na dnevnem redu vrhunskega srečanja EU-ZDA bo povečanje zaposlitvenih možnosti na obeh straneh Atlantika. Nekateri upajo na to, če bomo še naprej sprejemali globalizem.

  José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra (PPE). – (ES) Odnosi med EU in ZDA, kakor je bilo že povedano, temeljijo na načelih, zamislih, skupni zgodovini in skupni gorečnosti za svobodo. Te vrednote pa lahko na koncu razvodenijo v retoriki in propadu, če ne preidemo od besed k dejanjem. Eden od najzanesljivejših dokumentov tega parlamenta v zvezi s stanjem čezatlantskih odnosov po predsedniških volitvah je poročilo mojega kolega, Millána Mona. Poročilo je vključeno v sedanji skupni predlog za resolucijo, o katerem bomo jutri glasovali, in vsebuje vrsto podrobnih pobud, ki so še vedno povsem veljavne za vzpostavitev resničnega partnerstva, glede katerega se moramo lotiti dela, komisar.

Tukaj je tekla beseda o pomenu gospodarskih in trgovinskih odnosov in le 15 držav članic EU vlaga več v Teksas, kot Japonska vlaga v 50 držav ZDA.

Mehanizmom vrhunskega srečanja moramo dati nov zagon; vzpostaviti moramo evro-ameriško skupščino in najpomembneje, vzpostaviti moramo mehanizem sodelovanja in posvetovanja glede globalnih vprašanj in najbolj ključnih območij sveta – Bližnji vzhod, Iran, Afganistan – ter glede odnosov s silami v vzponu.

Gospod predsednik, med nedavnim obiskom predsednika Obame na Bližnjem vzhodu smo ga slišali izjaviti, da je po njihovem mnenju najpomembnejše partnerstvo med ZDA in Indijo. To me je spomnilo na enega temeljnih vidikov poročila gospoda Millána Mona, v katerem se spominja, kako je predsednik Obama izjavil v Berlinu, da je Evropa najpomembnejša strateška zaveznica ZDA. Prihodnje vrhunsko srečanje med EU in ZDA bo čudovita priložnost, da se ta točka razčisti in se jasno opredeli, kaj dejansko je strateško partnerstvo. Lahko bi začeli tako, da pozovemo ZDA, da podpre EU pri zahtevah po institucionalni navzočnosti, na primer, v Generalni skupščini Združenih narodov, in sicer na osnovi novih pristopov, ki jih uvaja Lizbonska pogodba.

  Adrian Severin (S&D). Gospod predsednik, pred nedavnim je Parlament sprejel resolucijo, ki govori o novih možnostih za razvoj čezatlantskih odnosov po izvolitvi predsednika Obame v ZDA. Prihodnje vrhunsko srečanje med EU in ZDA bo potekalo v nekoliko drugačnem kontekstu. To sicer ne pomeni, da ne bo nobenih priložnosti. Le kontekst je nekoliko bolj zapleten.

Zato menim, da se bomo srečevali z nekaterimi izzivi pri pripravah na to vrhunsko srečanje. Upam, da bomo lahko prepričali naše ameriške zaveznike, da nadaljujejo svoj večstranski pristop v mednarodnih odnosih in pokažejo to večstranskost s praktičnim pristopom v svojih odnosih z EU. Vztrajati moramo pri razvoju civilne dimenzije misij izvrševanja in ohranjanja miru in tudi pri obvladovanju krize ter operacijah za obnovo po krizi.

Pomembno je tudi, da poskušamo uskladiti naše politike o razvojni pomoči, da bomo v teh prizadevanjih učinkovitejši. Glede neširjenja orožja bi morali obdržati našo zmožnost sodelovanja in tudi pametnega delovanja. Del tega procesa je ratifikacija nove pogodbe START, ki še vedno ostaja nerešena v ameriškem kongresu. Upamo, da nova realnost v kongresu ne bo ovirala možnosti glasovanja za to pogodbo.

ZDA je najavila preoblikovanje odnosov z Rusijo in je s tem že začela. Menim, da je to preoblikovanje zelo pomembno za nas, pomembno pa je, če pogledamo v prihodnost, tudi za tristranski dialog: Rusije, ZDA in EU o poglavitnih svetovnih zadevah. Predvsem pa upam, da bomo na tem vrhunskem srečanju lahko utrdili instinkt ZDA za evropsko partnerstvo. Potrebujemo dobro delujoči, trajni mehanizem obveščanja, posvetovanja in povezovanja z našimi ameriškimi zaveznicami.

  Marietje Schaake (ALDE). Gospod predsednik, če hoče biti EU verodostojna partnerica in delovati kot globalni akter, mora biti soglasna pri svojih nastopih. Predsednik Obama in njegova administracija sta to že izjavila in mi moramo biti sposobni tako odkrito kritizirati drug drugega. To je potrebno za zagotavljanje verodostojnih čezatlantskih odnosov, ki jih zaznamujeta dopolnjevanje in usklajevanje.

Kako lahko sodelujemo pri varovanju človekovih pravic, pravni državi in demokraciji na tem svetu, če Hillary Clinton govori o viziji svetovne internetne svobode, medtem ko ZDA vztraja pri nepreglednosti pogajanj za Trgovinski sporazum proti ponarejanju (ACTA), kar povzroča ogromno pomislekov glede internetne svobode? To je protislovno in izpodkopava našo verodostojnost. Zakaj moramo iz dokumentov, ki so pricurljali v javnost, izvedeti o mučenju, ki se je z dovoljenjem dogajalo v Iraku? Zahtevamo neodvisno preiskavo.

Zakaj Komisija ni mogla odgovoriti na moje vprašanje o zahtevah ameriške administracije glede kazenskih ukrepov proti organizaciji Wikileaks? Ali meni, da so čezatlantski odnosi bolj pomembni kot vprašanja poslancev Evropskega parlamenta? Zakaj ZDA izvaja pritisk na evropska podjetja, da bi proti Iranu ukrepali strožje kot EU. ZDA bi morala spoštovati neodvisnost EU in njeno dopolnjevalno vlogo.

EU in ZDA morata delovati pregledno, spoštovati neodvisnost druga druge in dovoliti demokratični nadzor svojih dejanj. Ali ni mar to, kar nas – ZDA in EU – ločuje od drugih, zlasti glede temeljnih svoboščin in človekovih pravic?

  Eva Lichtenberger (Verts/ALE). – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v čezatlantskem dialogu je mnogo stvari, ki nas združujejo – v mislih imam osnovne vrednote, temeljne pravice svobode in demokracije – vendar so tudi stvari, ki nas ločujejo, in sicer kako se te pravice uporabljajo in kaj dejansko pomenijo v okviru čezatlantskih odnosov. Zlasti se to protislovje vedno znova pojavlja v zvezi z vprašanji varnosti. Varovanje podatkov je vir stalnih nesporazumov, kar nam je znano že dolgo časa. Zato bo okvirni sporazum – če nam bo uspelo doseči zelo dobrega – velik korak naprej. Moramo poiskati odgovor, ki bo omogočal tudi državljanom na obeh straneh Atlantika, da uveljavljajo svoje pravice glede drugega partnerja.

Drugo pomembno področje, kjer so naša načela sorodna, vendar se naša pristopa občutno razhajata, je področje podnebnih sprememb. Zato bi močno želela, da je to na dnevnem redu in da se o tem jasno razpravlja. Ne moremo dovoliti EU, da uporabi čezatlantski dialog za oslabitev lastnih obljub in zavez.

  Mirosław Piotrowski (ECR). – (PL) Gospod predsednik, eno temeljnih načel sodelovanja v EU je svobodno gibanje ljudi. V svojstvu subjekta, ki ga priznava mednarodno pravo, si reformirana Unija prizadeva za enako obravnavanje vseh državljanov, kar vključuje svobodo potovanja po vsem svetu. V pričakovanju prihodnjega vrhunskega srečanja med EU in ZDA je treba ponovno poudariti, da se za štiri od 27 držav članic, vključno s Poljsko, še vedno uporablja omejevalna vizumska ureditev.

Na vrhunskem srečanju bi se morala prednostno obravnavati zadeva o enakem obravnavanju držav članic EU v programu za odpravo vizumov. To bo prvi preizkus učinkovitosti predsednika Evropskega sveta, gospoda Van Rompuya. Ugotovili bomo tudi, ali bodo pogovori s predsednikom Barackom Obamo obravnavani kot začetek posebnega dialoga, ali pa bo to vljudnostno srečanje med vrhunskim srečanjem Nata, ki bo potekalo takrat. Močno stališče glede vizumskega vprašanja bo pokazalo, ali ZDA z vso resnostjo obravnava EU kot subjekt, ki ga priznava mednarodno pravo.

  Marietta Giannakou (PPE). – (EL) Gospod predsednik, podpiramo skupni predlog resolucije političnih skupin. Vsekakor pa moramo razpravljati o teh vprašanjih pred vrhunskim srečanjem med EU in ZDA in vrhunskim srečanjem G20. ZDA je naša naravna zaveznica. Vendar zavezništvo pomeni enakost; zato lahko resnično zavezništvo obstaja le takrat, ko so odnosi enakopravni.

Prizadevati si moramo za tesnejše, institucionalizirano sodelovanje, da bi predvsem spodbudili globalno demokracijo in človekove pravice, družbo znanja in znanosti, globalno varnost in stabilnost ter izmenjavo podatkov; to pa mora potekati na enakopravnih in vzajemnih temeljih, kakor je omenila gospa Reding. V tem okviru je bila seveda spregledana svetovna trgovina z drogami in nevarnost, ki jo to predstavlja za mednarodno politiko, varnost in stabilnost.

Sodelovati moramo tudi pri prizadevanjih za obvladovanje krize in reševanje konfliktov ter za razvoj tretjih držav. Vendar gre za to, da Evropa na splošno podpira razvoj tretjih držav, medtem ko ZDA tega ne dela. Če si želimo resnično ravnotežje, moramo razdeliti razvojna in varnostna vprašanja med ZDA in Evropo v okviru splošnih mednarodnih prizadevanj.

  Knut Fleckenstein (S&D). – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, želim omeniti le tri kratke točke tudi v imenu nekaterih mojih kolegov v Odboru za promet in turizem. Gre za kritične točke in prosim predstavnike Komisije, da jih izpostavijo v svojih razpravah.

Prva točka zadeva davek za spodbujanje potovanj, ki je bil sicer že sprejet, vendar gre za nesprejemljivo enostransko odločitev vlade ZDA. Upamo, da boste vlado lahko prepričali, da bo o tem ponovno razmislila.

Drugič, Evropski parlament ne more podpreti izključitve Romunije, Poljske, Bolgarije in Cipra iz programa za odpravo vizumov in menimo, da se to ne bi smelo nadaljevati.

Tretjič, pozdravljamo skupna prizadevanja za pripravo mednarodnih varnostnih standardov in razvoj konceptov pametne varnosti, vendar pa enostranske določbe, kot je obvezno skeniranje zabojnikov, niso rešitev, ker so pristranske in nesorazmerne. Stroški niso niti približno sorazmerni s koristmi in nerazumno je to pričakovati od evropskih pristanišč in podjetij.

  Vladko Todorov Panayotov (ALDE). – (BG) Gospod komisar, gospe in gospodje, s prevzemom dolžnosti predsednika Obame se je začelo novo obdobje stabilnega sodelovanja v odnosih med EU in ZDA. Vrhunsko srečanje v Cancunu, ki se bo začelo čez dva tedna, bo izvrstna priložnost,da ZDA in Evropa zavzameta enako stališče in vodita ostale države v smeri trajnega in zavezujočega sporazuma o boju proti globalnim podnebnim spremembam.

Čas je izredno pomemben. Kjoto se izteče v dveh letih, toda rabimo gotovost in čas za prilagoditev. Naše sporočilo državam v razvoju mora biti jasno, in sicer tako, da zagotovimo sodelovanje pri prenosu tehnologije in primerno finančno podporo.

Prepričan sem, kakor je poudaril kitajski veleposlanik na našem današnjem sestanku, da bodo ZDA, EU in Kitajska prevzele svojo odgovornost, ko bodo sedle za pogajalsko mizo, in prevzele vodilno vlogo pri prizadevanjih za sklenitev novega sporazuma, ki bo zajamčil varnost prihodnjim generacijam.

  Godelieve Quisthoudt-Rowohl (PPE). – (DE) Gospod predsednik, ZDA in Evropi je usojeno, da sta dve tovariški državi na zahodu. Dostop do trgov tretjih držav je skupna skrb, ki je v interesu EU in ZDA, zlasti ker se bo gospodarski preobrat navzgor po finančni krizi verjetno začel v državah v vzponu, kot so Brazilija, Indija in Kitajska, kjer še vedno obstajajo precejšnje in tudi diskriminatorne trgovinske ovire kot tudi netarifje trgovinske ovire.

Prepričani smo, da čezatlantski ekonomski svet ne samo lahko, temveč tudi mora imeti pomembno vlogo pri spodbujanju skupnega pristopa ekonomske unije in ZDA v njunih trgovinskih odnosih s tretjimi državami. Pozivamo čezatlantski ekonomski svet, naj si prizadeva doseči skupni pristop in skupno strategijo za nove sporazume o prosti trgovini s strani ZDA in EU, čeprav se zavedam, da to ne bo šlo brez težav. Poleg tega takšno uskladitev med ZDA in EU nujno in po pravici zahtevajo industrijski sektorji v okviru G8 in G20 in tudi v pogajanjih s STO. Nadalje si želimo – in pričakujem, da je ZDA tudi tega mnenja –, da bi se krog razvojnih pogajanj v Dohi zaključil čim prej. Seveda bo potrebno ne samo, da mi predložimo nove vsebinske predloge, temveč da se nam približajo tudi gospodarstva v vzponu. Tudi v tem primeru bi bila skupna strategija ZDA in EU koristna za obe strani.

Dovolite mi, da se obrnem neposredno na vas, komisar De Gucht: ko gre za sodelovanje, bi bilo dobro, če bi se Komisija in Parlament nekaj naučila o tem, kako Washington deluje skupaj na področju trgovinske politike.

  Corina Creţu (S&D). – (RO) Menim, da mora biti odprava vizumskih zahtev za štiri države članice EU ena od točk razprave na čezatlantskem dialogu na prihodnjem dvostranskem vrhunskem srečanju med EU in ZDA. Za državljane teh držav, Romunije, Bolgarije, Poljske in Cipra, še vedno velja ta omejitev potovanja.

Obžalujem pomanjkanje prožnosti na strani ZDA glede na to, da te države nenehno napredujejo, zlasti odkar so pristopile k EU. Prepričana sem, da se morajo predstavniki EU odločneje in učinkoviteje upreti dlakocepstvu pri tehničnih podrobnostih glede pristopa k programu za odpravo vizumov. Dolžnost EU kot celote je, da aktivneje in jasneje izkaže svojo solidarnost z vsemi državljani držav članic.

Poudariti želim tudi potrebo po sodelovanju pri razvojni in humanitarni pomoči v času, ko so odnosi med ZDA in EU poglavitnega pomena v sedanji gospodarski in geostrateški klimi.

  Marielle De Sarnez (ALDE). – (FR) Gospod predsednik, nihče ne more resno zagotoviti v tem parlamentu, da bodo ukrepi na obeh straneh Atlantika preprečili finančno krizo v prihodnosti. Zato mora biti to vprašanje ponovno uvrščeno na dnevni red in še več moramo storiti glede nadzora, osnovnega kapitala bank, prepovedi nekaterih finančnih produktov in boja proti davčnim oazam.

Moja druga pripomba je, da lahko vsi vidimo, da smo popolnoma soodvisni v smislu financ, gospodarstva in valut. Zato nobena enostranska odločitev, sprejeta brez posvetovanj, ne gre v pravo smer. S tem seveda mislim na nedaven ukrep Evropskega razvojnega sklada (ERS). Skupaj moramo napraviti korak naprej, če hočemo, na primer, reformirati mednarodni denarni sistem.

Poleg tega moramo skupaj ukrepati, da bi povečali uravnoteženost, preglednost in demokratičnost mednarodnih institucij. Če želimo, da bo glas Evrope upoštevan glede glavnih vprašanj, mora Evropa dejansko prevzeti pobudo in nastopiti soglasno. To bomo pokazali v nekaj urah, na primer, na vrhunskem srečanju G20; vsaj močno upam, da bo tako.

  Francisco José Millán Mon (PPE). – (ES) Gospod predsednik, odnos z ZDA je najpomembnejši strateški odnos Evropske unije. Ohraniti moramo neprekinjen dialog glede dvostranskih in tudi globalnih vprašanj ter poskusiti zagotoviti kar najbolj usklajeno ukrepanje. Menim, da je to glavno sporočilo jutrišnje resolucije.

Zato sem obžaloval dejstvo, da ni prišlo do načrtovanega vrhunskega srečanja v maju. Poleg tega sem menil, da je bil razlog za to absurden, in sicer da ni dnevnega reda. Vedno obstaja dnevni red med dvema partnerjema, ki sta tako pomembna in sta pogreznjena v svetovno gospodarsko krizo, in ko se pojavijo izzivi, kot so terorizem, podnebne spremembe, energetska varnost ali širjenje jedrskega orožja.

Poleg tega so tukaj večji regionalni konflikti, na primer, mirovni proces na Bližnjem vzhodu, iranski jedrski izziv in afganistansko vprašanje, ki so po mojem mnenju vredni usklajenega ukrepanja ZDA in EU.

Upam, da bo prihodnje lizbonsko vrhunsko srečanje uspelo. Spoprijeti se moramo z mnogimi vprašanji, od katerih sem jih nekaj že omenil. Vendar se svet spreminja. Azija je v vzponu; pomislimo na pomen Kitajske in Indije, ki jih je predsednik Obama obiskal pred kratkim. Govori se celo o „pozahodnem“ svetu.

Glede na te spremembe v svetovnem redu potrebujemo tesno sodelovanje med Evropo in ZDA. Mnogi interesi, zamisli in vrednote so nam skupni. Močnejši bomo, če bomo nastopili usklajeno.

Gospe in gospodje, Lizbonska pogodba je ustvarila tudi nova telesa za utrditev vloge Unije v svetu. Zato bi morali tudi izboljšati naše mehanizme za dialog in usklajevanje z ZDA. Resolucija, ki jo je Parlament sprejel marca lani, vsebuje mnogo zamisli, kako okrepiti te institucionalne mehanizme za dialog med Brusljem in Washingtonom.

Na koncu želim izjaviti, da obžalujem dejstvo, da je predstavnik Sveta omenil le izmenjavo podatkov; sem ni prišel, da bi govoril o vrhunskem srečanju, o katerem nismo slišali ničesar. Na žalost je Komisija to storila le zelo na kratko. Kdo je dejansko prišel sem, da bi govoril o vrhunskem srečanju?

  Wolfgang Kreissl-Dörfler (S&D). – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, mednarodni terorizem je nedvomno pojav, proti kateremu se moramo boriti skupaj; to je nesporno. Vendar se moramo boriti na osnovi naših skupnih vrednot in pravne države, ne pa na osnovi zelo individualne razlage zakona, ki jo zdaj razglaša nekdanji predsednik ZDA, George W. Bush, v svoji knjigi in intervjujih. To omenjam tudi v zvezi z novimi večinami v ameriškem kongresu.

Odločilnega pomena za nas je, da izboljšamo stopnjo varstva podatkov, da spoštujemo pravice državljanov; nekaj mora namreč biti jasno: pesem svobode je nemogoče igrati na instrument nasilja. Ljudem v drugih državah ne moremo govoriti, kaj pričakujemo od pravne države, če skupaj ne ohranjamo istih standardov in se po njih ne ravnamo.

Sicer pa sem zelo zadovoljen, ker je predsednik Obama prinesel nekaj svežega zraka v ZDA, čeprav je bil njegov položaj nedavno nekoliko oslabljen. Jasno je, da bomo na strani tistih, ki branijo to pravno državo.

  Mario Mauro (PPE). – (IT) (Nastopajoči začne govoriti v izklopljen mikrofon.) ..., ki premikajo nove svetovne gonilne sile, po mojem mnenju čezatlantska regija ostaja najbolj razvito in učinkovito gospodarsko področje tega planeta.

Res je, da vsi drvijo – kar je iz več razlogov razumljivo – v trgovinske sporazume, na primer, z državami, kot je Kitajska. Vendar menim, da ne smemo pozabiti dejstva, da obstoječi odnosi med Evropo in ZDA že dolgo časa pomenijo povezavo, ki jo moramo negovati in jo skoraj ljubosumno varovati – bolj kot vse druge.

Takšno upoštevanje je rezultat zgodovine Evrope in ZDA. Dejansko se to izkazuje s tem, da skupaj ljubimo demokracijo, mir, pravice in tržno gospodarstvo. Pospešitev procesa krepitve čezatlantskih gospodarskih odnosov je dejansko nujno potrebna, da bi spodbudili globalni razvoj na osnovi kombinacije vrednot, katerih deklariran namen je doseči sprejemljiv življenjski standard za vse ljudi sveta ob upoštevanju pravične in učinkovite politike večstranskosti, ki prispeva h graditvi bolj demokratične globalne strukture, ki je zaradi tega svobodnejša.

Zato se obračam na tiste, ki zdaj vodijo zunanjo politiko EU. Skozi leta smo ugotavljali, kako je imela sposobnost ameriškega vodstva – ne glede na to, kdo je bil predsednik – ogromno vlogo v globalnih čezatlantskih odločitvah. Čas je, da tudi mi vzamemo stvari v svoje roke. Našo moč črpamo iz volje 500 milijonov ljudi ter iz nove in trdnejše institucionalne strukture, ki nas mora usposobiti, da zavrnemo skušnjavo in se ne skrijemo za ameriškim velikanom, temveč vzamemo usodo naših ljudi v svoje roke in morda vprašamo naše prijatelje v ZDA, kakšno je njihovo stališče glede enega samega sedeža EU v Združenih narodih.

  Ioan Enciu (S&D). – (RO) Pozdravljam sporazum o varovanju podatkov med EU in ZDA, ki ga moramo podpreti, da bi okrepili sodelovanje na področjih boja proti kriminalu in terorizmu. Kakor je izjavil Evropski parlament ob različnih priložnostih, pomanjkanje ameriške zakonodaje o varstvu podatkov, ki bi bila združljiva z evropsko zakonodajo, izpostavlja pereča vprašanja glede dejanskega varstva, ki ga bodo Evropejci uživali v ZDA.

Glede tega želim vprašati Komisijo in Svet, kakšna jamstva bodo dejansko zagotovljena v praksi v zvezi s pravicami Evropejcev do vložitve pravosodne in upravne pritožbe in tudi v zvezi s sorazmernostjo v smislu različnih ameriških organov in agencij, ki obdelujejo podatke in do njih dostopajo, in nenazadnje, kako bo neodvisni organ zajamčil nadzor celotnega postopka.

  Nuno Melo (PPE). – (PT) Svet doživlja zelo hude čase. V teh hudih časih ne bi smeli imeti nobenega dvoma, kdo je naš zaveznik in kdo sovražnik. Združene države so eden ključnih evropskih zaveznikov. Boj proti terorizmu poteka na svetovni ravni proti subjektom, ki nimajo niti obraza v našem skupnem prostoru in izven njega, namen tega boja pa je zaščititi vrednote civilizacije, ki jih hočemo zaščititi.

Vendar prevlada teh vrednot, ki jih hočemo zaščititi, tudi pomeni, da lahko, in bi tudi morali, v Parlamentu, Komisiji in Svetu zahtevati jasna pravila glede varovanja podatkov, zaščite osebnih pravic in pravice do zasebnosti. Preprečevanje, preiskava in pregon kaznivih dejanj se ne morejo zgoditi za ceno neupoštevanja in kršenja posameznikovih pravic. Niti Evropa niti ZDA ne bi dopustila, da bi se to zgodilo. Ob ponovnem poudarjanju kritičnega pomena čezatlantskih odnosov in dobrega sodelovanja na vseh ravneh med Evropo in ZDA bi zato morali podpreti pogajanja o prihodnjem globalnem sporazumu, ki bo določal pravila, zaščitil pravice in na temelju vzajemnosti ne bo zahteval nič manj od ZDA, kot bomo tudi mi pripravljeni popustiti ZDA glede na ta skupni cilj.

  Edit Herczog (S&D). Gospod predsednik, pozdraviti želim srečanje čezatlantskega ekonomskega sveta 15. decembra, zlasti njegovo razpravo o inovacijah, digitalni agendi in energetskih tehnologijah. V zadnjih dveh letih smo videli, kako težko je uskladiti veljavno zakonodajo in celo pristope k zmernosti v industrijskih sektorjih in storitvah. Zato je to velika priložnost, da oblikujemo našo zakonodajo na teh novih področjih, kjer še ni zakonodaje. Govorimo namreč dejansko o teh novih področjih, novih izzivih, kot so staranje družbe ali podnebne spremembe, ki zahtevajo nadaljnji razvoj v zakonodaji za tehnologije omogočanja.

Nazadnje, gospod komisar, je že čas, da spregovorimo o energetski varnosti in razmislimo o čezatlantskem energetskem svetu za prihodnost. Želim vam veliko sreče na srečanju 15. decembra.

  Laima Liucija Andrikienė (PPE). Gospod predsednik, agenda EU-ZDA je polna kot vedno in obe strani bi morali izkoristiti to priložnost, da napredujeta s skupnimi stališči glede vprašanj, kot so finančna ureditev, podnebne spremembe, poglobitev trgovinskih povezav, širjenje jedrskega orožja in boj proti terorizmu. Vendar pa mora biti oživitev gospodarstva vprašanje številka ena na programu.

Čezatlantski gospodarski odnosi so bistveni za svetovno blaginjo, saj dvostranska trgovina naših dveh gospodarstev predstavlja skoraj 4.300 milijard USD. Naše gospodarsko partnerstvo je ključna gonilna sila svetovne gospodarske blaginje ter predstavlja največje, najbolj povezane in najdaljše gospodarske odnose na svetu. Naša gospodarstva skupaj predstavljajo polovico svetovnega gospodarstva. Zato moramo zasnovati skupne strategije za naše nadaljnje delovanje, da se zagotovi stabilno okrevanje po krizi, vključno z ureditvijo finančnih trgov, svežnjem spodbud in strategijami za zajezitev valutnih manipulacij drugih glavnih svetovnih gospodarstev.

Po drugi strani pa bi morali razmisliti, ali je pametno organizirati dvoletna vrhunska srečanja med EU in ZDA. Odločitev predsednika Obame, da se ni udeležil prejšnjega vrhunskega srečanja v Madridu na začetku tega leta, je izpostavila čezmerno sinergijo EU. Če vztrajamo pri pogostih dvostranskih vrhunskih srečanjih, smo v nevarnosti, da jih razvrednotimo do take mere, da bodo postala nepomembna.

  Françoise Castex (S&D). – (FR) Gospod predsednik, komisarji, želim se vrniti na sporazum o boju proti ponarejanju, o katerem se zdaj pogajamo, zlasti z Združenimi državami. Ta sporazum izpostavlja nekatera vprašanja tudi za Združene države, zlasti med uradniki ameriškega patentnega urada. Poleg tega je 75 ameriških profesorjev prava nedavno poslalo pismo predsedniku Obami. Menijo, da bi bil trgovinski sporazum proti ponarejanju (ACTA), ki je le izvedbeni sporazum, v nasprotju z ameriško ustavo.

Kot veste, bo Evropski parlament vsak čas sprejel resolucijo o sporazumu ACTA, ki še vedno povzroča precejšnjo razburjenost in še zdaleč ne uživa soglasne podpore naših sodržavljanov. Zato menim, da bi bilo za nas koristno, če bi dobili zelo jasen odgovor od ameriških pogajalcev glede dveh točk. Ali Združene države lahko ratificirajo sporazum ACTA? Ali je po njihovem mnenju ACTA zavezujoč ali prostovoljen sporazum? Dejansko bi sporazum proti ponarejanju imel zelo malo verodostojnosti, če ne bi zajemal Kitajske, Indije in Brazilije in ga Združene države ne bi izvajale. Hvala.

  Tunne Kelam (PPE). Gospod predsednik, želim se zahvaliti komisarju De Guchtu in komisarki Reding za njun intenziven, vendar tudi realističen pristop k vrhunskemu srečanju med EU in ZDA. Menim, da je čas za ugotovitev, da ZDA ne more doseči nobenega od svojih strateških ciljev brez Evrope. Prav tako EU ne more imeti svoje predvidene vloge svetovnega akterja brez tesnega sodelovanja z Ameriko. Paradoks je v tem, da globalizacija in vzpon nezahodnih sil dajeta ZDA in EU več in ne manj razlogov za tesnejše sodelovanje. Obenem pa vidimo, da čezatlantska vrzel postaja vedno širša in ne ožja.

Evropa ima manjšo vlogo v sedanjih ameriških načrtih in zadevah. Zato je bistveno spoznanje, da so čas in priložnosti za krepitev vzajemnega partnerstva omejeni. V naslednjih desetih letih bosta ZDA in EU verjetno imeli priložnost oblikovati mednarodno agendo, ki bo zagotavljala stabilen svet, osnovan na vrednotah, vendar le pod pogojem, da ukrepata skupaj.

To se mora začeti z dokončnim oblikovanjem čezatlantskega območja proste trgovine – kar Evropski parlament zagovarja že nekaj let –, ki bi premostil notranja razhajanja v Evropi in se zoperstavil protekcionizmu.

  Simon Busuttil (PPE). Gospod predsednik, želim govoriti o splošnem okvirnem sporazumu o varstvu podatkov, za katerega se je začela pogajati gospa Reding. Skoraj vsak teden slišimo o novem terorističnem napadu ali poskusu napada, kar je očitno škodljivo za dobrobit naših državljanov. Potrebujemo učinkovito orodje za boj proti terorizmu. To je eno od področij, kjer lahko sodelujemo z našimi prijatelji na drugi strani Atlantika. Jasno je, da nujno potrebujemo ta okvirni sporazum o varstvu podatkov. Gospa Reding, podpiramo vas pri tem sporazumu.

Seveda hočemo ta sporazum ne le zaradi boja proti terorizmu, temveč tudi zato, ker nas skrbi varstvo podatkov. Želimo, da zaščitite zasebnost naših državljanov, zlasti pa načelu nujnosti in sorazmernosti. To ni igra ničelne vsote. Menimo, da ne gre za izbiro med našo varnostjo in našo zasebnostjo; menimo, da lahko dejansko zagotovimo oboje.

Želim, da gospa Reding začne te pogovore v duševnem miru in s trdnim občutkom, da jo Evropski parlament podpira; zavedati se mora, da ji stojimo ob strani pri sklenitvi dogovora, ki bo dober za naše državljane, dogovor, ki bo zajamčil našo varnost in tudi našo zasebnost.

  Danuta Jazłowiecka (PPE). – (PL) Gospod predsednik, pred dvema letoma, ko je bil Barack Obama izvoljen za predsednika Združenih držav, je kazalo, da se bodo po težavnem mandatu njegovega predhodnika odnosi med Evropo in Ameriko normalizirali. Kazalo je, da se končuje obdobje, ko je Washington na mednarodnem prizorišču ukrepal enostransko. Vsi smo verjeli, da bosta pri spopadanju z veliko krizo Združene države in Unija ukrepali skupaj in poskušali spremeniti svet ter tako zagotovili gospodarsko varnost.

Danes vemo, da je bilo to prazno upanje. Po podnebnem vrhu v Københavnu in po tem ko se gospod Obama ni menil za špansko predsedstvo, so nas in ostali svet Američani ponovno ponižali z enostransko odločitvijo, da tiskajo denar. Kljub mnogim obljubam, ki so jih dali predstavnikom evropskih vlad, so se za to odločili brez vsakršnih posvetovanj. Iz lastnih posebnih interesov so se odločili za ukrepe, ki bodo negativno vplivali na evropsko gospodarstvo.

Prihodnje vrhunsko srečanje EU-ZDA bi morali izrabiti za to, da izrazimo naše nestrinjanje in pozovemo ZDA, naj nas obravnava kot partnerja. Sodelovanje ni samo v našem interesu, temveč tudi v interesu Washingtona, zlasti glede na novi, nastajajoči geopolitični red.

  Monika Flašíková Beňová (S&D). – (SK) Odnosi med Evropsko unijo in ZDA so odnosi med dvema velikima silama. Kljub temu si pogosto ne morem kaj, da ne bi pomislila, da je pragmatizem preglasoval nekakšen ozkogleden egoizem.

Vendar razpravljamo o nekaterih zelo pomembnih zadevah, ki jih moramo rešiti skupaj za našim ameriškim partnerjem.

Novembrsko vrhunsko srečanje bo prvo srečanje ZDA in EU po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe. Glede na to, da Evropska unija in ZDA predstavljata polovico svetovnega gospodarstva, bo slednje ena od zelo pomembnih tem. V času velike krize je treba povezati makroekonomsko politiko, doseči soglasje glede ureditve finančnega področja ter poskusiti zapreti davčne oaze in podobno.

Osredotočiti se moramo na konkretne probleme, namesto da storimo nekaj na račun nečesa drugega; drugače povedano, dva partnerja na račun ostalega sveta; torej moramo ukrepati tako, kakor je primerno za dve odgovorni vodilni svetovni sili.

Poleg novembrskega vrhunskega srečanja med EU in ZDA tudi decembrsko zasedanje čezatlantskega gospodarskega sveta zagotavlja platformo za odgovorno in pragmatično politiko.

  Malcolm Harbour (ECR). Gospod predsednik, zelo sem vesel, da ste me opazili, ker se želim predvsem zahvaliti komisarju De Guchtu za to, kar je po mojem mnenju zelo pomembna preusmeritev čezatlantskega gospodarskega sveta. Julija sem bi službeno v Washingtonu kot predsednik Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov. Obiskal sem ga kasneje, da bi mu povedal, da moramo s tem gospodarskim svetom ciljati višje in si ogledati dolgoročna strateška tehnološka vprašanja, s katerimi se ukvarjava oba in si zlasti prizadevati za osnovne standarde, s katerimi se je moj odbor veliko ukvarjal v zadnjih nekaj mesecih.

Morali bi namreč ustvarjati skupne standarde za prihodnje tehnologije, ne pa nove trgovinske ovire z neodvisnim ukrepanjem. Kakor je ugotovil v svoji izjavi, nam bo to pomagalo izkoristiti skupne raziskovalne programe in skupne poslovne priložnosti ter okrepiti našo konkurenčnost z našimi partnerji v Združenih državah.

Menim, da je ta element vašega današnjega obvestila zelo pomemben. Na žalost je zelo malo mojih kolegov spregovorilo o tem – vem, da je to storila gospa Herczog – vendar upam, da bomo s skupnimi prizadevanji pri tem dosegli napredek. Razočaran sem, ker je Elmar Brok odšel, saj sem mu želel povedati, da ta nova usmeritev pomeni, da bomo potrebovali nove ljudi, ki bodo aktivni v njegovem čezatlantskem dialogu zakonodajalcev, ker se moramo spopadati z novimi izzivi.

  Franz Obermayr (NI). – (DE) Gospod predsednik, glede na sporazum o varstvu podatkov želim poudariti, da morajo biti vsi obstoječi sporazumi dosledno usklajeni z evropskimi standardi varovanja podatkov. To ne velja le za sporazum o posredovanju bančnih podatkov, temveč tudi za področje evidence podatkov o potnikih. Komisija ne more odstopiti od tega stališča pri pogajanjih za sporazum o varstvu podatkov z ZDA. Ne smemo dovoliti, da bi bili standardi EU prikrojeni standardom ZDA. Potrebujemo enotno varovanje, ne pa parcialnega pristopa, ki še vedno obstaja, vsak nov posamezen sporazum o izmenjavi podatkov pa mora vključevati načela, kot so omejitev namena, najkrajše obdobje hrambe in pravico državljanov EU do učinkovitih pravnih sredstev glede obdelave podatkov.

Nikakor ne smemo dovoliti, da bi se EU še naprej približevala vedno bolj grotesknim ameriškim sistemom profiliranja, ali hraniti ZDA z osebnimi podatki državljanov EU. Ne glede na to sporazum brez zadostnih jamstev ne bi imel nobene možnosti uveljavitve na Sodišču Evropskih skupnosti.

  Seán Kelly (PPE). Gospod predsednik, kot član delegacije EU-ZDA se zlasti zanimam za prihodnje vrhunsko srečanje in se veselim potovanja v ZDA v decembru kot član delegacije. Upravičeno lahko ugotovimo, da je ZDA naša naravna zaveznica in zato nasprotujem izjavi, ki je bila podana tukaj danes zvečer, in sicer da je svet manj ne pa bolj varen zaradi ameriške politike. Če hočemo s prstom pokazati na nekoga, bi se morali ozreti za državami, kjer ni svobode, ni demokracije, kjer se skrivajo teroristi, preden s prstom pokažemo na Ameriko.

Ne glede na to je pomembno, da pristopimo k nadaljnjim sestankom in vrhunskim srečanjem z ZDA kot enakopravni partnerji, ker bodo to spoštovali; v Københavnu smo videli zlasti to, da so nas imeli za slabiče – vsaj tako so menili nekateri. To se ne sme ponoviti, zlasti ne glede vprašanj, kot je kvantitativno lajšanje. Uveljaviti se moramo in jasno izraziti naša stališča.

  Mario Pirillo (S&D). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje Komisije in Sveta, gospe in gospodje, odnosi med Evropsko unijo in Združenimi državami morajo temeljiti na največjem jamstvu varnosti, če hočemo, da bo naše sodelovanje uspešno. Vse probleme moramo izločiti tukaj, znotraj Evropske unije. Vizumske zahteve za državljane štirih držav, ki so del 27 držav članic, pomeni hudo omejevanje svobode. Pretekli teden je delegacija Parlamenta predstavila ta problem kanadskim organom in vse kaže, da bodo sami obravnavali to vprašanje.

Trgovina z Združenimi državami je pomembna, saj krepi naš evro in postavlja Evropsko unijo v konkurenčni položaj glede velikih trgov Kitajske, Japonske in Indije; opazili pa smo tudi previdno držo Kanade glede ameriškega in mehiškega trga. Medsebojno delovanje z Združenimi državami glede podnebnih sprememb, trajnostne energije in svetovnega trga je dobro izhodišče za pogovore.

  Angelika Werthmann (NI). - (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v mislih imam sporazum o varstvu podatkov. Po mojem ni dvoma, da bo treba po sklenitvi sporazuma o varstvu podatkov sporazume med EU in ZDA preveriti in posodobiti v skladu z novim okvirnim sporazumom. To je dejanski namen sporazuma, za katerega si prizadevamo tukaj. Po mojem mnenju se pojavi nevarnost pravne negotovosti, če tega ne storimo. Navsezadnje mora biti naša poglavitna prednostna naloga zaščititi naše državljane.

  Karel De Gucht, član Komisije. Gospod predsednik, dovolite mi, da najprej odgovorim na nekatera specifična vprašanja, ki so bila postavljena, in začnem s podnebnimi spremembami. Nova večina v ameriškem predstavniškem domu bo verjetno dodatno omejila manevrski prostor predsednika Obame. Zagotoviti moramo, da si ZDA ne bo premislila glede svojih zavez iz Københavna, in spodbuditi jo moramo, da bo prispevala k uspešnem zaključku 16. konference pogodbenic (COP 16) v Cancunu.

Medtem pa lahko napredujemo pri konkretnih vprašanjih, kot je zagonsko financiranje, zmanjšamo emisije zaradi krčenja gozdov in revnim državam ter državam v razvoju olajšamo prilagoditev na podnebne spremembe. S tem lahko nadaljujemo brez domače zakonodaje ZDA, tako kot lahko biološke raziskave delujejo na področju čistih tehnologij.

Postavljeno je bilo tudi vprašanje glede programa ZDA za odpravo vizumov in dejstva, da nekatere države članice EU – Bolgarija, Ciper, Poljska in Romunija – niso bile sprejete v ta program. Njihovemu sprejemu pripisujemo velik pomen in si bomo z našimi ameriškimi sogovorniki še naprej prizadevali, da rešimo to vprašanje.

V zvezi z uvedbo pristojbine ESTA za potnike, vključene v program za odpravo vizumov, je Komisija večkrat izrazila zaskrbljenost, ker te nove zahteve niso združljive z zavezo ZDA o olajšanju čezatlantske mobilnosti in pomenijo dodatno obremenitev za evropske državljane, ki potujejo v ZDA. Zagotoviti moramo, da prizadevanja pri vprašanjih, kot je PNR, potekajo vzporedno z olajševanjem potovanja legitimnih potnikov čez Atlantik.

Glede vprašanja dokumentov iz Wikileaks trenutno ne moremo komentirati na informacije, ki jih vsebujejo ti dokumenti. Sicer pa je EU načeloma zavezana popolni prepovedi mučenja ter krutega, nečloveškega in ponižujočega ravnanja. To je vse, kar lahko povemo ob tem času.

Gospa Quisthoudt je postavila vprašanje o možnosti sporazuma o prosti trgovini z ZDA. Trenutno o tem ne razmišljamo, gospa Quisthoudt, ker predhodna študija glede trgovinskih odnosov med EU in ZDA, ki jo je opravil GD za trgovino o netarifnih trgovinskih ukrepih, dokazuje, da netarifne ovire ostajajo glavna prepreka v trgovinskih odnosih med EU in ZDA in zaključuje, da bi se BDP EU in ZDA povečal za okrog 160 milijard EUR, izvoz pa bi se povečal za 2,1 % oziroma 6,1 %, če bi odpravili polovico netarifnih ukrepov in regulativnih razlik. Dejansko med ZDA in EU ni več veliko tarif. Sicer pa je obstoječe ovire pogosto zelo težko odstraniti in to je dejansko razlog, da si v TEC zavzemamo za zgodnje sodelovanje na začetni stopnji, na primer, preden sprejmemo predpise na pomembnih področjih, zlasti glede nastajajočih trgov in novih tehnologij.

Glede TEC in vsebine njegovega dnevnega reda si zdaj z našimi ameriškimi sogovorniki prizadevamo, da bi določili dokončni dnevni red za naslednje srečanje TEC in pri tem upoštevali prispevke svetovalcev. Glavne tem, ki jih obravnavamo, so to inovacije in nove tehnologije ter strategije za „ozelenitev“ naših gospodarstev in oblikovanje čezatlantskega tržišča. V okviru teh tem bomo imeli priložnost razpravljati o mnogih vprašanjih, vključno o e-zdravju, interoperabilnosti elektronskih zdravstvenih evidenc, varni trgovini, medsebojnem priznavanju odobrenih trgovinskih standardov ter o splošnem pristopu k predpisom, akcijskem partnerstvu za inovacije in izmenjavi podatkov o varnosti potrošniških proizvodov. Poleg tega bomo razpravljali o skupnih odzivih na gospodarske izzive. Na zahtevo Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov bom konec novembra razpravljal o standardih. Mislim, da je točen datum 29. november.

Zadnje vprašanje je zadevalo 100-odstotno skeniranje vstopnega tovora v zabojnikih. Zaskrbljeni smo glede ameriških zahtev, da se bodo morali z julijem 2012 vsi pomorski zabojniki, namenjeni v ZDA, skenirati, preden bodo natovorjeni na plovilo v tujem pristanišču. Menimo, da ta zahteva ne bo prinesla dokazane koristi za varnost in bo ovirala nemoteno trgovanje. Iz teh razlogov Komisija ne predvideva izvajanjea100-odstotnega skeniranja v pristaniščih EU. Ameriška državna sekretarka za domovinsko varnost, gospa Janet Napolitano, je napovedala, da načrtujejo za dve leti prestaviti rok za 100-odstotno skeniranje, ki je bil določen za julij 2012. Komisija upa, da bo podaljšanje roka v ameriškem kongresu privedlo do ponovnega pregleda njegove politike v korist pristopa, ki ugotavlja varnost dobavne verige na podlagi tveganj.

Glavni izzivi za EU za naslednje leto predstavljajo veliko sinergij in priložnosti za sodelovanje z ZDA: reševanje gospodarske krize; dobro upravljanje, obnovitev rasti in delovnih mest s pospešenimi reformami, vzpostavitev območja svobode, pravice in varnosti ter povečanje našega vpliva na svetovnem prizorišču. Pred nami je več pomembnih nalog, ko zremo na prihodnje vrhunsko srečanje EU-ZDA in na obdobje po njem. Ena teh nalog je vzpostavitev bolj odprtih in navzven usmerjenih odnosov med EU in ZDA, ki bi upoštevali celoten obseg odnosov, ki jih EU in ZDA gradijo s silami v vzponu, kot so Kitajska, Indija, Rusija in Brazilija.

Glede gospodarstva, delovna mesta in rast so v osredju razprav. Glede rezultatov G20 bomo primerjali podatke, zlasti glede finančne in bančne reforme in glede potrebe po sklenitvi svetovnega trgovinskega sporazuma, kjer bomo iskali dodano vrednost odnosov med EU in ZDA. Obenem se moramo bolj osredotočiti na izkoriščanje vseh možnosti čezatlantskega trga. Moj namen bo preusmeriti TEC v čezatlantsko agendo za delovna mesta, rast in inovacije. S podporo vodilnih EU in senata ZDA si bom prizadeval doseči napredek glede tega na prihodnjem zasedanju TEC 17. decembra.

PREDSEDSTVO: ROBERTA ANGELILLI
podpredsednica

  Viviane Reding, podpredsednica Komisije. – Gospa predsednica, po nastopu mojega kolega Karla De Guchta o splošnem sporazumu in odnosih z Združenimi državami mi dovolite, da se osredotočim na kroven sporazum o varstvu podatkov. Povsem je jasno, da moramo izmenjavati podatke pri boju proti terorizmu in organiziranemu kriminalu, obenem pa moramo ohraniti pravice državljanov do varstva podatkov. Prizadevanje, da oboje dosežemo uravnoteženo, predstavlja vsebino teh pogajanj.

Kakor sem vam že povedala, je Komisija 26. maja letos predložila predlog pogajalskega mandata. Zdaj se obračamo na Svet, da se dogovorimo o tem mandatu, po možnosti do začetka decembra, tako da bomo lahko začeli s pravimi pogajanji. Povsem soglašam s tem, kar je bilo povedano v tem parlamentu. Osredotočiti se moramo na pravno varnost in krovni sporazum in ne – kot je rekel poslanec tega parlamenta – na „gašenje požarov na posameznih sporazumih o izmenjavi podatkov.“

Če nam, Združenim državam in Evropi, uspe določiti skupne standarde, potem bodo ti skupni standardi slej ko prej postali svetovni standardi. Pokazati moramo, da so ti standardi zgrajeni na naših vrednotah pravice in temeljnih pravic ter na pravici do vzajemnosti, to pa mora biti povsem jasno navedeno v čezatlantski agendi.

Izpostavljeno je bilo tudi vprašanje posameznikovih pravic v takšnem sporazumu. To kar je predložila Komisija, bi za naše evropske državljane in za državljane Združenih držav pomenilo naslednje: izvršljive pravice posameznikov, kot sta pravica do dostopa do osebnih podatkov, ki so bili zbrani o osebah, in pravica do popravkov ter izbrisu teh podatkov; upravno in sodno varstvo, ne glede na nacionalnost ali kraj bivanja, ter odškodnina za povzročeno škodo.

Učinkovita uporaba teh pravic bi bila zagotovljena s spremljanjem in nadzorovanjem teh standardov za varovanje podatkov s strani neodvisnih javnih organov, v tem kontekstu pa bi bilo treba vključiti klavzulo o nediskriminaciji, da se zagotovi varovanje vseh osebnih podatkov, ne glede na nacionalnost osebe ali kraja bivanja, pri tem pa bi morali neprestano paziti na to, da moramo doseči ravnotežje med pravicami in varnostjo ter – vsaj tako menim jaz – ne dovoliti nobene diskriminacije na podlagi rase.

Da se to prepreči, bo Komisija gotovo potrebovala pomoč Parlamenta. Slišala sem, da želite vzpostaviti posebne nove dvostranske odnose med Parlamentom in kongresom Združenih držav, ali pa ste to že storili. Menim, da bo to tudi zelo pomembno za boljše razumevanje takšnih sporazumov o varstvu podatkov na obeh straneh Atlantika, tako da bi bili s tem lahko v veliko pomoč med potekom pogajanj.

  Stefaan De Clerck, predsedujoči Svetu. – (NL) Gospa predsednica, lahko sem zelo kratek, ker seveda soglašam z besedami podpredsednice Komisije, gospe Reding, in sicer, da je bila razprava dobra in da bo naslednja faza 2. in 3. decembra. Svet dejansko upa, da bo lahko do takrat dokončno oblikoval mandat, tako da bo Komisija nazadnje lahko začela resne razprave in da se bodo pogajanja lahko resnično začela.

To je priložnost za izboljšanje sodelovanja med EU in Združenimi državami; priložnost, da dosežemo ravnotežje med varnostjo in zasebnostjo; priložnost za združitev razdrobljenih vsebin; resnična priložnost, da udejanjimo izrecno prošnjo Evropskega parlamenta v trdnem okvirnem sporazumu.

Predvidevam, da je današnja razprava omogočila Svetu, da podpre pogajalski mandat Komisije pod pogojem, da tudi Komisija redno predloži povratne informacije in da se bo razprava glede specifičnih podrobnosti o izvršljivih vidikih pravic še naprej razvijala tako, da bodo predložene povratne informacije. Zato upam, da bo Komisija v kratkoročnem obdobju dosegla dober rezultat – upajmo, da bo to po zasedanju Sveta 2. in 3. decembra. Zahvaljujem se za to razpravo.

  Predsednica. Prejela sem štiri predloge resolucije⁽¹⁾, predložene v skladu s členom 110(2) Poslovnika.

Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v četrtek, 11. novembra 2010.

Pisne izjave (člen 149)

  Elena Băsescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) EU in ZDA tvorita največje trgovinsko partnerstvo, ki predstavlja polovico svetovnega gospodarstva. Po drugi strani pa morata oba partnerja tesneje sodelovati pri spodbujanju rasti in zaposlovanja v svojih gospodarstvih zlasti zato, ker je bilo zaradi gospodarske krize v zadnjih letih ukinjenih 30 milijonov delovnih mest. V tem smislu je čezatlantski gospodarski svet še vedno najprimernejši mehanizem za uresničitev tega cilja, to je oblikovanja enotnega čezatlantskega trga do leta 2015. Menim, da je treba na lizbonskem vrhunskem srečanju prednostno razpravljati o vizumski ureditvi, ki velja za vse države članice. Svoboda gibanja je izredno dragocena pravica v EU in Komisija mora nadaljevati politični in tehnični dialog glede napredka, ki je bil dosežen, in glede prihodnjih smeri ukrepanja.

Želela bi omeniti, da je nedavno romunska vlada odobrila zakonodajni okvir za vzpostavitev nacionalnega vizumskega informacijskega sistema, ki bo olajšal izmenjavo podatkov z drugimi državami članicami o vlogah za izdajo vizuma. Ta sistem IT bo izboljšal nadzor na romunskih mejah in zunanjih mejah EU. To je potreben korak za možnost vstopa v schengensko območje.

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Podpis razširjenega sporazuma z Združenimi državami o varstvu podatkov je bistven in nujno potreben; preprečil bo, da ta vprašanja države članice rešujejo na osnovi posebnih dvostranskih sporazumov. V celoti se zavedam težav, ki spremljajo podpis takšnega sporazuma, saj gre za dokaj različne pristope do varstva podatkov na obeh straneh Atlantika. V EU je pravica do varstva osebnih podatkov izrecno zagotovljena s členom 8 Listine o temeljnih pravicah in členom 16 Lizbonske pogodbe. V Združenih državah ni splošnega zakona o varstvu zasebnega življenja in tudi ustava te države izrecno ne omenja temeljnih pravic do varovanja zasebnega življenja. Še veliko bo treba storiti glede dostopa do podatkov, popravkov podatkov, vzajemnosti, pravne varnosti in neodvisnega nadzora. Zato pozivam Svet, naj čim prej sprejme mandat za pogajanje o tem sporazumu, da bi se pogajanja nadaljevala in da bi bil dosežen nujno potreben napredek in bi se nato ti rezultati čim prej prenesli v ustrezne zakonodaje.

  Kinga Gál (PPE) , v pisni obliki. – (RO) Najprej bi želela poročevalcu čestitati za dobro opravljeno delo. Dejstvo, da bo poročilo sprejeto na predvečer pregledne konference v Astani, mu daje poseben poudarek in pošilja sporočilo nosilcem odločanja Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. Z zadovoljstvom ugotavljam, da so bili preko mojih predlogov sprememb sklici na zaščito narodnih manjšin, ki je organski del splošne varnostne zasnove OVSE in njena človeška razsežnost, vključeni v poročilo in da je poročilu uspelo usmeriti pozornost na vlogo visokega komisarja za narodne manjšine OVSE. Ta naloga in odgovornost visokega komisarja sta zlasti pomembni pri spodbujanju miroljubnega sobivanja narodnih manjšin in preprečevanja možnih konfliktov manjšin in etničnih skupin. Pomembno je tudi poudarjati vlogo visokega komisarja, da se zagotovi, da bodo vpletene strani dale ustrezno težo uradnikovim predlogom in mnenjem v odsotnosti vsakršnih sredstev izvršitve.

  Eija-Riitta Korhola (PPE), v pisni obliki. – (FI) Podnebne spremembe že vrsto let predstavljajo eno od pomembnih meril za merjenje odnosov med EU in Združenimi državami. Prav v zvezi s tem vprašanjem se je okrepila predstava Združenih držav kot enostranskega akterja, ki ukrepa na lastno pest. Vendar je čas, da to predstavo ponovno preučimo.

Res je, da so se Združene države umaknile s frontne črte podnebne politike, ko so zavrnile ratifikacijo Kjotskega protokola. Vendar je čas pokazal, da je celoten sporazum neučinkovit in da predstavlja napačen način reševanja zapletenega problema podnebnih sprememb. Z vlaganji v trdna partnerstva na področju tehnologije in v razvoj čiste energije so agencije, odgovorne za velike količine emisij, izbrale pot, ki je veliko bolj obetavna in odpira nova obzorja.

Zdaj je čas, da EU dojame, kaj se dogaja. Združene države se ne bodo pridružile sistemu za trgovanje z emisijami. Nedavno je Obama izjavil, da je najpomembnejše to, da ravnamo pravilno, kar je seveda koristno, ne glede na naše mnenje o podnebnih spremembah. Ta koristna dejanja vključujejo vlaganje v čisto energijo in izboljšanje energetske samozadostnosti. Glede trgovanja z emisijami je Obama izjavil, da gre za sredstvo in ne za končni cilj, ter da obstajajo drugi načini za rešitev tega problema.

Ali je Evropa postala pošast podnebnih sprememb, ki ne zna oceniti razmer ali se učiti na lastnih napakah? Delovna mesta selimo na tuje in zvišujemo cene energije; vse delamo na težaven način, namesto da bi ukrepali razumno. Morali bi preprečiti onesnaževanje, tako kot bi morali vlagati v čisto energijo in se osredotočiti na energetsko samozadostnost in pogozdovanje. Nasprotno temu pa trgovanje z emisijami ni vredno naše podpore. Nam je bilo to trgovanje prodano kot način priprave na mednarodni sistem, ki se ni nikoli pojavil. Zakaj ga še vedno uporabljamo za trpinčenje naših državljanov, ko jim odvzemamo zaposlitev in vsakdanji kruh.

  Jiří Maštálka (GUE/NGL), v pisni obliki. – (CS) Prihodnje vrhunsko srečanje EU-ZDA bo nedvomno potrdilo izreden pomen teh odnosov. Nenehno napredovanje globalizacije pomeni, da morata EU in tudi ZDA voditi politiko odprtosti in da ne smemo dovoliti, da bi se zmanjšal strateški pomen čezatlantskega partnerstva. Zato je pomembno, da pristopimo k pogajanjem kar najbolj odprto, kar je bistven predpogoj za operativni značaj prihodnjih srečanj. V zadnjih nekaj dnevih so bile izpostavljene tri zadeve, katerim bi morali pogajalci Unije posvetiti pozornost: različne strategije, s katerimi EU in ZDA pristopata k sedanji svetovni gospodarski krizi; različni politični pristopi za odziv na neugodne ekološke razmere našega planeta in na podnebne spremembe; in varnostna vprašanja. Enostranske odločitve ameriške centralne banke, da kupi ameriške državne obveznice v vrednosti 600 milijard USD, so odločitve, ki so bile sprejete brez posvetovanja z EU in bodo oslabile gospodarski položaj Evrope. Zato je bistveno, da EU jasno izrazi svoje zavzemanje za druge svetovne valute, ki niso ameriški dolar. Pomembno je, da Unija vztraja pri svoji vodilni vlogi glede ekološke tehnologije in zakonodaje ter ustrezno temu izvaja pritisk na ameriško vlado in tudi na kongres. Prepričan sem, da je treba na prihodnjem vrhunskem srečanju pozvati vodje EU, naj Washingtonu jasno sporočijo našo podporo prizadevanjem predsednika Obame glede svetovne jedrske razorožitve in ratifikacije nove pogodbe START, ki sta jo letos v Pragi podpisala predsednika Rusije in ZDA.

  Justas Vincas Paleckis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Odkar je predsednik Barack Obama slavil zmago na volitvah pred dvema letoma, so se stališča EU in ZDA občutno približala, zlasti glede razoroževanja, boja proti podnebnim razmeram in glede vprašanj pri umirjanju žarišč v mednarodnih sporih. Gre za pomemben kapital in nadaljevati moramo v tej smeri. Na žalost bo treba izvršiti še nekatere stvari, da bi dosegli skupne čezatlantske cilje. Velik del ameriške družbe nasprotuje prizadevanjem v boju proti podnebnim spremembam. Velikopotezen osnutek zakona o omejitvi emisij toplogrednih plinov je obtičal v senatu. Pri vprašanju ukinitve smrtne kazni, ki je za EU pomembno vprašanje, ni bilo nobenega napredka. Vrhunsko srečanje EU-ZDA bo potekalo naslednji mesec v Lizboni. Upam, da bo EU lahko prepričala svojega partnerja, ZDA, da še naprej dosega napredek pri zgoraj omenjenih skupnih ciljih. Pomembno je tudi, da se Rusija vedno bolj vključuje v čezatlantski dialog.

  Debora Serracchiani (S&D), v pisni obliki. – (IT) Ker je izmenjava podatkov med Evropsko unijo in Združenimi državami vedno bolj potrebna in pogosta v okviru boja proti terorizmu in organiziranemu kriminalu, je treba oblikovati tudi skupni pravni okvir za varovanje osebnih podatkov. Ta okvir mora določati enako varovanje, kot ga uživajo evropski državljani znotraj Unije. Zato gre pogajalski mandat Komisije v pravo smer. Glede področja uporabe se bo ta pravni okvir uporabljal tudi za obstoječe dvostranske sporazume. Upam, da bo Svet sprejel mandat, kakor je bil predstavljen, in da bo Parlament pravočasno ter v celoti obveščan o napredku pogajanj, pri tem pa ne smemo pozabiti, da Parlament dokončno odloča o prihodnjem sporazumu.

  Czesław Adam Siekierski (PPE), v pisni obliki. – (PL) Prihodnje vrhunsko srečanje med Evropsko unijo in Združenimi državami bo prvo takšno srečanje po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe, katere namen je med drugim omogočiti Evropi, da se bolj osredotoči na odnose s tretjimi državami. Prihodnje vrhunsko srečanje bo naša priložnost, da oblikujemo okvir za čezatlantsko sodelovanje v prihodnjih letih. Glede na svetovni položaj in skupne vrednote Evropske unije in Združenih držav, kot so pravna država, demokracija in človekove pravice, imata ti državi ključno vlogo pri spopadanju z izzivi 21. stoletja. Potrebujemo konstruktivno in okrepljeno sodelovanje na področjih, kot so obvladovanje gospodarske in finančne krize, boj proti terorizmu, stabilnost na svetovni ravni, mir na Bližnjem vzhodu, neširjenje jedrskega orožja, razvojna pomoč in podnebne spremembe. Približuje se naslednje podnebno vrhunsko srečanje v Cancunu. Upam, da bodo Združene države pokazale višjo raven zavezanosti, ko bo šlo za skupne obveznosti v boju proti podnebnim spremembam. Kot pomemben akter na mednarodnem prizorišču bi morali biti vzor drugim državam. Nedavna ekološka katastrofa v obalnih vodah Mehiškega zaliva je pokazala, da nesreča ne pozna meja, njene posledice pa čutijo po vsem svetu in na koncu jih čutijo tudi naši državljani. Povsem je jasno, da potrebujemo sodelovanje na svetovni ravni. Glede na volitve prejšnji teden velja ugotoviti, da te volitve lahko predstavljajo izhodišče za nove, tesnejše odnose med Evropskim parlamentom in kongresom. Intenzivnejši dialog bo prinesel koristi za obe strani.