Predsednica. – Naslednja točka je razprava o vprašanju Komisiji za ustni odgovor, ki so ga zastavili Esther Herranz García, Albert Deß, Mairead McGuinness, Giovanni La Via, Michel Dantin, Véronique Mathieu, Gabriel Mato Adrover, Herbert Dorfmann, Georgios Papastamkos, Marija Nedelčeva (Mariya Nedelcheva), Filip Kaczmarek, Jarosław Kalinowski, Béla Glattfelder, Czesław Adam Siekierski, Rareş-Lucian Niculescu, Sergio Paolo Francesco Silvestris, Elisabeth Köstinger, Milan Zver, Peter Jahr in Maria do Céu Patrão Neves v imenu Skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov), James Nicholson v imenu Skupine Evropskih konservativcev in reformistov, in Luis Manuel Capoulas Santos, Paolo De Castro, Stéphane Le Foll in Iratxe García Pérez v imenu Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu, o krizi v živinorejskem sektorju EU (O-0141/2010/rév. 1) – B7-0559/2010).

  Esther Herranz García, avtorica. – (ES) Komisar, zahvaljujem se vam, da ste danes z nami in ste pokazali toliko rahločutnosti v zvezi s to zelo pomembno parlamentarno pobudo, ki je tako nujna za evropski živinorejski sektor.

Ta sektor je še posebej ranljiv za krizo, ki na kmetijstvo EU kot celoto vpliva z več dejavniki: visokimi stroški pridelave, padcem tržnih cen, neravnovesjem moči v prehranski verigi in sedanjim dvigom cen žitaric.

Evropska živinoreja se mora ukvarjati s temi problemi kot vsi ostali kmetijski sektorji ob oteževalni okoliščini: velikih naložbah, ki so značilne za takšno proizvodnjo.

Ker je Evropska komisija tik pred predstavitvijo sporočila o reformi skupne kmetijske politike (SKP), mislim, da je to zelo primeren čas, da tej skupini proizvajalcev pošljemo sporočilo o solidarnosti in skrbi. V moji državi, Španiji, tako kot v drugih državah EU govorimo o strukturni krizi, stanje, ki traja že več let, pa so še poslabšala povečanja cen žit.

Statistični podatki kažejo, da se povečuje število opuščenih kmetij. Vendar do tega ne bi smelo prihajati glede na povpraševanje na svetovni ravni, ki se bo zaradi domnevnega izboljšanja življenjskega standarda v naslednjih letih povečevalo.

Kakšne ukrepe načrtuje komisar ali Evropska komisija ob upoštevanju prihodnje reforme SKP glede na posebne značilnosti živinorejskega sektorja? Govorim o tržnih ukrepih in drugih pobudah, ki bodo poleg drugih škodljivih učinkov preprečevali modele intenzivne proizvodnje, ki upoštevajo okoljske standarde EU, ki jih bo prihodnji sistem pomoči kaznoval. Izvajati je treba ukrepe, ki temeljijo na zdravi pameti in jamčijo večjo varnost oskrbe s krmo za živino, vzpostavitev zadostnih rezerv žit in pospešeno sproščanje teh rezerv.

Za konec, da zaključim, bi rada pozdravila dejstvo, da ta predlog resolucije posebej omenja svinjino in perutnino, sektorja, ki ne prejemata neposredne pomoči EU, vendar bi zanju prav tako lahko vzpostavili ukrepe za olajšanje razmer.

  James Nicholson, avtor. – Gospa predsednica, najprej pozdravljam dejstvo, da danes razpravljamo o tem vprašanju. Menim, da je to ob pravem času. Živinorejski sektor se zdaj spopada s težavami, ki jih je povzročila cela vrsta dejavnikov, vključno z dvigom proizvodnih stroškov, konkurenco uvoza iz tretjih držav in seveda različnimi zadevami, ki prispevajo k dvigovanju cene krme.

Čeprav nimamo nadzora nad sušami v Avstraliji ali hudimi vremenskimi pogoji, ki vplivajo na žetev v Rusiji, sem prepričan, da se mora Evropa nujno lotiti pomanjkljive samooskrbe s stročnicami. Glede krme smo vse preveč odvisni od tretjih držav, zato moramo sami začeti več pridelovati. Vendar pa je stanje zdaj takšno, da smo prisiljeni uvažati veliko naše krme, in že velikokrat sem dejal, da sem trdno prepričan, da je postopek odobritve novih vrst gensko spremenjenih žit za uvoz predolg, za krmo iz soje pa ga je treba nujno pospešiti. Če se to ne bo zgodilo, se bodo morali živinorejci po vsej Evropski uniji še dolgo spopadati z rastočimi cenami, nihanji in negotovostjo.

Dovolite mi, da na hitro omenim, kako razmere vplivajo na prašičerejo in perutninsko dejavnost. Kmetje v tem sektorju občutijo krizo precej pereče, saj stroški naraščajo, cena svinjine pa pada. Komisijo bi rad prosil, naj pozorno spremlja razmere in uporabi vsa orodja, ki jih ima na razpolago, da bi se zadeve izboljšale.

Govedorejci, ovčerejci, prašičerejci in proizvajalci perutnine so vsi v položaju, ki prinaša izgubo. Je treba Parlamentu sploh še omeniti, da ta področja dejansko trpijo? Moram pa reči, da bo na koncu potrošnik tisti, ki bo to plačal, kajti če bodo vsi kmetje prenehali proizvajati, boste morali to hrano uvažati iz tujine z vsemi problemi, ki jih to prinaša. Zato moramo v Evropi zagotoviti varnost lastne preskrbe s hrano. Če tega ne bomo storili, bo to v našo škodo.

  Iratxe García Pérez, avtorica. – (ES) Gospa predsednica, komisar, donosnost živinoreje je neposredno povezana s stroški krme. Kot smo videli na začetku političnega leta, je postalo sprejemanje odločitev za proizvajalce krme in živinorejce ob vse večjem nihanju cen surovin izredno zapleteno.

V mesnem sektorju je zdaj najtežje za proizvodnjo svinjine. Zato se bom v svojem govoru osredotočila na resne probleme, s katerimi se ta spopada: povečanjem stroškov živalske krme, ki predstavlja 60 % proizvodnih stroškov in je torej za proizvajalce bistvena za donosnost.

V dveh mesecih so se cene žit povečale za 50 % in to ne zaradi neravnovesja med ponudbo in povpraševanjem, saj je proizvodnja zadostna, ampak zaradi špekulacij zunaj sektorja.

Zato je treba ukrepati proti špekulacijam in spodbujati ohranjanje zadostne strateške zaloge, s katerimi bi se špekulacijam izognili.

Pozdravljamo dejstvo, da se v promet dajejo intervencijske zaloge žit. Upamo le, da bo njihov končni cilj trg EU, sicer to živinorejskemu sektorju ne bo pomagalo. Davek na izvoz evropskega žita, kot je bil leta 1994 uveden za pšenico, bi lahko bil možna rešitev.

Drugi problem je pritisk množične distribucije s padajočimi cenami, kar pomeni, da višjih proizvodnih stroškov ni mogoče povrniti s prodajno ceno.

Treba je spodbujati organizacije proizvajalcev, ki so se sposobne uveljaviti na trgu in usmerjati ponudbo. Komisija se dobro zaveda problema, vendar manjka posebnih ukrepov, za katere upamo, da se bodo uresničili s prihodnjo skupno kmetijsko politiko prek učinkovitih in prožnih mehanizmov za upravljanje trga, s katerimi se bomo borili in delovali proti problemom. To pomeni boj proti špekulacijam in uporabo posebnih ukrepov za spodbujanje konkurenčnosti sektorja na trgu in povečanje njegovega vpliva v vrednostni verigi.

Izkoristil bi to priložnost in zaprosil za zagon tržnih ukrepov, ki veljajo za svinjino, izvoznih nadomestil in zasebnega skladiščenja. Komisija ne misli, da je zaradi razmer v sektorju to upravičeno. Vendar so cene v zadnjih mesecih nenehno padale, cene, ki jih dosegajo rejci, pa so pod povprečjem zadnjih petih let.

Prepričan sem, da lahko Komisija upravičeno sproži obstoječe ukrepe za upravljanje trga, kot so nekatere države članice zahtevale v Svetu.

  Dacian Cioloş, član Komisije. – (FR) Gospa predsednica, odgovoril bom v dveh delih, ker je problem živinorejskega sektorja povezan predvsem razmerami na področju prehrane in s tem tudi s trgom z žitaricami, nato pa se bom navezal na mehanizme, ki jih imamo na voljo za živinorejski sektor.

Komisija zelo pozorno spremlja stanje na trgih z žitaricami in njihove posledice za kmete. Cene žit so se poleti močno povečale zaradi pomanjkanja zalog, še zlasti v državah Črnega morja. Tako so se cene ječmena in ovsa povzpele na kar 200 EUR za tono. Čeprav cene zdaj močno nihajo, so še vedno precej pod rekordnimi cenami leta 2008. Moč evra v primerjavi z dolarjem, ki povzroča manjšo konkurenčnost izvoza EU, je hkrati moteč dejavnik na evropskem trgu.

Na svetovni ravni je pridelek žit kljub pomanjkanju, ki je bilo zabeleženo v Rusiji in Ukrajini, običajen, zaloge pa so se zaradi rekordnih dveh zadnjih žetev obnovile. V Evropi se povprečna proizvodnja žit ocenjuje na 276 milijonov ton in če dodamo še zalogo ob začetku žetve, imamo skoraj 60 milijonov ton več, kot naj bi jih porabili.

Intervencijske zaloge žit, ki jih v glavnem predstavlja ječmen, sedaj znašajo 5,6 milijona ton. Za izvajanje programa pomoči najrevnejšim državljanom v letu 2011 je bilo namenjenih 2,8 milijona ton, ostalo se bo kmalu prodalo na notranjem trgu. Pravzaprav je odločitev že sprejeta in žita se bodo dala na trg konec tega meseca.

Pritisk na trgu se je nekako zmanjšal, odkar je Komisija napovedala ta ukrep, ki sem ga nedavno najavil Svetu. V zvezi z razmerami na trgu z žiti potem noben izreden ukrep ni upravičen, saj, kot sem vam pojasnil, težava ni oskrba evropskega trga z žiti, ker visoka cena žit ni posledica pomanjkanja oskrbe na trgu.

Komisija veliko pozornosti namenja dogajanju na trgu v zvezi z živinorejskim sektorjem, in še zlasti v proizvodnih sektorjih prašičereje in vzreje perutnine. Marže v teh sektorjih so pravzaprav močno odvisne od stroškov živil. Cene v perutninskem sektorju so nad dolgoročnim povprečjem in zdi se, da vsaj delno izravnavajo povečane stroške hrane. Cena zaklanih prašičev sledi sezonskim gibanjem navzdol. Ta je le nekoliko pod lanskoletno ravnjo. Proizvodnjo zdaj dobro sprejema notranji trg in izvoz. Med junijem in avgustom 2010 se je izvoz svinjine v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za 10 %, izvoz perutnine pa za 21 %. Zato proizvajalci svinjskega in perutninskega mesa kljub težavam s cenami še vedno lahko izvažajo.

Komisija bo očitno še naprej spremljala dogajanja na trgu in uporabljala razpoložljiva sredstva, da posreduje na trgu, če bo to potrebno in koristno. Za živinorejski sektor sta zdaj na voljo dva ukrepa: izvozna nadomestila in zasebno skladiščenje.

Kar zadeva izvozna nadomestila, bi ta ukrep zdaj ne bil učinkovit, ker je svetovna cena precej visoka, zato izvoznih subvencij ni mogoče upravičiti. Razmerje med dolarjem in evrom pomeni, da so mogoče težave pri izvozu in pomanjkanje konkurenčnosti, vendar te težave niso značilne zgolj za kmetijski sektor. Videli bomo, kako se bo spreminjal menjalni tečaj med dolarjem in evrom, in od tega bo potem odvisno, ali bomo imeli na notranjem trgu presežke, šele nato lahko razpravljamo o ukrepih zasebnega skladiščenja. Na notranjem trgu zdaj ni presežkov mesa, zato zaenkrat ni mogoče upravičiti ukrepov zasebnega skladiščenja. Vendar pa sem pripravljen razmisliti o možnosti uporabe teh ukrepov, ki bo odvisna od razvoja na trgih.

Vprašanje nihanja cen se bo obravnavalo pri reformi skupne kmetijske politike za leto 2013. Predvideva se, da bo ta reforma vključila predloge za še neobstoječe mehanizme, ki bodo reševali vprašanje nihanja prihodka. Vprašanje preglednosti v prehranski verigi je to, kar zdaj preučujeva s komisarjem Tajanijem, da bi ugotovila, kako bi več informacij na tem področju lahko pomagalo pojasniti, kako je dodana vrednost razdeljena po njej. To so odgovori, ki jih lahko dam v tej fazi.

  Albert Deß, v imenu skupine PPE. – (DE) Gospa predsednica, gospod Cioloş, gospe in gospodje, današnji predlog resolucije bo pomagal evropski živinorejski sektor usmeriti na pravo pot. Gospe García bi se rad zahvalil za to pobudo. Cilj tega predloga ni, da bi Evropo odrezali od ostalega sveta ali razveljavili pravila trga. Cilj je vzpostavitev poštenih tržnih razmer za evropsko živinorejo, ki bo v prihodnje pomagala zagotoviti prehransko varnost več kot 500 milijonom ljudi. Poskrbeti moramo, da se evropski kmetijski sektor ne bo vsak dan spopadal z novimi in izredno podrobnimi predpisi glede proizvodnje in kmetu ne bo treba nenehno zagotavljati potrdil o usposobljenosti, obenem pa moramo ohraniti visoke standarde dobrega počutja živali in okoljske standarde. Takšna pravila pa očitno ne veljajo za uvožene kmetijske izdelke.

Zato sem hvaležen vsem 534 poslancem tega parlamenta, ki so v Strasbourgu glasovali za to, da bodo v prihodnje tudi za uvoz kmetijskih izdelkov veljali evropski standardi varstva potrošnikov, dobrega počutja živali in varstva okolja. Gospod Cioloş, Parlament vas je pripravljen v celoti podpreti. Ti standardi morajo veljati za uvoz in zato moja skupina pozdravlja in podpira ta predlog.

  Paolo De Castro, v imenu skupine S&D. – (IT) Gospa predsednica, komisar, gospe in gospodje, danes smo se zbrali, da bi Komisijo pozvali k izvajanju ustreznih, učinkovitih in prožnih tržnih instrumentov za boj proti krizi, v kateri se je znašel evropski živinorejski sektor.

Upamo, da bo predlog o tržnih instrumentih za mlečni sektor, ki ga bo Komisija kmalu predstavila, prav tako vključeval predloge za omejitev vpliva nihanja cen na kmetijski sektor kot celoto.

Uporabiti je mogoče še številne ukrepe, s katerimi bi evropskim živinorejcem poslali močan signal. Prepričani smo, na primer, da bi bilo za živinorejski sektor koristno, če bi pregledali sedanjo prepoved uporabe mesne moke za neprežvekovalce, na primer za aviarni in ribiški sektor. Kot veste, je bila ta prepoved uvedena po primerih BSE, zdaj, nekaj let po tem, pa se znanstvena skupnost strinja glede izjave, da je prepoved mogoče upravičiti le pri prežvekovalcih. Nasprotno pa neprežvekovalci ne predstavljajo nobene nevarnosti za zdravje ljudi in okolje, zato upamo, da bo morda prišlo do razveljavitve, s ciljem, da bi tem živalim lahko zagotovili več možnosti visokoenergetske prehrane.

  Liam Aylward, v imenu skupine ALDE. – Gospa predsednica, živinorejski sektor je pomembna tradicionalna kmetijska industrija, ki zagotavlja preživetje na tisoče proizvajalcem po vsej EU. Ta sektor je osrednjega pomena pri socialno-ekonomskem prispevku kmetijstva za podeželska območja Evropske unije. To je ključna kmetijska industrija, še bolj pa to velja na Irskem, saj je Irska četrta največja izvoznica govedine na svetu.

Visoke cene žit so še poglobile probleme glede donosnosti pri zimskih govejih pitancih, ki so še bolj odvisni od uvoza krme na podlagi žit. Predvsem bi rad poudaril tri zadeve: prvič, Komisija mora vzpostaviti učinkovite in prožne označevalce in ukrepe za brzdanje izrednega nihanja tržnih cen. Prav tako je treba ukrepati, da se zapre vrzel med cenami, ki jih plačujejo potrošniki, in cenami, ki jih dosegajo proizvajalci.

Drugič, bistveno je, da Komisija pospeši ukrepe za podporo živinorejskemu sektorju, še zlasti v območjih z omejenimi možnostmi. Naslednja reforma SKP se mora osredotočiti na posebno ranljivost nekaterih živinorejskih sektorjev in znatnih proizvodnih stroškov, ki jih prevzemajo kmetje. V okviru naslednje SKP se je treba lotiti pretiranega birokratskega bremena, ki je naloženo živinorejcem, in ga zmanjšati.

In na koncu, evropski proizvajalci se morajo prilagajati najstrožjim predpisom na svetu glede prehranske varnosti in kakovosti, okolja, zdravja in dobrega počutja živali. Ti visoki standardi jih ne smejo postaviti v slabši položaj v primerjavi s konkurenti iz tretjih držav. Za dolgoročno ekonomsko rentabilnost živinorejskega sektorja v celoti je ključnega pomena, da Komisija s svojimi ukrepi za trgovino in kmetijstvo ne ogroža evropskega kmeta, ampak podpira trajnost in uspešnost evropskega živinorejskega sektorja v prihodnje.

  José Bové, v imenu skupine Verts/ALE. – (FR) Gospa predsednica, komisar, svetovne cene žitaric tako kot leta 2007 skokovito naraščajo, kmetom pa tako kot pred dvema letoma strmo naraščajo proizvodni stroški. Krma za govedo predstavlja 60–80 % stroškov, njihovi prihodki pa se zmanjšujejo: povprečno preživijo s 700 EUR mesečno. Bomo čakali, da bodo zaporedne krize uničile male kmetije v Evropi, preden kaj ukrenemo? Potrošniki za kilogram bržole v veleblagovnici plačajo 17 EUR, proizvajalci pa za kilogram dobijo 3 EUR – je to prav?

Parlament se je 7. septembra z glasovanjem odločil glede poročila o poštenih prihodkih za kmete. Pozval je Komisijo, naj hitro ukrepa in prepove prodajo pod nabavno ceno. Poslanci Evropskega parlamenta so v Strasbourgu zavzeli stališče, naj se okrepijo organizacije proizvajalcev, ustavijo špekulacije na mednarodnih trgih in nadzira vpliv podjetij v predelovalnih in distribucijskih sektorjih.

Kmetje pričakujejo celo več: želijo si vzpostavitve ali krepitve skupne ureditve trga, saj je to edino sredstvo za stabiliziranje stroškov in zagotovitev dolgoročne gospodarske rentabilnosti. Naslednji teden bo komisar Cioloş predstavil svoj predlog reforme skupne kmetijske politike in bo moral kmetom dati nekaj jasnih odgovorov. Na tehtnici je verodostojnost Evrope. Evropa potrebuje prav vsakega kmeta.

  Janusz Wojciechowski, v imenu skupine ECR. – (PL) Gospa predsednica, toplo pozdravljam dejstvo, da se ukvarjamo z razmerami v živinorejskem sektorju, ker so te resne. Vašo pozornost bi rad usmeril na problem, ki je predmet odstavka 15 v predlogu, in sicer na problem dobrega počutja živali.

Standardi dobrega počutja živali naj bi bili obvezni in bi jih morali izboljšati. Odločno se zavzemam za to, da se živini zagotovijo najboljši možni življenjski pogoji. Vendar pa dobro počutje živali vključuje stroške, te pa nosijo kmetje, problem nepoštene konkurence pa se pojavi z uvozom mesnih izdelkov v Evropo iz trgov tretjih držav, kjer standardov glede dobrega počutja živali sploh ni. To se mora spremeniti. Te standarde moramo uveljaviti, prav tako pa moramo visoke standarde odločno zahtevati – iste kot jih imamo v Uniji – od vseh tistih, ki svoje mesne in živinorejske izdelke izvažajo na evropski trg.

  Patrick Le Hyaric , v imenu skupine GUE/NGL. – (FR) Gospa predsednica, komisar, od veljavnih politik se moramo res kaj naučiti. Treba je sprejeti odločitev, da se ustavi ta splošna liberalizacija kmetijskih trgov, ki se odraža v tem, da kmetje, kot je nekdo ravnokar omenil, zaslužijo med 700 EUR in 800 EUR mesečno – 700 EUR in 800 EUR mesečno! – medtem pa se je maloprodajna cena mesa dvignila za 40 %.

Sprejmite odločitev o zaustavitvi pretiranega uvoza in ustavite pogajanja o tem strahotnem sporazumu o uvozu 400 000 ton govedine iz držav Mercosur, saj bi to uničilo celotne regije. Namesto tega bodite pogumni in zaščitite evropsko kmetijstvo in ne dopustite, da bi Svetovna trgovinska organizacija še naprej odločala o usodi naših kmetij.

Izvajajte nova orodja za urejanje proizvodnje. Recite „ne“ usodni konkurenci v sami Evropski uniji in s spodbujanjem kmetovanja, ki temelji na paši, uvedite poštene, stabilne osnovne cene. Ukrepajte za zaustavitev groznih špekulacij o žitih. Komisar, to je nujno; razmere v naših podeželskih območjih pa postajajo tragične. Popustljiva politika spravlja na slab glas sam evropski projekt.

  Giancarlo Scottà, v imenu skupine EFD. – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, nihanja cen žitaric imajo resne posledice za vse živinorejske sektorje, pa tudi za potrošnike.

Izvoz žit je blokiran zaradi posledic vročine, požarov, suše in poplav – kot se zdaj dogaja v Italiji. Razmere so se še poslabšale, saj je Kanada zmanjšala proizvodnjo zaradi močnih padavin to poletje. Na cene ne vplivajo le podnebne spremembe, ampak tudi špekulacije na mednarodnih trgih. Proizvajalci pred prodajo žito uskladiščijo in čakajo na dvig cene, ti kmetijski pridelki pa stanje še poslabšajo. Špekulacije in velike podnebne spremembe so povzročile velik dvig cen žit, ki se uporabljajo za krmo živali, učinek domin pa je sledil pri cenah mesa.

Mislim, da je bistveno, da Komisija z inovativnimi tržnimi intervencijami v okviru nove SKP zagotovi pravočasno in ciljno usmerjeno delovanje proti nihanju cen kmetijskih izdelkov. Komisija mora preprečiti špekulativne prakse v kmetijstvu, da bi ohranila delovanje kmetov in živinorejcev, potrošnikom pa zagotovila izdelke pristne kakovosti po pošteni ceni.

  Diane Dodds (NI). – Gospa predsednica, pozivam Parlament, naj podpre ta izredno pomemben predlog, ki je pred nami to dopoldne. Tistim, ki smo iz podeželskih volilnih okolišev, in tistim, ki so v Odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja, je jasno, da je sedanji položaj, v katerem so se znašli živinorejci, preprosto nevzdržen.

To ni poskus iskanja izgovorov, toda če ne bomo odpravili težav, ki jih opredeljuje predlog, se bomo posledično soočali z višjimi cenami hrane in bomo še bolj odvisni od uvoza iz tretjih držav. Države, kot so Kitajska in Združene države, se vse bolj zavedajo pomena varne oskrbe s hrano in zato še naprej povečujejo podporo kmetijstvu.

Na Severnem Irskem je cena govedine precej pod stroški proizvodnje. Vse dokler se bodo povečevali stroški surovin in se bodo povečevale dodatne zakonske zahteve, bodo številni kmetje zapuščali to industrijo, posledice pa bodo opuščanje zemljišč, pomanjkanje gospodarskih dejavnosti na podeželju in zmanjšana proizvodnja hrane po vsej EU. Skrajni čas je, da priznamo pomen prehranske varnosti in vrednost dela, ki ga opravljajo kmetje po Evropi.

Nazadnje, sedanji trgovinski pogovori z blokom Mercosurja imajo destabilizacijski vpliv na industrijo. Živinorejski sektor poleg težkih tržnih pogojev in naraščajočih stroškov bremeni nadaljnja negotovost, ki jo ustvarja obnova pogajanj.

Komisija nadaljuje s pogajanji, proizvajalci na severnem Irskem pa so kljub izjavam komisarja za trgovino prepričani, da so lahko posledice za evropske kmete in kakovost hrane, ki se zagotavlja državljanom Evrope, le negativne.

  Rareş-Lucian Niculescu (PPE). – (RO) Mislim, da je treba na začetku reči, da so potrošniki in ne kmetje glavne žrtve krize, o kateri danes razpravljamo. Znano je, da v kmetijstvu cene žitaric vplivajo na približno 80 % cene živalske krme. To nato vpliva na okrog 70 % proizvodnih stroškov. Nemogoče je sorazmerno povečati prodajno ceno mesa za proizvajalca. Živinorejci nimajo nobenega stika s končnimi potrošniki, ampak imajo opravka s predelovalci, ki lahko vedno uvažajo. Pridelovalci k prodajni ceni obenem dodajo veliko trgovsko maržo, ki so jo navajeni. To obdobje na žalost sovpada s splošno gospodarsko krizo, na živinorejo pa vpliva tudi upad kupne moči prebivalstva.

Preučiti je treba še naslednji dejavnik. Ko bodo kmetje v zimskem času le težko zagotavljali krmo za živali, se jih bo velik del odločil za zakol, kar bo pripomoglo k podaljšanju krize za še nekaj let. Za ohranjanje domačih cen na razumni ravni in zagotavljanje krme, ki jo živali zahtevajo, je treba sprostiti intervencijske zaloge. Zato sem zadovoljen z današnjim naznanilom komisarja Cioloşa. Strinjam se s kolegi poslanci, ki so poudarili pomen vzgoje novih gensko spremenjenih organizmov za zagotavljanje poceni živalske krme in zmanjšanje odvisnosti od uvoza.

Nenazadnje je današnja razprava tesno povezana s prihodnostjo skupne kmetijske politike. Potrebujemo močno skupno kmetijsko politiko, ki bo ustrezno financirana in dobro vodena in ki lahko podpre strukturni razvoj in ukrepe modernizacije ter tržne ukrepe in ukrepe neposredne pomoči.

  Luis Manuel Capoulas Santos (S&D). – (PT) Vsi se zavedamo velikih težav, v katerih se je znašla evropska živinoreja in še zlasti prašičereja. Te razmere so povzročili številni dejavniki, ki so jasno opredeljeni v besedilu resolucije, o kateri se danes pogovarjamo, pri čemer so visoke cene žit najpomembnejše.

Evropski parlament v teh razmerah ne more ostati brezbrižen. Zato je treba takoj ukrepati in uporabiti razpoložljive mehanizme, glede tega vprašanja pa pozdravljam odločitev Komisije, da sprosti 2,8 milijona ton žit, kar je pozitiven ukrep, ki pa je očitno nezadosten. Kratkoročno in srednjeročno je treba najti instrumente, predvsem za boj proti špekulacijam, in tudi komisar je pravkar dejal, da so te bistvo problema. V razpravi o novi skupni kmetijski politiki, ki jo bomo kmalu začeli, je treba najti dolgoročne rešitve. Zato pozivam Komisijo, da upošteva naša priporočila v resoluciji, ki jo je podpisalo več političnih skupin, vključno z mojo, kajti, komisar, potrebno je ukrepanje in ukrepati je treba zelo hitro.

  Martin Häusling (Verts/ALE). – (DE) Gospa predsednica, gospod Cioloş, to, da je treba krizo rešiti, sploh ni vprašanje. Vendar pa ta predlog predlaga rešitve, ki jih ne moremo podpreti. Z olajšanjem uvoza gensko spremenjene soje ne bomo rešili krize v živinorejskem sektorju. Prav nasprotno, v Evropi moramo ponovno začeti razvijati lastni vir rastlinskih proteinov. Okrog 75 % naših rastlinskih proteinov je uvoženih. To je nesprejemljivo in zato je treba nujno uvesti spremembe.

Prav tako ne razumem, zakaj toliko ljudi dvomi v kompromis, ki je rezultat pogajanj vseh skupin, in zakaj želijo odpreti vrata uvozu gensko spremenjene soje. To ni rešitev. Prav tako se moramo pogovoriti, kakšno živinorejo želimo v Evropi. Naj ponovim, da je kriza najbolj prizadela majhne kmetije. Po drugi strani pa se v Evropi razvija živinoreja v industrijskem obsegu, ki ni prijazna do živine in ki z vidika kmetijstva ni poštena. Nazadnje moramo tudi na tem področju nekaj narediti.

Na koncu bi rad rekel, da sem zelo presenečen, da se je 450 milijonov EUR iz proračuna za kmetijstvo preneslo za projekt ITER z jedrsko fuzijo. Gospoda Cioloşa bi prosil, naj nam pojasni, kaj naj si o tem mislimo.

  Bairbre de Brún (GUE/NGL). – (GA) Gospa predsednica, rezultat precejšnjega porasta stroškov, povezanih z živalsko krmo, je nestabilnost evropskega kmetijstva. Nihanje cen negativno vpliva na že tako ranljivo živinorejo. Povečanje stroškov krmnih mešanic zvišuje proizvodne stroške v živinorejskem sektorju, glede pomoči temu sektorju pa je potrebna večja prožnost.

Čas je, da Komisija predlaga ukrepe za zmanjšanje nestabilnosti cen in stabilizacijo cen krme. Vesela sem besed komisarja, da preučuje nov instrument, ki se bo lotil nihanja cen po letu 2013. Vendar ustrezne ukrepe in instrumente potrebujemo tudi zdaj.

  John Stuart Agnew (EFD). – Gospa predsednica, podpiram pripombe gospoda De Castra glede mesne in kostne moke; deregulacija na tem področju je zelo nujna. Britanska živinoreja se zdaj bori z visokimi stroški krme, ovire, ki nam jih na pot postavlja Komisija, pa nam niso v pomoč. Na vrhu seznama je individualna elektronska identifikacija ovac – pravilo, ki ne velja za številne države članice, prav tako pa ta identifikacija ni med zahtevami za uvoz ovčetine iz tretjih držav.

Neizbežna prepoved baterijske reje povzroča veliko popačenje našega trga z jajci, ker jajca, pridelana v baterijski reji, iz držav članic, ki ne izpolnjujejo zahtev, lahko spodkopljejo jajca z dražjo proizvodnjo iz sistema kolonij. Imamo proizvajalce, ki imajo v obdobju do izteka roka drugega ob drugem oba sistema in poskušajo pridobiti nekaj od 400 milijonov GBP, ki smo jih namenili za zagotovitev skladnosti s pravili, zaradi česar je na trgu še več jajc.

Nad celotnim britanskim živinorejskim sektorjem kot svinčen oblak visi ponovno odprtje dvostranskih trgovinskih pogajanj EU z državami Mercosura. Britanski živinorejci bodo v tem dogovoru žrtveno jagnje in s tem nismo zadovoljni.

  Béla Glattfelder (PPE). – (HU) Za krizo v živinorejskem sektorju je veliko razlogov. Tisti, ki pravijo, da je eden od razlogov nepoštena konkurenca, ki jo povzroča uvoz, in omenjajo nevarnosti pogajanj z državami Mercosur, imajo prav. Rad bi izpostavil vprašanje skoka cen žit. Dvig cen žit je bilo mogoče predvideti in tudi sam sem to v Evropskem parlamentu večkrat povedal. Evropska komisija ni naredila nič, da bi to preprečila. Eden od razlogov za ta problem je zmanjšanje intervencijskih zalog, kar je bila huda napaka. Predramiti nas mora dejstvo, da je svetovna trgovina z žiti osredotočena v rokah vse manj in manj podjetij. Mimogrede, isto se dogaja v številnih državah članicah EU. Evropska unija se je odločila, da ne bo ohranila intervencijskih zalog, kar je odločitev, ki bo v prihodnje še povečala špekuliranje.

Nihanje cen žit povzroča izgube ne le proizvajalcem žit, ampak tudi živinorejcem in potrošnikom. Stroške pa nosijo tudi evropski davkoplačevalci. Spomnite se, da je Evropska unija z ogromnim dobičkom prodala intervencijske zaloge za obdobje 2004/2005. V preteklem obdobju so bile cene žit nizke. Če bi Evropska unija tedaj posredovala, bi zdaj s prodajo žit dosegli velik dobiček, kar bi pomagalo tudi živinorejcem. Vendar pa takih zalog nimamo in to ni slabo le za proizvajalce in potrošnike, ampak pomeni tudi, da je Evropska unija prikrajšana za priložnost, da bi pomagala državam, kot je Pakistan, ki jih je prizadela lakota.

  Csaba Sándor Tabajdi (S&D). – (HU) Prvič, prizadevanja komisarja Cioloşa, da bi Evropska unija končno vzpostavila ustrezen zaščitni mehanizem proti nihanju cen hrane, si zaslužijo polno podporo. Drugič, visoke cene žit in živalske krme kažejo na pojav pomanjkanja proteinov v Evropski uniji, o čemer bo gospod Häusling pripravil poročilo. Tretjič, dejstvo, da je sistem skupne kmetijske politike popačen, da pretirano finančno pomaga pridelovalcem žit in ne podpira niti prašičereje niti pridelave perutnine ali živinoreje na splošno, je naslednji dejavnik, ki prispeva k sedanji krizi živinoreje. Četrtič, živinorejci so v dobavni verigi v primerjavi s predelovalci in trgovci v veliko slabšem položaju. Petič, živinorejci so prisiljeni v nesorazmerno obsežne naložbe za varstvo okolja. To je še zlasti hudo v novih državah članicah. Tudi to bi morali obravnavati in izboljšati.

  Herbert Dorfmann (PPE). – (DE) Gospa predsednica, gospod Cioloş, gospe in gospodje, rad bi se toplo zahvalil gospe García za to pobudo in se še zlasti navezal na stanje v živinoreji v gorskih območjih. V številnih regijah v Evropski uniji obstajajo poleg kmetijstva še druge možnosti, kar pa na splošno ne velja za gorske regije. Če v gorah ne bi bilo pašne živine, potem bi bila številna kmetijska območja preprosto neuporabna in zapuščena. To bi ne le zmanjšalo poslovne priložnosti v gorskih regijah, ampak tudi spremenilo pokrajino in na koncu zmanjšalo biotsko raznolikost.

Mlečni sektor pri tem igra posebno vlogo, ker ustvarja delovna mesta in dohodke v gorskih regijah in drugih območjih. Zato sem prepričan, da moramo svojo pozornost v zvezi z reformo kmetijske politike usmeriti zlasti na tri vprašanja. Potrebujemo skupno kmetijsko politiko (SKP), ki upošteva živinorejo v gorskih območjih in tem živinorejcem zagotavlja subvencije. Drugič, potrebujemo prožen drugi steber SKP, ki omogoča posebno podporo živinorejskim kmetijam v gorskih območjih. Tretjič, potrebujemo kakovostno politiko, ki se še zlasti osredotoča na izdelke iz gorskih regij in zagotavlja možnosti posebnega označevanja, tako da je mogoče na trgu za te izdelke iz živinorejskega sektorja v gorskih območjih pridobiti dodano vrednost.

  Luís Paulo Alves (S&D). – (PT) Verjetno smo na poti k še enemu blagovnemu balonu. V povprečju so se cene na mednarodnem trgu od junija povečale za več kot 16 %. Na terminskih trgih še nikoli ni bilo toliko pogajanj in še nikoli ni bilo vpletenega toliko denarja. Posledica izredno nizke obrestne mere in preveč denarja na lovu za dobrimi posli je povečanje obsega in finančnih špekulacij s terminskimi pogodbami brez stika z realnim gospodarstvom. Podatki za največjo žitno borzo na svetu, Chicago Mercantile Exchange, so osupljivi, podirajo se transakcijski rekordi pri nakupih soje, koruze in pšenice. Praktični rezultat je prenos teh povečanj na realne tržne cene, celo v letu, ko so žita še široko dostopna. Ta povečanja cen žit povzročajo strašno škodo v že tako težkih razmerah na številnih živinorejskih kmetijah, ki teh povečanj zaradi krize ne bodo mogle vključiti v to, kar prodajajo, in jih verjetno ne bodo mogle prenesti. Zato je čas, da ukrepamo in zaščitimo našo hrano pred finančnimi špekulacijami. Zanima me, kaj namerava Komisija storiti glede tega.

  Michel Dantin (PPE). – (FR) Gospa predsednica, komisar, gospe in gospodje, kakšen zabaven stari svet je svet kmetijstva! Pred letom dni smo vsi v tej dvorani objokovali splošne razmere v proizvodnji. Danes pa je eden od sektorjev, sektor žit, uspešnejši od drugih in mislim, da bi morali to kljub vsemu pozdraviti. Vendar pa njegov uspeh na žalost zelo slabo vpliva na drug sektor, živinorejo.

Pravo vprašanje danes je nesposobnost kmetijstva, da bi stroške, ki jim je izpostavljena, prenesla na potrošnike. Zato moramo, kot je bilo danes dopoldne že rečeno, pomagati proizvajalcem, da se organizirajo, da se bo v njihovih poslih s potrošniki čutila njihova prisotnost, še zlasti pa v poslih z obsežnim distribucijskim sektorjem.

Vendar pa je veriga, delovanje trgov bolj škodljivo. Le kako lahko pojasnimo dejstvo, da smo leta, desetletja govorili, da so južnoameriške države pritiskale na proizvodnjo in nižale cene? Kako lahko pojasnimo, da, čeprav se danes v teh državah cene spet dvigajo, tega povečanja ne moremo prenesti na proizvajalce, ker, da, stroški so se povečali, vendar – in to je tudi treba reči – pa se cene proizvajalcev niso povečale?

Le kako nam uspe, da ne omenimo razlik v stroških, ki obstajajo med našimi državami? To je res delno vprašanje nacionalnih odgovornosti. Vendar pa damping, ki danes poteka med različnimi državami pomaga destabilizirati trge in prepričan sem, da bi se Evropa morala lotiti tega vprašanja.

Da, rešitve je treba najti. Mislim, da se evropski proizvajalci zavedajo razmer, s katerimi se spopadajo njihove glavne stranke – kmetje. Pripravljeni so skleniti pogodbeni sporazum. Ste vi, komisar, pripravljeni podpreti ta sporazum?

  Alan Kelly (S&D). – Gospa predsednica, spet razpravljamo o prihodkih kmetov, ki jih uničujejo trgi, ki so, če smo pošteni, nekoliko disfunkcionalni v svoji sestavi, prav tako pa ne obvladujejo večjih pretresov, kot je dvig cen žit, ki smo mu priča. Zagotovo je že čas, da bi bil naš sistem kmetovanja in trga močnejši, in upam, da sta Komisija in komisar spet opazila, da politične skupine v tem parlamentu še naprej pozivajo k ustreznem proračunu SKP za obdobje po letu 2013.

Zaradi stroškov surovin in preobsežnih predpisov so kmetije v EU nekonkurenčne, sposobnost preživetja sektorja kmetij pa se slabša. Naš sistem travišč za kakovostno in okoljsko trajnostno proizvodnjo govedine spodkopava uvoz iz tretjih držav. Našim kmetom moramo dati pošteno priložnost in po mojem mnenju je to vse, kar želijo. Pomanjkanje samozadostnosti pri oskrbi z žiti v EU postaja resno vprašanje, ne le za govedino, ampak tudi za prašičerejo in perutninsko industrijo. Ta predlog je izjava o resnosti, s katero ta parlament spremlja dogodke na naših kmetijskih trgih. Mi kot Parlament moramo posredovati, kadar menimo, da je stanje nujno, in če smo pošteni, komisar, naši sektorji govedoreje, perutnine in prašičereje potrebujejo pozitivno posredovanje. Veselim se vašega odziva.

  Jarosław Kalinowski (PPE). – (PL) Gospa predsednica, komisar, letošnje razmere nas učijo, da je za zagotavljanje prehranske varnosti in stabilnosti trga bistvena ustrezna raven rezerv žita. To varnost naj bi zagotovile ustrezne odločitve na ravni EU.

Druga pomembna zadeva je iskanje novih virov proteinov – to je zelo dobra pot k neodvisnosti evropskega kmetijstva. Zato moramo spodbujati pridelavo beljakovinsko bogatih stročnic. Ne pozabimo pa, seveda, da smo brezpogojno zavezani, da kmetom zagotavljamo stalen dostop do krme. Zato podpiram predlog, ki Evropsko komisijo poziva, naj vzpostavi najnižji prag za raven neodobrenih sort GSO, ki je dovoljen v uvoženi soji. Nadaljevanje politike nične tolerance predstavlja nevarnost za celotno verigo proizvodnje hrane.

  Kriton Arsenis (S&D). – (EL) Gospa predsednica, trenutno obstajata dve nevarnosti, ki na svetovni ravni pretita živinoreji in hrani. Na eni strani so monopoli glede semen, uničujoče posledice spremenjenih semen v tem sektorju smo lahko videli v Indiji. Na drugi strani pa so igre, ki jih glede cen osnovnih izdelkov igrajo finančne organizacije.

Leta 2008 smo imeli največjo proizvodnjo žit na svetovni ravni. Leta 2008, in tu je tudi nesmisel, ki ga je mogoče pojasniti le s finančnimi igricami, smo imeli največjo krizo s hrano, krizo, ki je povzročila socialen razdor in izgubo številnih človeških življenj. Ti dve zadevi moramo spremljati. Povečati moramo lokalna sredstva, kmetom zagotoviti prost dostop do semen in nižjo ceno za živinorejce in urediti delovanje finančnih organizacij.

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE). – (ES) Gospa predsednica, živinorejske kmetije trpijo zaradi posledic krize. Poleg tega morajo izpolnjevati najstrožje standarde na svetu, kar povečuje njihove proizvodnje stroške, kar jih v primerjavi s tretjimi državami postavlja v slabši položaj. Zato menim, da mora skupna kmetijska politika najprej zajamčiti ustrezno financiranje po letu 2013, da se zagotovi preživetje kmetijskih proizvajalcev in rejcev. Drugič, sprejeti mora posebne ukrepe za rejce, ki uporabljajo ukrepe za trajnostno zaščito. Tretjič, okrepiti mora ukrepe za podporo živinorejskega sektorja v območjih z najbolj omejenimi možnostmi. Četrtič, določiti mora, da uvoz iz tretjih držav izpolnjuje standarde EU, da se prepreči nepoštena konkurenca.

Na koncu pozivam Komisijo, naj v vseh trgovinskih pogajanjih brani interese evropskih proizvajalcev, da ne ogrozi proizvodnje živinorejskega sektorja. Če teh ukrepov ne bomo sprejeli, bi to lahko pomenilo, da bo Evropa postala regija brez tega sektorja, odvisna od uvoza iz tretjih držav.

  Struan Stevenson (ECR). – Gospa predsednica, kriza v živinorejskem sektorju je močno prizadela kmete na Škotskem in veliko je mogoče storiti, da jim pomagamo. Prvič, lahko bi zmanjšali regulatorno breme. Noro je, da za domače proizvajalce uporabljamo več birokracije in strožje predpise kot za konkurente zunaj EU. Našim kmetom smo z birokracijo zvezali roke in noge, pri tem pa uvažamo velike količine živil, ki se proizvajajo v pogojih, ki bi glede dobrega počutja in higiene v EU predstavljali kaznivo dejanje.

Visoki stroški izvajanja te birokracije pa se ne odražajo v cenah, ki jih naši živinorejci dosegajo za govedo. Britanska govedina se zdaj prodaja precej pod stroški proizvodnje; proizvajalci krav dojilj v nižinskih predelih ocenjujejo, da izgubijo 260 GBP pri kravi; naši kmetje, ki proizvajajo mleko, že dolgo doživljajo padce. Ta nesmisel moramo ustaviti.

  João Ferreira (GUE/NGL). – (PT) Povečanje cen žit je naslednji dejavnik, ki podaljšuje in zaostruje krizo v živinorejskem sektorju. Sedanja skupna kmetijska politika in trgovinske politike Evropske unije kmetom, še zlasti malim in srednjim proizvajalcem, ne zagotavljajo poštenega dohodka in ne preprečujejo učinkov naraščajočih stroškov dejavnikov v proizvodnji in nihanja cen kmetijskih izdelkov: pač pa jih še slabšajo. Za to nihanje obstajajo razlogi, ki niso le ali večinoma niso naravni: med temi so špekulacije o živilih. Vsi ukrepi, sprejeti na tem področju, bodo glede obsega vedno omejeni, če ne bodo vključevali prepoved instrumentov, ki jim omogočajo dobičkonosnost, še zlasti izvedenih finančnih instrumentov. Zaščita proizvodnje, pravica do proizvodnje in neodvisna in zanesljiva preskrba s hrano zahtevajo odpravo podrejenosti kmetijstva in proizvodnje hrane trgu in konkurenčnosti. To zahteva učinkovite ukrepe za urejanje trga in posredovanje na njem, brez katerih se bo nihanje cen še povečalo in bo prišlo do koncentracije, preživelo pa bo le majhno število velikih proizvajalcev.

  Dacian Cioloş, član Komisije. – (FR) Gospa predsednica, zelo sem zadovoljen z izraženim interesom, vključno z interesom v Evropskem parlamentu, za sektor, ki ni bistven le za oskrbo trga, ampak za stabilnost naših regij: govorim o živinorejskem sektorju.

Predlogi, ki jih bo glede prihodnosti skupne kmetijske politike kmalu predstavila Komisija, bodo brez dvoma dali odgovore na številna vprašanja in probleme. Parlament bo lahko o teh predlogih razpravljal že naslednji teden. Nedvomno se bomo pri tem lotili vprašanja poštene porazdelitve pomoči med različne sektorje, vključno z živinorejskim. Obravnavali bomo tudi vprašanja podpore živinorejskemu sektorju v posebnih in težjih območjih in mehanizmov za upravljanje nihanja prihodkov. Vendar pa so bila zastavljena tudi nekatera konkretna vprašanja, na katera bi rad odgovoril. Prvo se nanaša na problem cen žit in intervencijske zaloge.

Res je, da nimamo več intervencijskih zalog, ki smo jih imeli v preteklosti, vendar je to tega prišlo, ker so cene zdaj višje. Tržne intervencije ni mogoče upravičiti, ko so cene visoke. Prepričan sem, da moramo preučiti druge vrste mehanizmov in čeprav bi tudi zaloge lahko imele svojo vlogo, bomo morali razmisliti o zalogah, ki bodo drugačne od intervencijskih v preteklosti. To vprašanje bi bilo morda treba obravnavati na ravni, širši od evropske, glede na trg, ki je zdaj bolj odprt kot v preteklosti.

Kar se tiče projekta ITER, gospod Häusling: to, da se del proračuna za leto 2010 ni porabil za kmetijstvo in se bo namenil za projekt ITER, še ne pomeni, da nimamo sredstev za posredovanje v kmetijskem sektorju. Lahko vam zagotovim, da ta dodatna sredstva, ki se bodo namenila za ITER, nismo odvzeli mehanizmom SKP; denar je še vedno na voljo in se ni porabil le zato, ker to ni bilo potrebno. Tudi po tem prenosu sredstev vam lahko zagotovim, da imamo proračun, ki ga potrebujemo, da lahko uporabimo potrebne ukrepe.

Zaključil bom s tem, da vam povem, da je vprašanje nihanja cen – in vpliva, ki ga imajo špekulacije na trgu na ta nihanja – eno od tistih, ki jih Komisija bolj obširno obravnava, enako za pridobljene izdelke in blago. S tem vprašanjem se ukvarjam s kolegom, gospodom Barnierjem. Komisija bo predstavila nekaj predlogov.

Kar zadeva porazdelitev dodane vrednosti po prehranski verigi, bova s komisarjem Tajanijem najpozneje naslednji teden o tem vprašanju organizirala prvo srečanje skupine na visoki ravni.

  Predsednica. − Prejela sem štiri predloge resolucije(1), predložene v skladu s členom 115(5) Poslovnika.

Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo kmalu.

Pisne izjave (člen 149)

  Sandra Kalniete (PPE), v pisni obliki. – (LV) Evropski živinorejci dandanes doživljajo težave, ki jih moramo premagati skupaj, da se bo živinorejski sektor lahko razvijal in kmetom zagotavljal dovolj prihodka. V zadnjih nekaj mesecih so se cene žit izredno povečale in postale še bolj pereče zaradi izrednih dogodkov, kot so na primer poplave v Pakistanu in gozdni požari v Rusiji. Na podnebne katastrofe seveda nimamo nikakršnega vpliva, v naši pristojnosti pa je, da pripravimo zakonodajne predloge, ki bi evropskim kmetom pomagali premagati posledice teh katastrof. Vsekakor lahko omejimo in moramo omejiti špekulacije o žitih, ki so eden od vzrokov za te težave. Nesprejemljivo je, da ti nepošteni posli povzročajo izgube sektorju, ki je eden od temeljnih kamnov evropskega kmetijstva. Prav tako bi vas spomnil, da je bistveno, da Komisija v svojih pogajanjih z državami Mercosur o novem trgovinskem sporazumu brani interese evropskih kmetov in zagotavlja pogoje za pošteno konkurenco. Komisijo pozivam, da začne dejavno delovati, da bi pomagala evropskim kmetom premagati obstoječe težave v živinoreji, saj je naša pomoč za kmete bistvena.

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. – (DE) Živinorejski sektor evropskim kmetom predstavlja številne probleme, vključno z dviganjem stroškov surovin, konkurenco iz tretjih držav, velikimi nihanji cen krme in sorazmerno nizkimi cenami mesa. Če želimo vzpostaviti trajno politiko za živinorejski sektor, moramo upoštevati vse zainteresirane strani, vključno s kmeti, potrošniki in samimi živalmi. Cilj mora biti odmik od živinoreje v industrijskem obsegu k bolj naravnemu in spoštljivemu obravnavanju živali na majhnih kmetijah. Vse to je treba povezati z najvišjo možno stopnjo varnosti za potrošnika v obliki celovitih zdravstvenih storitev za živali in jasnega označevanja vseh prehranskih izdelkov živalskega izvora, še zlasti porekla in načina vzreje teh živali. EU mora vzpostaviti osnovne pogoje, potrebne za zavarovanje prihodnosti naših kmetov, da bodo lahko ostali mednarodno konkurenčni in bodo njihova podjetja kljub dejstvu, da imamo najstrožje standarde za dobro počutje živali na svetu, še naprej sposobna preživeti.

  Pavel Poc (S&D), v pisni obliki. – (CS) Povečanje cen žit je zaradi odvisnosti od krme, uvožene iz tretjih držav, prav tako nevarno za živinorejski sektor v EU. Razmere so kritične na področju proizvodnje svinjskega mesa, kjer krma predstavlja 60 % proizvodnih stroškov, dviganje stroškov pa bo postopoma lahko ogrozilo vse panoge živinorejske proizvodnje v EU. Evropa mora zato zmanjšati svojo odvisnost od uvoza krme iz tretjih držav.

Prehod na gensko spremenjene krme, uvožene iz ZDA, zagotovo ni rešitev. V EU odobritev takšne krme traja skoraj dve leti in po, v Argentini okrog tri leta, v Braziliji do pet let, Kitajska pa na tem področju prav tako sprejema stroge ukrepe. Na drugi strani pa odobritev v ZDA vzame le 15 mesecev. Krize živinorejskega sektorja se ne sme izkoriščati v komercialne namene podjetij iz ZDA, ki na evropski trg gledajo kot na pomembno možnost izvoza.

Evropska unija si mora prizadevati za zmanjšanje proizvodnih stroškov, zagotavljanje, da tretje države izpolnjujejo standarde EU in zagotavljanje spodobnih cen proizvajalcem izdelkov. Nesprejemljivo je, da bi potrošniki nosili posledice višjih cen, da bi proizvajalci zaslužili vedno manj in distributerji kovali vse večje dobičke.

Ne strinjam se s stališčem Komisije, da nujni ukrepi niso potrebni, ker se spopadamo s strukturno krizo, ki jo je treba rešiti, in to ne le z vidika prehranske varnosti.

  Daciana Octavia Sârbu (S&D), v pisni obliki. – (RO) Evropski živinorejci se v zadnjem času spopadajo s težavami, ki se neprestano večajo. Težko se spopadajo s konkurenco iz tretjih držav, saj slednja ne dosega visokih standardov, s katerimi so usklajeni lokalni proizvajalci, poleg tega so vedno žrtve trgovinskih pogajanj Evropske unije. Vendar upamo, da bo Evropska komisija v prihodnje zavzela drugačen odnos, saj ni prav, da evropski kmetje vedno izgubijo zaradi trgovinskih sporazumov. Komisija se mora prav tako vključiti v krepitev organizacij proizvajalcev v vseh živinorejskih sektorjih, da se bodo lahko pogajale za boljše cene svojih izdelkov ob upoštevanju proizvodnih stroškov. Obenem pozivam Komisijo, da čim prej sprosti žita iz intervencijskih zalog, da se podpre ta sektor, ki ga je kriza močno prizadela.

(Seja je bila za nekaj minut prekinjena)

PREDSEDSTVO: ALEJO VIDAL-QUADRAS
podpredsednik