Predsednik. – Naslednja točka je izjava Komisije v imenu podpredsednice Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o Ukrajini. Najprej bi rad dal besedo komisarju De Guchtu v imenu podpredsednice Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, baronice Ashton.

  Karel De Gucht, član Komisije, v imenu podpredsednice Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko. – (FR) Gospod predsednik, z velikim zadovoljstvom nocoj razpravljam o razmerah v Ukrajini v imenu Cathy Ashton, visoke predstavnice in podpredsednice, ki obžaluje, da je danes odsotna.

Danes je pomemben dan za Ukrajino, saj je bilo zjutraj razglašeno, da bo predsedovala OVSE v letu 2013. To je čast, a tudi odgovornost, Ukrajina pa bo imela priložnost, da izpolni pričakovanja, ki so vsekakor visoka.

Rad bi se ustavil pri naših dvostranskih odnosih, ki jih je prejšnji ponedeljek zaznamoval vrh v gradu Val Duchesse v Bruslju, katerega so se udeležili predsednik Janukovič, pa tudi predsednika Van Rompuy in Barroso. Cathy Ashton je sodelovala v razpravi o mednarodnih vprašanjih. Tam sem bil tudi jaz, da bi ugotovil, kakšni so obeti, da se v bližnji prihodnosti ustanovi veliko in celovito območje proste trgovine z zelo visokimi cilji. Naše razprave so bile odkrite in prepričan sem, da je zaradi vrha odnos, ki si zasluži biti obsežnejši in bolj oprijemljiv, na pravi poti.

Dve najpomembnejša izida vrha sta sprejetje akcijskega načrta o prostem gibanju oseb in podpis protokola k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju, ki Ukrajini omogoča sodelovanje v programih EU.

Druge točke na dnevnem redu so bile notranje razmere v Ukrajini, tekoča pogajanja o prihodnjem Pridružitvenem sporazumu in postopek reform. Ukrajina je del naše soseske. Zato poskušamo pozdraviti njeno bližino, pa tudi soseska Ukrajine ne sedi križem rok, če pomislite na srečanje na vrhu Nata ta konec tedna in današnji zaključek dvostranskih pogajanj v Bruslju, kjer sem bil pred vsega nekaj urami, ki EU omogočajo, da podpre pristop Rusije k STO.

Vrnimo se k vrhu. Zdajšnja vlada se je lotila številnih pomembnih gospodarskih reform, ki smo jih pozdravili. Prvič, imamo zakon o javnih naročilih, ki bi moral imeti pomembno vlogo v boju proti korupciji. Sklenjeni so bili sporazumi z MDS in uvedene pomembne reforme v ključnem energetskem sektorju. Ukrajinska vlada je bila razmeroma uspešna pri stabilizaciji razmer v državi. To je seveda zelo pomembno.

Kljub temu smo zaskrbljeni zaradi nenehnih poročil o spodjedanju temeljnih svoboščin in demokratičnih načel v Ukrajini. Predvsem zaskrbljujoče so pritožbe glede svobode medijev ter svobode zbiranja in združevanja. Poleg tega je ukrajinsko ustavno sodišče, kot veste, pred kratkim razveljavilo ustavo iz leta 2004, ki je bila sprejeta med oranžno revolucijo. Torej ponovno velja ustava iz leta 1996, ki daje večja pooblastila predsedniku. Ta zelo sporna odločitev dokazuje, da je v Ukrajini potreben odprt in participativen postopek ustavne reforme.

Ta postopek bi moral biti usmerjen v vzpostavitev trajnostnega sistema ravnotežja moči skladno z evropskimi standardi. Ta tema je bila omenjena tudi v vaši februarski resoluciji.

Ustavno sodišče pa je zelo pred kratkim sprejelo še eno odločitev, ki jo je mogoče tolmačiti na različne načine, namreč trajanje mandata zdajšnjega parlamenta. Ustava iz leta 1996, ki je trenutno v veljavi, predpisuje štiriletni mandat, sodišče pa je razsodilo, da bodo pooblastila zdajšnjega parlamenta prenehala veljati šele po petih letih, saj je bil izvoljen v obdobju, ko je veljala ustava iz leta 2004. Ta odločitev predstavlja pristop à la carte, ki se ga zdajšnja uprava vse bolj poslužuje. Naj ponovim, Ukrajina nujno potrebuje odprt in participativen postopek ustavne reforme, ne odločitev, sprejetih glede na okoliščine.

V zadnjih letih je bila politična svoboda v Ukrajini na zelo visoki ravni, saj so verodostojni organi ugotavljali, da so volitve za volitvami skladne z mednarodnimi standardi. Zato z obžalovanjem ugotavljam, da je zadnje občinske volitve, ki so potekale 31. oktobra, kritizirala večina opazovalcev. Čeprav se je kritika nanašala samo na tehnične in postopkovne vidike, je to vseeno korak nazaj.

Demokratične vrednote in načela so skupaj s človekovimi pravicami temeljna načela držav članic EU. To so načela, od katerih se ne sme odstopati niti za ped, še toliko bolj, ker gre tokrat za ključno partnerko.

Skupne vrednote za skupno prihodnost: to je izziv prihodnje povezave med Ukrajino in EU. Še naprej moramo pošiljati zelo jasno sporočilo glede spoštovanja temeljnih vrednot, kot smo to storili na vrhu prejšnji ponedeljek in dokler obstajajo težave.

  Elmar Brok, v imenu skupine PPE. – (DE) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, iskreno bi se rad zahvalil za izjavo, dano v imenu visoke predstavnice, h kateri pravzaprav nimam veliko dodati. Mislim, da lahko mirno rečemo, da je padla odločitev za reforme in večjo stabilnost, tudi iz razlogov, ki so povezani s parlamentarno stabilnostjo, in to je treba pozdraviti, vendar moramo upoštevati tudi, da čeprav so bile zadnje parlamentarne volitve poštene in pravične, lokalne volitve niso bile, ker so bile spremenjene in opozicija ni imela enakovredne priložnosti, da povsod sestavi liste. Mislim, da moramo upoštevati tudi dejstvo, da ima vodja tajne službe glavno nadzorno vlogo na ustavnem sodišču in da se tam zamenjujejo sodniki, da bi se razveljavilo ustavo oranžne revolucije. To so dejstva. Zato bi se rad zahvalil za izjavo, da skupne vrednote in temeljne pravice igrajo odločilno vlogo. Evropska perspektiva za Ukrajino je seveda tudi pomembno vprašanje.

Po drugi strani sem zadovoljen, da je bil na vrhu v ponedeljek dosežen ključen napredek pri pomembnih zadevah. Kritične besede, ki sem jih ravnokar izrekel, ne smejo biti ali postati pogojene z dogodki glede vizumov v tej fazi. Dobro in pomembno je, da na tem področju napredujemo.

Pomembno je, da napredujemo v smislu globljega območja proste trgovine, s katerim se bo Ukrajina približala evropskemu notranjemu trgu, ter damo jasno vedeti, da je v Evropi ne samo politična, temveč tudi gospodarska perspektiva Ukrajine. Ni smiselno, da se sprejme ruski gospodarski sistem, ne da bi imeli ruske surovine. Evropski trg bo nato mnogo bolj zanimiv za Ukrajino in to bi se moralo izboljšati tudi s pridružitvenim sporazumom. Vendar mislim, da bi se morali jasno zavedati, da to ni samo v interesu Ukrajine, temveč tudi v našem lastnem interesu ter da moramo pripisati pomen zagotavljanju zunanjega in notranjega razvoja Turčije na takšen način, da bodo uresničeni naši skupni interesi tukaj.

  Adrian Severin, v imenu skupine S&D. – Gospod predsednik, filozofijo moje skupine o odnosih med Ukrajino in Evropsko unijo bi lahko danes izrazili s parafraziranim slavnim govorom: ne sprašujte, kaj lahko Ukrajina stori za Evropsko unijo, vprašajte, kaj lahko Evropska unija stori za Ukrajino, da bo slednja zanesljiv steber projekta Evropske unije.

Zato mora biti pristop Evropske unije glede Ukrajine uravnotežen, pošten, temelječ na dejstvih in strateški. Menim, da so bila ta merila izpolnjena z rezultati nedavnega vrha in rad bi se zahvalil komisarju, ker je izrazil naš pristop na ta način.

„Uravnotežen“ pomeni zahtevati izboljšanja, obenem pa nuditi pomoč. „Pošten“ pomeni izogibati se opredelitvi za eno ali drugo stran v notranjih političnih nasprotjih in uporabiti enake standarde za oceno dejanj strank, ki so nam ljube barve, in tistih takšne barve, ki nam ni všeč. „Temelječ na dejstvih“ pomeni odločiti se za zaupanje v dokaze ter ne zgolj domneve, govorice in predsodke. „Strateški“ pomeni spodbujati politike, ki bi Ukrajini lahko omogočile, da postane organski del projekta Evropske unije, in ne politike, katerih cilj je uporabiti Ukrajino v naših soočenjih z njenimi sosedami.

Kompromisna resolucija, ki naj bi jo sprejeli po današnji razpravi, ni popolna, je pa kar dober primer takšnega pristopa. Pograjati moram nekaj tiskarskih napak v besedilu. Vse politične akterje v Ukrajini moramo prositi, da te resolucije ne predstavljajo kot zmage enih nad drugimi. Dejansko naj bi ta resolucija vsem ukrajinskim političnim silam poslala sporočilo, da je skrajni čas, da se združijo v minimalni nacionalni agendi in uresničijo dolgo pričakovane reforme, politike in politične rezultate, ki bi s ciljem evropskega povezovanja ljudem zagotovili boljše življenje, državi pa boljšo priložnost. Internacionalizacija notranjih sporov v Ukrajini ni potrebna.

Izpolnimo naše dolžnosti tu in tam in prihodnost nas bo vse nagradila.

  Adina-Ioana Vălean, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, zanimivo je, da je Ukrajina tako pogosto na našem dnevnem redu. Upam, da to kaže na napredek v našem odnosu.

Rada verjamem, da lahko s pragmatičnostjo in spoštovanjem na obeh straneh, ob razumevanju razlik, vendar iskanju skupnih interesov, razvijamo skupne projekte in dosežemo pošteno partnerstvo.

Cenim nedavne izjave ukrajinskega vodstva, ki so, upam, pomirile nekatere strahove, da se Ukrajina oddaljuje od evropske prihodnosti. Po drugi strani pa se lahko vsaka razprava o Ukrajini sprevrže v vojno med opozicijskimi evropskimi političnimi družinami in vladnimi političnimi strankami Ukrajine. Mislim, da to ne pomaga, kajti ne gre za to, kdo je boljši – vlada ali opozicija – ali koga Evropejci bolj podpirajo, gre za demokratično prihodnost ukrajinskih državljanov in za to, da imajo Ukrajinci močno, demokratično in uspešno državo.

Na vrhu, ki je potekal ta teden, so bili doseženi dobri rezultati pri spodbujanju dostopa do programov EU in pogajanjih o pridružitvenem sporazumu. Zelo sem vesela dolgo pričakovanega napredka v smeri območja proste trgovine.

Seveda je treba veliko še storiti, tako v smislu gospodarskih kot institucionalnih reform, in utrditi je treba izvedene ukrepe. Obstajati ne smejo nobene izjeme po zakonu o javnih naročilih, ki je bil sprejet letos – niti za evropsko nogometno prvenstvo.

Nov davčni zakonik je dober korak v smeri izboljšanja davčnega okolja, vendar ne sme postati breme, zlasti za mala in srednje velika podjetja, ki imajo zelo pomembno vlogo v vsakem zdravem gospodarstvu.

Dovolite, da povem jasno. Ne gre za to, da Ukrajini naročimo, kaj mora narediti, niti za to, kaj mora Ukrajina narediti za nas. Gre predvsem za to, kaj mora Ukrajina narediti zase, kajti tako institucionalne kot gospodarske reforme so osnovni pogoj za uspešno demokratično prihodnost in ta je v največjem interesu ukrajinskih državljanov.

  Rebecca Harms, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik. gospe in gospodje. v zadnjih dneh so potekali obsežni protesti v Kijevu, Lugansku, Kharkovu ter številnih drugih velikih in majhnih mestih v Ukrajini. Na deset ali sto tisoče ukrajinskih državljanov je šlo na ceste. Protestirajo proti davčnim zakonom, ki se jim zdijo nepošteni. Če je naša resolucija komur koli namenjena, bi morala po mojem mnenju v tem okviru biti namenjena ukrajinskim državljanom, ki s tem protestom zagotavljajo, da se razvoj Ukrajine kot demokracije nadaljuje. Naša resolucija, ki izraža pomisleke glede spodjedanja demokracije, je seveda usmerjena v vlado in oblasti, zlasti v povezavi s temi protesti, in predvsem v notranje oblasti v Ukrajini, da bi jih pozvali, da dovolijo nadaljevanje teh protestov. Jutri se v Kijevu pričakuje na sto tisoče, morda milijone ljudi. Priznati moram, da zelo zaskrbljeno spremljam dogodke tukaj in da me skrbi, kaj se lahko zgodi. Zaenkrat vse dobro – potrkajmo na les. V zadnjih nekaj dneh je vlada pokazala, da svoboda zbiranja deluje. Močno upam, da bo tako tudi v prihodnje.

Mislim, da je bilo za nas zelo pomembno, da je ta resolucija resolucija vseh skupin. Velika napaka za razvoj Ukrajine bi bila, če bi se v prihodnosti del tega parlamenta postavil na stran Stranke regij, drugi pa na stran stranke Julije Timošenko. To ne bi pripomoglo k demokratičnemu razvoju Ukrajine. Upam, da se bo to resolucijo jemalo resno – tudi če jo sprejmemo po vrhu –, zlasti glede ne obsežne proteste in zaskrbljenost ljudi o učinkih reforme MDS, ter da bomo zelo pozorno spremljali zdajšnje dogodke v Kijevu in na splošno v Ukrajini. Zahvaljujem se vam za pozornost in upam, da bomo – vključno s Komisijo – še naprej izkazovali solidarnost v sodelovanju s to državo, ki je nam kot Evropejcem tako blizu.

  Paweł Robert Kowal, v imenu skupine ECR. – (PL) Gospod predsednik, v Evropskem parlamentu smo imeli večtedensko zanimivo razpravo o ukrajinskih zadevah. Mislim, da je bilo to zelo dobro. V Ukrajini spremljajo rezultate naših postopkov z velikim zanimanjem – večjim kot v mnogih državah Evropske unije. Zato obravnavajmo našo resolucijo kot pismo, namenjeno ne eni ali drugi strani, temveč Ukrajincem, v katerem bomo odkrito povedali, da z zanimanjem spremljamo dogajanja in da smo sosedi, ki so pripravljeni odpreti vrata Ukrajini in ki si želimo več stikov z njenimi državljani. Rad bi se najlepše zahvalil gospe Harms za njene čudovite besede. Vedno zelo dobro začuti, kaj je treba povedati v takšnih trenutkih.

Odkrito govorimo o volitvah, s katerimi nismo zadovoljni. Mnogi vidiki volitev so bili po standardu daleč od želenega. Izkazalo se je, da ni mogoče ohraniti dobrega trenda prejšnjih volitev, toda povejmo tudi, da še vedno obstaja možnost za Ukrajino in da ji pri tem želimo pomagati. Zato povejmo, kaj dobrega se dogaja tam, ne samo na gospodarskem področju, temveč tudi političnem, predvsem pa so za vsakega Ukrajinca odprta vrata v Evropo in dobro je, da je ta teden vrh med Evropsko unijo in Ukrajino posredoval ta signal. Zanimivo naključje je, da danes govorimo o dejstvu, da resolucija ni namenjena tej ali oni stranki v Ukrajini. Namenjena je Ukrajincem in sprejeli jo bomo skupaj.

  Jaromír Kohlíček, v imenu skupine GUE/NGL. – (CS) Gospod predsednik, ob vsaki omembi Ukrajine povprečen državljan EU pomisli na boksarja Klitčka, kako zlahka premaguje svoje nasprotnike. Toda tudi v gospodarskem smislu ima Ukrajina podobno pomembno težo in številne države EU in Balkana so odvisne od prometnih poti, prek katerih se oskrbujejo z osrednjeazijsko in sibirsko nafto prek ukrajinskega ozemlja. Nedvomno je najpomembnejši akter izmed držav vzhodnega partnerstva. Zato pozdravljam izboljšane odnose z Rusijo in rezultate vrha EU-Ukrajina. V mnogih državah EU predstavljajo Ukrajinci znaten delež tuje delovne sile, pa tudi vzajemna trgovina med Ukrajino in EU dinamično raste. Glavne težave države so enake kot v mnogih državah EU: korupcija, neugodna vizumska ureditev in vzajemno nezdružljiva zakonodaja. Omeniti je treba, da so opazovalci ugotovili, da so občinske volitve minile brez pomembnejših tehničnih pomanjkljivosti. Resolucija, ki jo predlagajo vsi politični krogi, predstavlja uravnotežen kompromis in čeprav imam morda zadržke glede nekaterih podrobnosti, jo skupina GUE/NGL podpira.

  Bastiaan Belder, v imenu skupine EFD. – (NL) Gospod predsednik, mnoge, včasih kar neverjetne, nepravilnosti lokalnih in regionalnih volitev v Ukrajini 31. oktobra morajo biti rdeča zastava za Evropsko unijo. Naj navedem samo nekaj primerov: masovno, nenadzorovano tiskanje dodatnih glasovnic v mnogih regijah in fotografiranje glasovnic in kaj pa izjemen pritisk na uradnike, učitelje, zdravnike in profesorje, naj ne kandidirajo za stranke opozicije? Evropska unija bi morala – in to lahko storite – zavzeti odločno stališče do te slabe, nedemokratične uverture v parlamentarne volitve v Ukrajini leta 2012; ohraniti moramo lastne politične vrednote spričo avtoritarnih nagnjenj v Ukrajini. V nasprotnem primeru ogrožamo lastno verodostojnost med vrhunsko elito v državi in zlasti reformam naklonjenimi demokratičnimi silami. Na srečo vaš jasen govor, komisar, ne povzroča zaskrbljenosti glede tega.

  Andreas Mölzer (NI). – (DE) Gospod predsednik, vsi vemo, da je Ukrajina ena od največjih držav sosed EU in da ima znaten potencial za prihodnost. Zato je nedvomno izjemno pomemben partner EU. Toda s političnega stališča se zdi, da se opazno oddaljuje od EU. Proruska frakcija seveda ni bila brez razloga uspešna na zadnjih lokalnih volitvah. To je bil verjetno tudi poraz za Evropsko unijo. EU torej očitno izgublja privlačnost za Ukrajince. Običajni državljani Ukrajine bi verjetno radi bili Evropejci, vendar ne nujno del Evropske unije. EU postopoma predaja svoje adute s tem, ko se bolj kot ne vede kot naduta velesila. Ukrajinci pa si nedvomno želijo, da jih tako EU kot Rusija upoštevala kot enakovredne partnerje.

Zato ne glejmo nanje zviška, kot da je njihov najvišji cilj morebiten pristop k EU. Dajmo jim priložnost, da v naslednjih letih razvijejo lastno identiteto in se nato odločijo, ali se želijo približati EU ali bi morda raje ostali neodvisni.

  Michael Gahler (PPE). – (DE) Gospod predsednik, potencial za sodelovanje med EU in Ukrajino je ogromen. To je bilo očitno na vrhu. Akcijski načrt za liberalizacijo vizumskega režima in pristopni sporazum sta le dva primera, ki to dokazujeta.

V tej kompromisni resoluciji – kar se kaže v vidikih, iz katerih je sestavljena – smo poudarili tudi potencialne pozitivne vidike. Vendar bi rad citiral angleški pregovor, ki pravi, da se lahko puding oceni šele, ko se poje. Ali bodo sveženj reform in zakoni o reformah dejansko izvedeni v praksi, bomo še videli.

Komisar je omenil zakon o javnih naročilih. Ravnokar je bila sprejeta pomembna izjema glede tega. Iz obsega uporabe tega zakona so izključena vsa javna naročila, povezana z evropskim nogometnim prvenstvom. Zlahka si predstavljam, kdo bo izjemno obogatel zaradi tega. To je torej primer načela, ki se visoko ceni, v praksi pa zadeve izgledajo povsem drugače.

Izrecno bi se rad zahvalil komisarju, ker je izrazil zaskrbljenost zaradi svobode tiska, zbiranja in izražanja ter tudi jasno povedal, da lokalne volitve predstavljajo korak nazaj. Tako je vsaj zvenelo v nemškem prevodu. Takšno mnenje ima tudi skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in smo ga zelo jasno izrazili.

Če gospod Severin trdi, da ni potrebe po internacionalizaciji notranjih konfliktov, je to zame le lepši izraz za tisto, kar se je prej imenovalo načelo nevmešavanja v notranje zadeve. Tega je bilo preveč in to torej ne sme biti načelo, ki usmerja naše ukrepe glede Ukrajine. Ravno zato, ker želimo to državo približati Evropi, mora dovoliti, da se jo presoja po evropskih standardih. Zato ima gospa Harms prav, ko je rekla, da moramo ohraniti zelo tesne stike z Ukrajino in zagotoviti, da se tisto, kar je bilo tam doseženo na področju demokracije in človekovih pravic, ne postavi ponovno pod vprašaj zaradi nazadnjaške politike.

  Hannes Swoboda (S&D). – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, bodimo odkriti. Žal, in rad bi poudaril besedo „žal“, oranžna revolucija ni dosegla, kar bi morala. Razlog za to je med drugim tudi spor med gospo Timošenko in gospodom Juščenkom. Gospod Juščenko zdaj pravi, da je gospa Timošenko povsem enaka kot gospod Janukovič, kar je zanimivo. Na žalost lokalne volitve niso izpolnile naših pričakovanj. Niso bile skladne z evropskimi standardi in to je zdaj postalo jasno tudi ukrajinskemu narodu.

Bodimo odkriti, gospod Severin je imel v mislih nekaj povsem drugega, gospod Gahler. Z gospo Timošenko morate govoriti enako, kot to počnemo z našimi prijatelji v ukrajinski Stranki regij, z drugimi besedami, spodbujati jo morate k evropski poti. Pustimo oligarhe za nami in se pomaknimo v smeri prave demokracije. Ne poskušajte motiti dela Parlamenta in vsekakor bomo vršili pritisk, da zagotovimo izpolnitev evropskih pravnih standardov. Gospa Harms je v sredini. Čeprav to ni vedno stališče Skupine Zelenih/Evropske svobodne zveze, se lahko strinjamo z besedami gospe Harms. Ponudimo tej državi roko v pomoč na podlagi evropskih standardov in evropskega pravnega sistema. To je pomembno na vseh straneh. To je naša politika in z njo bomo nadaljevali, dokler nekam ne pridemo. Zato smo bili kritični do dejstva, da volitve niso potekale dobro. Poskrbite, da gospa Timošenko oblikuje konstruktivno opozicijo. Svetujte ji enako, kot smo gospodu Janukoviču.

  Marek Henryk Migalski (ECR). – (PL) Gospod predsednik, komisar, začel bom z besedami gospoda Severina, ki je povedal nekaj zelo pomembnega, namreč, da moramo poskusiti razmisliti, kaj lahko mi naredimo za Ukrajino in ne, kaj lahko Ukrajinci naredijo za nas. Gospodu Severinu bi se rad zahvalil za te besede, kajti prav to bi morali narediti.

Res je, da volitve niso potekale, kot smo želeli. Zgodile so se stvari, ki se ne bi smele. Toda strinjam se z gospo Harms, ki je dejala, da ne smemo iskati podpore pri tej ali oni stranki, temveč ugotoviti, kaj želijo Ukrajinci in kaj želimo mi. Zato je vključevanje Ukrajine v evropske strukture in, povejmo jasno – članstvo v Evropski uniji –, v interesu Evropske unije in tudi samih Ukrajincev. Po mojem mnenju je dvig standardov, za katere želimo, da jih Ukrajinci izpolnijo, nekoliko nepošten. To pa zato, ker so v tem parlamentu taki, ki so zelo velikodušni do svojih strateških partnerjev, kar zadeva vprašanja človekovih pravic, svobode govora in svobode tiska. Obenem pa znatno dvigujejo in višajo standard, ki se pričakuje od naših prijateljev iz Ukrajine. Pri tem moramo biti zmerni. Ukrajinci si zaslužijo naše sodelovanje, naše besede podpore in to – kot je dejal gospod Swoboda – ne glede na to, za kateri tabor gre. Isto se včasih zgodi tukaj – nekateri deli izgubijo na pomenu, ker je samo vprašanje pomembnejše od delov. To vprašanje je najtesnejše možno sodelovanje med Evropsko unijo in Ukrajino.

  David Campbell Bannerman (EFD). – Gospod predsednik, Ukrajino poznam z obiskov Kijeva in Krima ter zbiram dela ukrajinskih umetnikov, kot sta Tetenko in Šiško. Ukrajinci so dober, velikodušen in dobrosrčen narod, s političnega vidika pa priporočam veliko pozornost. Ukrajina je razklana na zahodno usmerjeni zahodni del in vzhodni del, obrnjen proti Rusiji. S 45 milijoni državljanov je tudi velik akter in Rusija jo šteje tako rekoč za del svojega dvorišča.

Obiskal sem rusko floto v Sevastopolu na Krimskem polotoku. Tam Rusi ljubosumno varujejo dostop do Črnega morja. Vsaka omemba pridružitve Ukrajine Natu bi bila močan udarec za ruskega medveda.

Nespreten diplomatski pristop baronice Ashton bi lahko zaostril napetosti v težkih časih, če pa bi Ukrajino s kmetijskimi subvencijami, regionalno pomočjo in masovno migracijo silili, da se pridruži EU, bi bili stroški previsoki. Bolje je pomagati na druge načine in ohraniti Ukrajino kot ponosen, neodvisen narod zunaj EU.

  Csanád Szegedi (NI). – (HU) Gospod predsednik, gospe in gospodje, mislim, da se vsi strinjamo, da je Ukrajina zaradi geografske velikosti in številčnega prebivalstva strateškega in morda celo ključnega pomena za Evropsko unijo.

Toda v poročilu pogrešam dve vprašanji. Eno je omemba manjšin v Ukrajini. Kot vemo, predstavljajo Ukrajinci samo okoli 65–70 % prebivalcev države, tudi če v to štejemo Rutence. Tam živi razmeroma velika ruska manjšina, pa tudi številni Madžari, Tatari in Romuni. Toplo priporočam, da se to vključi v poročilo in da se naši pomisleki glede manjšin odražajo v naših zahtevah. Omeniti je treba tudi potrebo po podpori lokalnega izobraževanja, namreč izobraževanja manjšin in uporabe jezikov manjšin, ter dejstvo, da so bili lokalni spomeniki podkarpatske madžarske manjšine predmet vandalizma.

Kot drugo pa obžalujem, da se nismo odločneje izrekli proti goljufiji, do katere je prišlo med lokalnimi vladnimi volitvami. Pozivam EU, naj od Ukrajine zahteva pojasnilo teh dveh vprašanj.

  Paweł Zalewski (PPE). – (PL) Gospod predsednik, ta teden je dober za odnose med EU in Ukrajino. Najprej smo na vrhu v ponedeljek skupaj oblikovali načrt za deregulacijo vizumskega režima. Jutri bomo glasovali o po mojem mnenju dobri resoluciji Evropskega parlamenta, ki odpira možnosti za nadaljnje sodelovanje in okrepitev le-tega med Evropsko unijo in Ukrajino. Odpira to možnost in obenem predstavlja zaključek zelo pomembne razprave, ki je potekala o tej temi v Evropskem parlamentu.

Dobro je, da smo dosegli kompromis in da govorimo složno. Enotni smo v naših besedah, ki jih ne namenjamo določenim političnim skupinam v Ukrajini, vladajoči skupini predsednika Janukoviča ali opoziciji gospe Timošenko, temveč v prvi vrsti samim Ukrajincem. Želimo, da se Ukrajina preoblikuje tako, da bo lahko v prihodnosti postala del Evropske unije. To je izredno pomembno. Pomembno je, da se delo ukrajinske vlade sodi po dosežkih in na podlagi njenih ukrepov.

Povedati je treba, da je to po dolgih letih prva vlada, ki je začela uvajati reforme v sodelovanju z Mednarodnim denarnim skladom, in danes lahko vidimo, da imajo te reforme koristen vpliv na gospodarstvo – jasno je, da obstaja možnost, da se konča obdobje stagnacije, opaženo v Ukrajini v zadnjih letih. Po drugi strani pa Ukrajina sama pravi, da želi postati del Evropske unije, kar nam daje pravico, da jo ocenjujemo v skladu z evropskimi standardi. Zato moramo seveda obravnavati vprašanja nepravilnosti, do katerih je prišlo na nedavnih volitvah.

  Marek Siwiec (S&D). – (PL) Gospod predsednik, danes govorimo v drugačnem ozračju kot pred mesecem dni. Čustva so se polegla. Besede, ki smo jih vključili v predlog resolucije, primerneje odražajo dejanske razmere. Dobro je, da si Parlament prizadeva govoriti kot eno, čeprav so te besede včasih nesmiselne in kažejo na precejšnjo nesposobnost.

Za kaj gre v tej resoluciji? Dejansko gre za kakovost demokracije in za to, kako močno si Evropski parlament želi, da bi bila demokracija v Ukrajini visoke kakovosti. Resolucija je namenjena obema stranema „modro-oranžnega“ razkola. V zadnjih petih letih se je v Ukrajini dogajalo, da je zmagala „oranžna“ stranka, nato „modra“ stranka, nato spet „oranžna“ stranka, in zdaj je na vladi „modra“ stranka. Želim, da „modra“ skupina – predsednik Janukovič, predsednik vlade Azarov, Stranka regij – od tega parlamenta sliši, da so odgovorni varovati veliko dediščino Trga neodvisnosti, veliko dediščino, ki jo je pred nekaj leti na Trgu neodvisnosti zahtevalo več milijonov ljudi. Odgovorni so, ker so oni na oblasti.

Želim, da te besede sliši tudi Julija Timošenko, ki je odgovorna za podobo opozicije. Rad bi, da velika voditeljica opozicije – Julija Timošenko – spozna, da za opozicijo ni dovolj, da samo zahteva oblast. Pripravljeno mora imeti drugo možnost za državo in jo predstaviti ljudem ter zbuditi v njih zanimanje zanjo, tako da jo razumejo. Če se „modra“ in „oranžna“ skupina zavedata, da sta nekaj časa na oblasti in nato nekaj časa v opoziciji ter da Ukrajina dejansko potrebuje enako skrb, domišljijo in pogum ves čas, bomo dosegli velik uspeh, kajti pri tem jim bomo pomagali.

Kolegu iz Češke republike pa naj povem – ni Viktor Kličko, temveč Vitalij Kličko tisti, ki je Američane namikastil v nemških boksarskih ringih. Dva Klička sta. Dejstvo, da je Ukrajina dala dva takšna boksarja, kaže, kako velika država je.

  Tunne Kelam (PPE). – Gospod predsednik, eden od najpomembnejših rezultatov propada Sovjetske unije je bila ustanovitev neodvisne Ukrajine. Na to državo lahko gledamo kot na prihodnjo članico Evropske skupnosti.

Lahko le pozdravim dejstvo, da sta predsednik Janukovič in novi parlament potrdila svoje želje po pridružitvi Evropi, kajti resnično neodvisna in demokratična Ukrajina brez korupcije in strahu pred strukturami na oblasti in oligarhi, Ukrajina, ki trdno temelji na pravni državi, je in bo nenadomestljiv dejavnik stabilnosti za celotno celino. Brez resnično demokratične Ukrajine si je težko predstavljati resnično demokratično Rusijo.

Včeraj je minilo šest let od začetka oranžne revolucije. Na žalost velik potencial te spremembe ni bil izkoriščen. Toda po zaslugi demokratičnih protestnikov decembra 2004 je bila vzpostavljena verodostojnost večstrankarskih volitev in svoboda tiska. V osnutku resolucije je Evropski parlament izrazil zaskrbljenost zaradi vse številnejših poročil o ogrožanju demokratičnih svoboščin in pravic, vključno s svobodo medijev, in o tem, da so začele varnostne službe ponovno posegati v demokratične dejavnosti državljanov.

Rad bi poslal pomembno sporočilo novi vladi, namreč, da je Evropa odprta za vsa področja sodelovanja, toda za ceno tega sodelovanja ne smemo nikoli prezreti omejitve temeljnih svoboščin. Kot pravi prijatelji Ukrajine moramo zdaj bolj kot kdaj koli prej biti odkriti, prijateljski in skladni pri uveljavljanju naših vrednot. Obžalovanja vredno je, da šest let zatem nove elite še vedno ne morejo sprejeti oranžne revolucije kot pristnega izraza volje ljudstva. Razčiščevanje vzrokov in rezultatov te revolucije lahko samo izboljša vključevanje ukrajinske družbe.

  Lena Kolarska-Bobińska (PPE). – (PL) Gospod predsednik, ne želim govoriti o tem, kaj moramo storiti za Ukrajino ali kaj mora Ukrajina storiti za nas, govoriti želim o tem, kaj mora Ukrajina storiti zase, kajti njena usoda je dejansko v njenih rokah. Po eni strani Ukrajina razglaša, da si želi povezovanja z Evropsko unijo, po drugi strani pa še vedno prejemamo številna poročila o tamkajšnjih kršitvah državljanskih svoboščin. V zadnjih nekaj letih je Evropski parlament prejel poziv novinarjev z ukrajinske televizijske postaje TVi, ki se pritožujejo zaradi političnega pritiska in nenehnega nadzora. Podobna težava je prisotna na komercialni TV postaji Kanal 5. Po drugi strani pa so neodvisni analitični centri v Ukrajini pred kratkim poročali, da so bile izmed 69 načrtovanih reform izpeljane samo štiri.

Med nedavnimi razpravami v Evropskem parlamentu je bilo nekaj poslancev mnenja, da kritiziranje nedemokratičnega vedenja odvrača tako Evropsko komisijo kot ukrajinske oblasti od prizadevanj za tesnejše odnose med Ukrajino in Evropsko unijo, zato je bolje ne obsojati ukrajinskih oblasti, temveč jih spodbujati, da izvedejo reforme. Toda mislim, da bi moral Evropski parlament predvsem varovati demokratične vrednote in opozoriti na potrebo po pravni državi. Vlade bi morale izvajati realistično politiko, politiko pritiska, pobud in pogajanj, medtem ko bi moral Evropski parlament obsoditi kršenje demokratičnih svoboščin in prepričati Evropsko komisijo, da uporabi orodja, ki so ji na voljo za ta namen, pri čemer imam v mislih programe za spodbujanje demokracije.

Vesela sem, da je bil zaradi ponedeljkovega vrha med EU in Ukrajino podpisan protokol, ki bo Ukrajini dal dostop do nekaterih programov EU, in da so bili sprejeti ukrepi za odpravo vizumskih obveznosti. Toda napredek na področju reform in demokracije je v rokah Ukrajine.

  Jan Kozłowski (PPE). – (PL) Gospod predsednik, med oktobrskim delnim zasedanjem je komisar Füle poudaril, da je treba odnose z Ukrajino obravnavati s stališča treh dogodkov, namreč srečanj med EU in Ukrajino na ministrski ravni, lokalnih volitev in vrha med EU in Ukrajino.

Zaskrbljen sem predvsem zaradi lokalnih volitev, ki sem jih imel priložnost opazovati skupaj s kolegom poslancem gospodom Kowalom. Na žalost lahko uvedba sprememb volilne zakonodaje pred volitvami in razveljavitev ustave iz leta 2004 kažeta, da ukrajinski državljani nimajo občutka gotovosti in stalnosti zakonodaje. Poleg tega so lahko kršitve, do katerih je prišlo med samimi volitvami, vzrok za dvom, ali so bili demokratični standardi spoštovani. Pomemben element reforme bi morala biti tudi boj proti korupciji in vse večja preglednost dela javne uprave. Vendar bi rad izrazil upanje, da bo resolucija spodbuda za Ukrajino, da nadaljuje po poti gospodarskih in institucionalnih reform, na katero je zdaj stopila.

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D). – (LT) Gospod predsednik, kompromisna resolucija Parlamenta o Ukrajini je ključna za ukrajinsko ljudstvo, vendar ne smemo pozabiti, da je zelo pomembna tudi za ljudstva Evropske unije, kajti Ukrajina je naša pomembna partnerka, zlasti pri izvajanju evropske sosedske politike z vzhodno Evropo. Zato je za nas res zelo pomembno, da si prizadevamo za tesno sodelovanje, zlasti na področju vizumskih obveznosti. Zato morata tako Komisija kot Svet čim prej sestaviti akcijski načrt o vzpostavitvi brezvizumskega režima. Poleg tega se moramo kmalu dogovoriti o sporazumu o prosti trgovini. Da bi zagotovili dolgoročno politično stabilnost tako znotraj države kot s sosednjimi državami, je nedvomno zelo pomembno, da Ukrajina izvede ustavne reforme, toda mi – Evropska unija in njene institucije – se moramo zavedati, da je za to potreben čas in ne smemo vedno kritizirati, temveč moramo Ukrajini pomagati, da se vključi v našo družino.

  Siiri Oviir (ALDE). – (ET) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, Ukrajina je predvidljivo nepredvidljiva. Zelo sem vesela, da ocena, ki jo je podal Evropski politični center, začenja bledeti. Zelo sem vesela, da je uspela ukrajinska vlada stabilizirati razmere. Dobro je, da brezposelnost pada in gospodarstvo narašča. Ukrajino zanima sodelovanje z Evropsko unijo in ta interes je obojestranski. Evropska unija ima tudi interes za obstoj demokratičnega pravila glede svojih mej.

Danes lahko Ukrajino grajamo zaradi razmer na področju človekovih pravic in temeljnih pravic. Strah nas je korupcije in njene širitve s politiko. Toda Ukrajina ve, da Evropska unija ne bo popuščala pri tem vprašanju. V zvezi s tem moramo vzpostaviti pravo sodelovanje. Na koncu pa moram povedati, da je bila odločitev tega parlamenta prejšnji mesec, da odloži sprejetje poročila, modra. Jutri bomo sprejeli celovito in uravnoteženo poročilo, ki bo resnično v korist Ukrajini.

  Dimitar Stoyanov (NI). – (BG) Gospod predsednik, bil sem član delegacije Parlamenta, ki je obiskala Ukrajino. Odkrito povedano, vrnil sem se z mešanimi občutki. Tam smo videli proteste in številne nemire. Videli pa smo tudi nekatere pozitivne znake. Pozdravljam odločitev ustavnega sodišča glede parlamentarnega mandata, saj se s tem odstrani glavna ovira na poti do stabilnosti.

Kolegi poslanci, v Ukrajini živi skoraj 1 milijon ljudi bolgarskega porekla. To pomeni 1 milijon potencialnih ambasadorjev evropske zamisli v Ukrajini, ki nimajo nič z vpletenostjo v oligarhične spopade za oblast niti niso zanje krivi. V sklopu vizumske politike moramo najti pot, da tem ljudem, ki so bili skupaj s svojimi predniki odrezani od svoje domovine več kot 300 let, zagotovimo priložnost prostega potovanja v Bolgarijo in izvoza evropskih idealov od tam v Ukrajino.

  Laima Liucija Andrikienė (PPE). – (LT) Gospod predsednik, še ne dolgo nazaj je bila Ukrajina nedvomno pred našimi drugimi vzhodnimi sosedami v smislu uporabe evropskih standardov, gospodarskih in pravnih reform ter notranjega političnega procesa. Seveda so nedavni dogodki v tej državi zaskrbljujoči, zato mislim, da moramo naši partnerki Ukrajini zares izraziti zaskrbljenost zaradi tegob, ki jih vidimo, zlasti pooblastil, danih ukrajinski varnostni službi, in ukrepov, ki jih je varnostna služba sprejela v poskusu ustrahovanja nevladnih organizacij in nadzora nad ukrajinskim tiskom. Istočasno želim povedati še nekaj. Podpreti moramo postopek evropskega povezovanja Ukrajine. Lahko uporabimo politiko korenčka in palice, vendar mora biti več korenčka. Ukrajino moramo približati Evropski uniji, ne pa jo potisniti še dlje od nje. Menim, da je članstvo Ukrajine v Evropski uniji tudi naš strateški cilj, zato moramo poiskati ustrezna sredstva, da ga dosežemo.

  Alexander Mirsky (S&D). – (LV) Gospod predsednik, imam vprašanje za vse poslance. Zakaj smo potrebovali to resolucijo o Ukrajini ob tem času? Da bi pomagali novi vladi Ukrajine ali da bi se vmešavali v notranje zadeve te države pred lokalnimi volitvami ter preprečili, da bi sami izboljšali razmere v državi? Zdi se, da zato, da bi se vmešavali pred lokalnimi volitvami. Na skrivaj je bilo pripravljeno besedilo, ki vsebuje mnenje, da se v Ukrajini vse odvija zelo slabo. Toda tisti ljudje, ki želijo predstaviti dejanske razmere v Ukrajini v drugačni luči, se motijo. Od zdaj naprej moramo najprej ustrezno in širše razmisliti o dejstvih ter šele nato pisati. V svojih sklepih moramo biti zelo resni, saj bomo nedvomno želi, kar sejemo. Hvala.

  Elena Băsescu (PPE). – (RO) Gospod predsednik, pomembna točka v današnji razpravi je bila kritika glede preglednosti in poštenosti lokalnih volitev, ki so potekale 31. oktobra. Upravičeno je uperjena v večji vpliv vlade nad mediji, politično vlogo tajnih služb in sprejetje nove volilne zakonodaje, ki postavlja opozicijske stranke v slabši položaj.

Ukrajina ostaja ključna partnerka EU. V tem pogledu pozdravljam vključenost EU v postopek reforme in demokratizacijo, ki je bila ponovno potrjena na vrhu v ponedeljek. Partnerstvo z Ukrajino je naravno tudi za Romunijo glede na pomembno vlogo, ki jo imata v regiji Črnega morja in skupne izzive, s katerimi se spopadata v smislu energetske varnosti.

Kot se je že zgodilo v primeru Republike Moldavije, naj bi se dokončal sporazum o lokalnem obmejnem prometu z Ukrajino, v skladu s predpisi EU. Moja država je izrazila tudi podporo uvedbi akcijskega načrta EU, namenjenega liberalizaciji vizumskega režima za ukrajinske državljane.

  Karel De Gucht, član Komisije. – Gospod predsednik, dovolite mi, da najprej odgovorim na dejansko vprašanje o zakonu o javnih naročilih, ki mi ga je zastavila gospa Vălean.

Ko je bil zakon sprejet, smo ga pozdravili. Toda naknadne spremembe so spremenile njegovo kakovost. Komisija pozorno spremlja te nedavne dogodke in sprememba na bolje je eden od pogojev za črpanje naše proračunske podpore v energetskem sektorju. Poleg tega toplo pozdravljam vsesplošni sporazum o tem, kakšna bi morala biti analiza obstoječih razmer v Ukrajini. To se ustrezno odraža v resoluciji, o kateri bomo glasovali jutri.

Resnično verjamem, da če kot Evropski parlament in Evropska unija želimo imeti vpliv na to zadevo, je zelo pomembno, da imamo vsesplošen sporazum o načelih takšnega stališča. Zato to pozdravljam v imenu Komisije in v imenu visoke predstavnice.

  Predsednik. – Vloženih je bilo šest predlogov resolucij⁽¹⁾, s katerimi se zaključi razprava. Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri ob 12.00.

Pisne izjave (člen 149)

  Cristian Dan Preda (PPE), v pisni obliki. – (RO) Rad bi vas opomnil, da ima vsaka država pravico postati članica EU, kot določa člen 49 Pogodbe o Uniji. Ravno zato, ker želi Ukrajina nekega dne postati članica EU, sem zelo zaskrbljen zaradi poteka nedavnih lokalnih volitev v tej državi. Volitve niso bile svobodne, pravične ali demokratične. Zakonodajna sprememba, uvedena malo pred glasovanjem, kot tudi dejstvo, da je bila Stranka regij „potisnjena“ na vrh volilnih list v 85 % primerov ob pozni registraciji opozicijskih strank, skupaj z drugimi ovirami, ki so preprečile pošteno zastopanje opozicijskih strank, postavljajo pod vprašaj značaj političnega sistema.

Kot je poudarila tudi vlada ZDA, so bile lokalne volitve očitno pod standardom predsedniških volitev januarja. Da bi dokazali svojo predanost demokratičnim vrednotam, morajo voditelji Ukrajine sprejeti volilno zakonodajo, ki je skladna z mednarodnimi standardi.

  Rafał Trzaskowski (PPE), v pisni obliki. – (PL) Zapletenost razmer v naši vzhodni sosedi se kaže v zelo intenzivni razpravi, ki je pred kratkim potekala v tem parlamentu. Vsekakor ne moremo prezreti nepravilnosti, ki smo jim bili priča pred in po nedavnih lokalnih volitvah, kajti te nepravilnosti pomenijo, da Ukrajina še vedno ne izpolnjuje tistega, kar štejemo za evropski standard v smislu politične kulture. Vendar ne moremo spregledati pozitivnih učinkov sprememb, ki se dogajajo v Ukrajini, in zlasti prizadevanj za gospodarske reforme – kar je potrdil tudi nedavni vrh med EU in Ukrajino. Ta kompromis bi moral postati stališče Parlamenta.