Predsednica. – Naslednja točka je razprava o vprašanju za ustni odgovor Komisiji o pregledu pravil o konkurenci za horizontalno sodelovanje, ki ga je v imenu Odbora za ekonomske in monetarne zadeve predložila gospa Bowles (O-0131/2010 – B7-0565/2010).

  José Manuel García-Margallo y Marfil, namestnik avtorice vprašanja. – (ES) Gospa predsednica, komisar, dve uredbi o skupinskih izjemah, od katerih ena obravnava sporazume o specializaciji, druga pa raziskave in razvoj, prenehata veljati 31. decembra letos. Komisija je pripravila dva zakonodajna predloga: gre za predloga uredb, predloženih Parlamentu, ki naj bi zamenjali uredbi, katerih veljavnost se izteka.

Odkar sta bili sprejeti prvi uredbi, je preteklo že veliko vode. V zakonodaji je prišlo do pomembnih sprememb, zlasti s svežnjem za posodobitev iz leta 2003, na tem področju so bile izrečene ključne sodbe, Komisija pa se je precej naučila iz prakse, kar je prav tako pomemben vidik.

Komisija je začela dva kroga posvetovanj z vpletenimi, kar je dobra praksa v duhu dobrega zakonodajnega postopka in pridobivanja javne podpore. Postavlja pa se naslednje pomembno vprašanje: kako bodo na posvetovanjih uporabljeni odgovori tistih, ki jih to zadeva? Ali bodo upoštevani ali bodo preprosto pristali v smeteh? V zvezi s tem bi Parlament in Odbor za ekonomske in monetarne zadeve želela izvedeti predvsem šest stvari. Kateri so predlogi in posebne zamisli, ki so jih zainteresirani predstavili in jih namerava Komisija upoštevati pri oblikovanju in opredelitvi teh uredb ter jih prenesti „od muz v gledališče“?

Drugič, kakšno je mnenje Komisije o horizontalnih sporazumih, ki jih sedaj urejajo uredbe o izjemah na področju specializacije ali raziskav in razvoja. Kaj so dejali zainteresirani v tem krogu posvetovanj? Kakšne bi bile z vidika industrije, realnega gospodarstva in varstva konkurence prednosti predloga, da nove uredbe upoštevajo horizontalne sporazume, ki jih ne urejata pravkar obravnavani uredbi o skupinskih izjemah? Ali Komisija namerava pripraviti nove uredbe, ki bi pokrivale tudi to? Da ali ne? Vprašanje je relativno jasno.

Tretji problem, o katerem so potekale obsežne razprave na Odboru za ekonomske in monetarne zadeve, je tako imenovana „patentna zaseda“, ki pomeni – in s tem je komisar seznanjen –, da eno od zainteresiranih podjetij, ki sodeluje pri določanju standardov, zadrži informacije o patentih, ki jih že ima ali jih želi registrirati v prihodnje. To povzroča veliko škodo in nevšečnosti tistim podjetjem, ki teh informacij ne poznajo in se zavežejo, da bodo delovala v skladu z opredeljenimi parametri.

Vprašanje tu je dokaj specifično, saj gre za primer izkrivljanja konkurence in ovir na notranjem trgu, kar je glavni greh v naši instituciji: Ali namerava Komisija reševati problem „patentne zasede“ v okviru novih osnutkov uredb oziroma ali meni, da bi bila potrebna dopolnilna področna zakonodaja v izogib zlorabam patentnih pravic? Se Komisija zavezuje, da bo zagotavljala celosten, dosleden zakonodajni okvir brez notranjih navkrižij med konkurenčnimi pravili in področno zakonodajo za pravice intelektualne lastnine?

Četrto in peto vprašanje se nanašata na gospodarsko upravljanje oziroma, če želite, upravljanje konkurence. Naučili smo se, da se moramo zbliževati z drugimi organi na področju konkurence in v tem smislu je pomembno vedeti, v kolikšni meri je Komisija pri pripravi teh uredb uporabila odločbe sodišč in odločbe nacionalnih in mednarodnih organov.

Zadnje vprašanje zadeva temo, ki je za moj odbor še posebej občutljiva, prepričan pa sem, da bo gospod Schwab imel kaj povedati o tem. Gre za trženjsko verigo prehrambnih izdelkov. Očitno je, da pogoji za pridelovalce in kmete na eni strani ter velike verige na drugi strani niso enaki. Ali namerava Komisija ukrepati, da zagotovi enakovredno, pošteno obravnavo šibkejše strani v tem razmerju? To so vprašanja, komisar, za katera vas prosim, da odgovorite kar se da celovito, jasno in natančno.

  Maroš Šefčovič, podpredsednik Komisije. – Gospa predsednica, rad bi se zahvalil spoštovanemu poslancu za vprašanje, saj je to resnično zelo pomembno področje odgovornosti Evropske unije.

Konkurenčna podjetja pogosto sodelujejo, na primer pri raziskavah in razvoju, proizvodnji, nabavi, standardizaciji izdelkov in izmenjavi informacij. Kot veste, je to lahko v korist potrošnikom in pripomore k nižjim cenam, večji izbiri in boljšim izdelkom. Ti horizontalni sporazumi – pravimo jim horizontalni, ker so sodelujoča podjetja v dobavni verigi dejavna na enaki ravni – lahko podjetjem pomagajo pri odzivanju na vse močnejše konkurenčne pritiske in spreminjajoči se tržni položaj zaradi globalizacije.

Obstaja pa tudi tveganje, da takšen sporazum privede do hudih konkurenčnih problemov, na primer ko se stranke dogovorijo glede cen, delitve trga ali omejevanja proizvodnje. Komisija je v zadnjih dveh letih na podlagi poglobljene ocene in obsežnega posvetovanja pregledala konkurenčne smernice za horizontalne sporazume. Nova pravila, ki bi morala biti sprejeta do konca tega leta, bodo precej podrobnejša, uporabnikom prijazna in jasna ter bodo natančneje opredelila, katere vrste sodelovanja so dovoljene.

Kot vedno mora Komisija doseči pravo razmerje med potrebami različnih interesnih skupin. Glavna elementa novih konkurenčnih pravil sta določitev standardov in izmenjava informacij. V svojih odgovorih v okviru javnega posvetovanja sta približno dve tretjini zainteresiranih komentirali o standardizaciji.

Dobro delujoči sistem določanja standardov je za evropsko gospodarstvo kot celota ključnega pomena, zlasti pa za sektor informacijske in komunikacijske tehnologije. Horizontalne smernice spodbujajo sistem določanja standardov, ki je pregleden in vodi v predvidljive stroške pri licenciranju pravic intelektualne lastnine. To pa zahteva vzpostavitev ravnovesja med včasih nasprotujočimi si interesi podjetij z različnimi poslovnimi modeli, vključenimi v postopek določitve standarda. Na eni strani je čisti inovator, na drugi čisti proizvajalec, vsak pa ima drugačne prednostne naloge in potrebe.

Nova pravila bodo poskrbela, da je dovolj pobud za nadaljnjo inovacijo in da se tradicionalne koristi standardizacije posredujejo potrošnikom. Da sporazumi o določanju standardov ne bi bili ocenjeni v skladu s konkurenčnimi pravili in bi zanje veljal tako imenovani „varni pristan“ – kadar se zanje predvideva, da so skladni s konkurenčnimi pravili – so tri splošni pogoji, ki jih je treba izpolniti.

Prvi je ta, da mora imeti organizacija, ki določa standarde, uravnoteženo politiko na področju pravic intelektualne lastnine, ki zahteva razkritje zadevnih pravic intelektualne lastnine v dobri veri, ter zavezo licenciranju teh pravic v poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojih. Drugi je ta, da mora biti postopek določanja standardov odprt in pregleden, da lahko sodelujejo vsi zadevni akterji. Tretji pa je, da mora biti postopek določanja standardov pregleden, da zainteresiranim zagotavlja seznanitev s prihodnjim, tekočim in že opravljenim delom.

Omenili ste tudi „patentne zasede“. Praktične izkušnje kažejo, tako v EU kot v ZDA, da je lahko „patentna zaseda“ resničen problem, saj industriji preprečuje ozaveščeno odločitev o potencialnih stroških tehnologij, ki so izbrane v standardu. Pristop Komisije je ta, da organizacijam za določanje standardov ponudi pobude za oblikovanje jasnih pravil o razkrivanju patentov. Čeprav s tem tveganje ni povsem odpravljeno, ga vsaj zmanjšuje.

Nasprotno pa je za sporazume na področju raziskav in razvoja, kjer je število strank omejeno – pogosto sta samo dve –, javno posvetovanje pokazalo, da zainteresirani menijo, da se v praksi dejansko ni problema „patentne zasede“, kajti stranke želijo inovacije prinesti na trg in se vsi morebitni problemi lahko rešijo neposredno med strankami na pogodbeni podlagi.

Še nekaj besed o izmenjavi informacij – ta lahko spodbuja konkurenčnost, če podjetjem omogoča zbiranje splošnih podatkov o trgu, s pomočjo katerih lahko bolje servisirajo svoje stranke. Vendar pa prihaja tudi do zlorab pri izmenjavi tržnih informacij, na primer ko podjetja občutljive informacije uporabijo za usmerjanje vedenja. Kot odgovor na veliko povpraševanje zainteresiranih smernice vsebujejo novo poglavje, ki opredeljuje splošna načela za konkurenčno ocenjevanje izmenjave informacij.

Zadnje vprašanje Parlamenta je bilo povezano z vprašanjem nabavnih zadrug. Komisija je vedno menila, da so nabavne skupine malih trgovcev na drobno koristne za konkurenco, zlasti v odnosu do velikih dobaviteljev. Horizontalne smernice že od leta 2000 pozitivno ocenjujejo to vrsto sodelovanja, ki pa je omejena z velikostjo tržnega deleža. Po postopku pregleda pa Komisija predlaga, da za nabavne sporazume velja, da so skladni s konkurenčnimi pravili, vendar le če tržni delež vseh udeležencev ne presega 20 %. Vendar pa se Komisija tudi zaveda, da lahko mednarodna nabavna združenja velikih trgovcev na drobno negativno vplivajo na konkurenco, s tem da ta vprašanja preučuje v okviru svojega dela na področju izboljšanja delovanja živilske verige.

  Arturs Krišjānis Kariņš, v imenu skupine PPE. – (LV) Gospa predsednica, komisar, nihče od nas ne želi preplačati stvari, katerih prave vrednosti se še niti ne zavedamo. Prav tako ne želimo preveč plačati, zato ker so podjetja sklenila nečasten posel. Konkurenčna politika v Evropski uniji je doslej ciljala na nepoštena podjetja. Uredba o horizontalnem sodelovanju med podjetji je eden od načinov, s katerim Komisija po mojem mnenju uspešno rešuje problem konkurence, kjer podjetja sodelujejo na področjih raziskav in razvoja, popolnega izkoristka obsega proizvodnje, distribucije splošnih dobrin in standardizacije. Pozornost, ki jo nova pravila o poslovnem sodelovanju namenjajo vprašanju standardizacije, je dobrodošla. Podjetjem in sektorjem bo omogočila premišljeno izbiro glede patentov, ki jih želijo uporabiti. Vsak standard vsebuje patente, ki jih registrirajo izumitelji in podjetja. Pri uvedbi standarda je treba vedeti, katera tehnološka rešitev se konkretno ponuja in kakšno nadomestilo pričakuje imetnik patenta za uporabo njegovega patenta. Zato bi morali podpreti mehanizem, v katerem so vsi zainteresirani med postopkom izbire standarda dobro seznanjeni s prednostmi in pomanjkljivostmi enega ali drugega izuma ter tudi s ceno, ki jo bodo plačali za uporabo patenta. V svojem vsakdanjem življenju radi sprejemamo ozaveščene odločitve, zato je normalno, da tudi podjetja, ki vlagajo visoke zneske v razvoj in proizvodnjo novih tehnologij z visoko dodano vrednostjo, želijo sprejemati takšne odločitve. Menim, da bodo ta pravila o horizontalnem sodelovanju podjetij vsaj deloma pomagala podjetjem, da ne preplačujejo uporabe patentov. Zahvaljujem se vam za pozornost.

  Antolín Sánchez Presedo, v imenu skupine S&D. – (ES) Gospa predsednica, gospe in gospodje, konkurenčnost ni nasprotje sodelovanja. Obstajajo sporazumi o sodelovanju med podjetji, ki si konkurirajo na istem trgu, in ti sporazumi so konkurenčni in sklani z virom prava Evropske unije.

Zaradi pravne varnosti, zapletenosti tematike in ravnovesja, ki ga je treba vzpostaviti, morajo imeti podjetja na voljo orodja za ugotavljanje, kateri horizontalni sporazumi kršijo prepovedi, predpisane v Pogodbi, in omejujejo konkurenco.

To je kritičen čas, kajti smernice za horizontalne sporazume so stare že desetletje, veljavnost uredb o skupinskih izjemah za sporazume o specializaciji, inovacijah in razvoju pa se izteče konec letošnjega leta. Unija mora torej te instrumente nemudoma posodobiti in si ne more privoščiti zakonodajne vrzeli, ki ustvarja dvome in negotovost ter paralizira dejavnosti naših podjetij.

S tem bi nevzdržno omejili svoje gospodarstvo, kar bi bilo zelo neodgovorno v tej krizi, ki zahteva pobude, ki pripomorejo k ponovnemu zagonu in rasti podjetij. Poleg tega pa je časovni okvir za pregled podaljšan do 31. decembra 2022, zato morajo pobude evropski industriji ponuditi ukrepe za reševanje največjih sprememb, ki se bodo zgodile na mednarodnem gospodarskem prizorišču v prihodnjih letih.

Pred nekaj meseci je Evropska unija pod španskim predsedstvom sprejela strategijo Evropa 2020, ki predstavlja trdno zavezo integrativni družbi, ki temelji na znanju in inovacijah. Novi zakonodajni okvir mora spodbujati razvoj inteligentnega, povezanega gospodarstva, ki je sposobno povezovati poslovne mreže in izkoriščati sinergije med podjetji prek sporazumov, ki spodbujajo standardizacijo, specializacijo ter raziskave in razvoj v prid evropskim potrošnikom, pa tudi sporazumov, ki pripomorejo k skupni proizvodnji, nabavi, trženju in spodbujanju zadrug in poslovnih skupin, zlasti med malimi in srednje velikimi podjetji.

Komisijo podpiramo, naj ta sveženj pobud uporabi za povečanje učinkovitosti, spodbujanje znanstvenega in tehničnega napredka, ustvarjanje prednosti za končne potrošnike, skratka za izboljšanje konkurenčnosti nasploh in trajnostnega razvoja naših podjetij.

  Sylvie Goulard, v imenu skupine ALDE. – (FR) Gospa predsednica, veliko je že bilo povedanega o živahnih razpravah v Odboru za ekonomske in monetarne zadeve, zlasti sta o tem govorila kolega gospod García-Margallo y Marfil in gospod Sánchez Presedo, ter o tem, da je treba poročila sprejeti hitro, kot je pravkar dejal gospod Sánchez Presedo, da se natančno opredeli obseg poslovanja naših podjetij. Omejil se bom na dva komentarja, ki sta nekoliko splošnejša in bolj politične narave.

Prvič, v vseh naših državah je kriza povzročila, da so se ljudje umaknili, in omogočila razraščanje nacionalističnih in protekcionističnih teženj, zato smo v Parlamentu še posebej pozorni na spoštovanje notranjega trga in njegove nerazdrobljenosti. Pred nami je izziv – vidim, da mi nekateri kolegi iz omenjenega odbora prikimavajo. To je zelo pomembno in vemo, da komisar Barnier dela v tej smeri, s podporo poročilu gospoda Montija. V Skupini zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo resnično verjamemo v sledenje zgledu, ki spodbuja inovativnost.

Vendar pa moramo tudi vedeti, da so evropska podjetja v svetovni konkurenci in da je zlasti za mala in srednje velika podjetja ter predvsem za raziskave in razvoj posebej pomembno graditi mostove, zato moramo zagotoviti, da se konkurenčnost ne sprevrže v medsebojno uničevanje, kar bi bilo v korist podjetjem iz drugih delov sveta, ki poleg tega nimajo vedno zelo poštenih konkurenčnih praks do svojih konkurentov. Za nas je torej zelo pomembno, da uspemo najti način, da se izognemo zlorabi patenta, pri tem pa dopuščamo konkurenco ter seveda tudi spoštujemo lastniške pravice, kot je bilo že omenjeno. Kot ponavadi gre tu za zelo občutljivo ravnovesje.

Za zaključek pa bi močno poudaril, da se strinjam s tistim, kar je dejal gospod García-Margallo y Marfil o živilskem področju. V Evropi imamo zelo čudno situacijo, saj v določenih sektorjih zelo natančno nadzorujemo konkurenco, v nekaterih pa precej manj. Jasno je, da nesorazmerje med številom proizvajalcev in številom kupcev povzroča konkurenčne probleme. Zato sem zelo vesel, komisar, da podpirate besede gospoda García-Margallo y Marfila.

  Andreas Schwab (PPE). – (DE) Gospa predsednica, komisar, dovolite mi, da se odzovem na besede svojih poslanskih kolegov in predvsem pozdravim dejstvo, da Evropska komisija že v zgodnji fazi pregleda pravil o sporazumih o horizontalnem sodelovanju vključuje poslovne kroge, države članice in Evropski parlament; nenazadnje se veljavnost obstoječih uredb o skupinskih izjemah izteče konec leta. Menim, da osnutek iz maja 2010 vsebuje nekatere pomembne spremembe, zlasti na področju standardov in izmenjave informacij, kot smo že povedali. Obe bosta prinesli večjo pravno varnost in jasnejša pravila za podjetja, kar je za zagotavljanje skladnosti s predpisi izjemnega pomena. Slišali smo že, da je skladnost s predpisi na evropskem notranjem trgu načelo, ki ga morajo upoštevati vsa podjetja.

Konkurenčnost in inovativnost sta ključna elementa našega gospodarstva, zato je pomembno prilagoditi pravila iz leta 2009 sedanjim razmeram ter uvesti učinkovite mehanizme za spodbujanje skladnosti in izvajanja konkurenčnega prava za podjetja in javne organe. Zaradi tega je parlamentarno vprašanje podprla zelo velika večina v Odboru, kar zelo iskreno pozdravljam. Rad bi postavil vprašanje glede nečesa, kar ste pravkar povedali. Dejstvo je, da se nabavni sporazumi velikih, mednarodnih trgovskih verig lahko uvrstijo med sporazume o horizontalnem sodelovanju. V svojem sporočilu iz prejšnjega leta o delovanju živilske verige v Evropi ste bili zelo kritični do moči povpraševanja, sedaj pa na to gledate zelo pozitivno. Pravkar ste dejali, da pozdravljate sodelovanje malih trgovcev na drobno, pod pogojem, da tržni delež vseh sodelujočih v takšnih nabavnih sporazumih ne preseže 20 %. Moje vprašanje se glasi: kaj je razlog za to spremembo in kakšno je vaše mnenje o teh horizontalnih nabavnih sporazumih? Zaradi česa ste spremenili svoje mnenje?

  George Sabin Cutaş (S&D). – (RO) Gospa predsednica, najprej bi tudi sam pozdravil predloge Evropske komisije o pregledu pravil o konkurenci za horizontalno sodelovanje. Njihov namen je pojasniti pogoje za odobritev izjem, prilagoditev omejitev in posredovanje informacij o pravicah intelektualne lastnine.

Gospodarska in finančna kriza je izpostavila potrebo po tesnejšem sodelovanju na teh področjih in po skupnem svetovnem gospodarskem zakonodajnem okviru.

Oceniti moramo tudi možnost pogostejše izmenjave informacij o konkurenci na svetovni ravni, kot tudi možnost vzpostavitve svetovnega upravljanja na tem področju.

Učinkovitejši sporazumi o sodelovanju med konkurenti spodbujajo inovativnost in pripomorejo k večji konkurenčnosti evropskih podjetij.

Zato menim, da je treba opraviti analizo možnosti morebitne uvedbe uredb o skupinskih izjemah za druge vrste horizontalnih sporazumov.

  Paul Rübig (PPE). – (DE) Gospa predsednica, menim, da lahko konkurenco organiziramo tako, da uvedemo enotna pravila, zato me zanima, kakšne možnosti so nam na voljo v sektorju telekomunikacij, zlasti na področju licenciranja frekvenc, da bi lahko zakonsko uredili dražbe ali tako imenovana „lepotna tekmovanja“ v telekomunikacijskih postopkih. Nenazadnje nas bodo nove tehnologije, ki bodo na voljo z omrežji četrte generacije, popeljale v popolnoma nov svet možnosti.

Ko potujete v različne države po Evropi, boste ugotovili, da so cene na zaslonu vašega telefona večinoma enake. Ali morda že načrtujete nadaljnje spodbujanje konkurence v sektorju gostovanja v omrežjih? Na kakšen način lahko po vašem mnenju za gostovanje velja prava tržna konkurenca in kako lahko zagotovite, da se cene ne bodo tisočkrat povišale pri prečkanju geografskih meja?

  Maroš Šefčovič, podpredsednik Komisije. – Gospa predsednica, zelo sem hvaležen spoštovanim poslancem in poslankam za to razpravo, kajti pomagala nam bo pripraviti podlago za te zelo pomembne spremembe v pravnem okviru, v katerem bodo naša podjetja v prihodnje poslovala. Zelo se strinjam s tistimi, ki so pozivali k pošteni konkurenci, kajti samo poštena konkurenca lahko vodi v poštene prakse in seveda do realnih in ne dogovorjenih cen. To je za evropske državljane zelo pomembno: kako ustvariti spodbudno okolje, da lahko dosežemo pozitivne rezultate, a preprečimo možnost dogovorjenih cen na trgu.

Lahko vam zagotovim, da na vse možne načine iščemo rešitev, da cene patentov ne bi bile previsoke. Sodeč po razpravi o tej temi si lahko dobro predstavljate, kako težko je to. Lahko vam povem, da smo v Komisiji zelo nezadovoljni z zamudo – zelo dolgo nismo uspeli najti ustrezne rešitve za patent –, saj bi nedvomno ustvarili pogoje za premik naprej pri zaščiti pravic intelektualne lastnine ter izboljšanju in večji konkurenčnosti Evrope pri zaščiti patentov na mednarodni ravni.

Pravna varnost in novi pravni okvir sta zelo pomembni vprašanji, na kateri smo se osredotočili med pripravo predlogov. O tem smo imeli precej obširna javna posvetovanja. Dobili smo 190 prispevkov zainteresiranih iz industrije, odvetniških pisarn, akademij in vlad, zato menimo, da bomo pri oblikovanju končnega izida uspeli doseči ustrezno ravnovesje.

Zelo sem hvaležen za poudarek na pomembnosti EU 2020, kajti to je natančno tisto, kar moramo izboljšati, obenem pa tudi spremeniti okvir, v katerem podjetja poslujejo, pri čemer moramo iskati načine za vzpostavitev pozitivnih, spodbudnih okolij, da lahko podjetja za raziskave in razvoj in podjetja, ki se ukvarjajo z inovacijami, uspevajo, obenem pa ugotoviti, kako lahko ta povišajo dodano vrednost evropskim gospodarstvom ter ustvarijo pogoje, da ostanejo v Evropi in ne iščejo priložnosti za proizvodnjo izdelkov drugod.

Lahko vam zagotovim, da je bil to eden od elementov, ki jim je Komisija skupaj s kolegoma komisarjema gospodom Almunio in gospodom Barnierom posvetila posebno pozornost pri Zakonu o enotnem trgu. Z notranjim trgom imamo namreč nove priložnosti za odpiranje novih potencialov in novih poti ter vzpostavitev novih pogojev, ki bodo pomembni za resnično velik napredek, zlasti v sektorjih raziskav in razvoja.

Kot odgovor na konkretna vprašanja gospoda Schwaba, ki je izpostavil nekatere razlike v pristopu Komisije k temu posebnemu vprašanju malih dobaviteljev proti velikim dobaviteljskim verigam, naj povem, da smo po zelo resnem postopku pregleda in obširnih posvetovanjih z zainteresiranimi, z državami članicami, prišli do zaključka, da je pristop, ki ga pravkar zagovarjamo, bolj ustrezal trenutnim razmeram oziroma zadnjim podatkom, ki smo jih prejeli, zato predlagamo, da nadaljujemo v tej smeri.

  Predsednica. – Prejela sem en predlog resolucije(1), predložen v skladu s členom 115(5) Poslovnika v imenu Odbora za ekonomske in monetarne zadeve.

Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo danes, v četrtek, 25. novembra 2010, ob 12.00.

(Seja je bila prekinjena ob 11:30 in se je nadaljevala ob 12.00.)

PREDSEDSTVO: GIANNI PITTELLA
podpredsednik