Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2010/0108(NLE)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

A7-0346/2010

Razprave :

PV 13/12/2010 - 16
CRE 13/12/2010 - 16

Glasovanja :

PV 14/12/2010 - 9.21
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2010)0472

Razprave
Ponedeljek, 13. december 2010 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

16. Sporazum med Evropsko unijo in Gruzijo o poenostavitvi izdajanja vizumov - Sporazum med Evropsko unijo in Gruzijo o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja - Liberalizacija vizumskega režima v Srbiji in v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji - Izvajanje sporazuma med Evropsko unijo in Rusijo o poenostavitvi izdajanja vizumov (razprava)
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 

  Predsednik. – Naslednja točka je skupna razprava o

– priporočilu Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve o predlogu sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Gruzijo o poenostavitvi izdajanja vizumov (11324/2010 – C7-0391/2010 – 2010/0106(NLE)) (Poročevalka: Nathalie Griesbeck) (A7-0345/2010),

– priporočilu Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve o predlogu sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Gruzijo o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja (15507/2010 – C7-0392/2010 – 2010/0108(NLE)) (Poročevalka: Nathalie Griesbeck) (A7-0346/2010),

– vprašanju za ustni odgovor Komisije o izvajanju sporazuma med Evropsko unijo in Rusijo o poenostavitvi izdajanja vizumov, ki ga je zastavila gospa Kristiina Ojuland v imenu Skupine Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo (O-0140/2010 – B7-0568/2010),

– vprašanju za ustni odgovor Komisije o izvajanju sporazuma med Evropsko unijo in Rusijo o poenostavitvi izdajanja vizumov, ki so ga zastavili Manfred Weber, Simon Busuttil, Elmar Brok, Alojz Peterle v imenu Skupine Evropske ljudske stranke (O-0172/2010 – B7-0656/2010),

– vprašanju za ustni odgovor Komisije o zaskrbljenosti glede pravilne uporabe sheme EU za liberalizacijo vizumskega režima v Srbiji in v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, ki so ga zastavili Simon Busuttil, Manfred Weber, Anna Maria Corazza Bildt, Monika Hohlmeier v imenu Skupine Evropske ljudske stranke (O-0181/2010 – B7-0654/2010).

 
  
MPphoto
 

  Nathalie Griesbeck, poročevalka.(FR) Gospod predsednik, komisarka, gospe in gospodje, veseli me, da lahko nocoj predstavim ti dve poročili; poročili o sporazumih med Uniji in Gruzijo, ki ju bom predstavila skupaj. Prvo obravnava poenostavitev izdajanja vizumov, drugo pa ponovni sprejem oseb, ki prebivajo brez dovoljenja.

Da spomnim, prvi sporazum o obveznostih, povezanih s ponovnim sprejemom, zagotavlja uporabo popolne sorazmernosti za nacionalne državljane in državljane tretjih držav. Vzpostavlja postopke za ponovni sprejem – zahteve za ponovni sprejem, informacije, zagotovljene dokumente, dokaz, dokazila, roke, način prenosa, prevoz, prehod itd., v nasprotju s sporazumom med EU in Pakistanom o ponovnem sprejemu oseb, ki se ga verjetno spomnite in ki sem mu pred nekaj meseci odločno nasprotovala. V tem primeru želim izraziti popolno zadovoljstvo s tem sporazumom, ker resnično spoštuje človekove pravice in bo mogoče zagotavljati njegovo izvajanje, saj je Gruzija podpisnica Ženevske konvencije o beguncih in Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic. Menim, da sta to dva ključna temeljna pogoja za odobritev takšnega sporazuma.

Drugi sporazum je osredotočen na poenostavitev izdajanja vizumov, ki bo gruzijskim državljanom, predvsem tistim, ki potujejo, kot so študenti, novinarji in tako dalje, omogočil pridobitev vizumov za kratkoročno bivanje in lažje potovanje v Evropsko unijo, s tem pa tudi znatno poenostavil vse zahteve glede dokumentov, potrebnih za tovrstno uporabo.

Spomniti vas želim, da se ta dva sporazuma dopolnjujeta, saj je na podlagi skupnega pristopa sporazum o poenostavitvi izdajanja vizumov načeloma mogoče skleniti le, če obstaja sporazum o ponovnem sprejemu.

Zato moramo izpostaviti dve pomembni točki. Gre za ključno fazo krepitve odnosov med Unijo in Gruzijo, ki je v zadnjih letih jasno izrazila željo po tesnejših odnosih z nami. Ti sporazumi so prvi korak z vidika privilegiranih odnosov, močno sporočilo Unije, namenjeno Gruziji.

Seveda so ti sporazumi zanimivi tudi na regionalni ravni. Prispevali bodo k prizadevanjem, s katerimi želi Unija okrepiti sodelovanje z drugimi državami v regiji Južnega Kavkaza. Tako kot vsi tudi sam verjamem, da s tem prav tako spodbujamo Gruzijo k izvedbi vseh potrebnih reform, na katere nas je pred nekaj dnevi opozoril predsednik, in sicer na področjih svobode, varnosti in pravosodja. Mogoče nam bo to omogočilo, da se še učinkoviteje spopademo s prikrito imigracijo in spodbudimo razvoj demokracije.

Zato vas pozivam, gospe in gospodje, da sprejmete ta dva sporazuma, sklenjena z Gruzijo. Vendar pa vas na koncu želim opomniti, komisarka, da ste, čeprav zelo dobro sodelujemo, pred nekaj meseci, ko smo obravnavali sporazum med EU in Pakistanom o ponovnem sprejemu oseb, podali slovesno izjavo, s katero ste se zavezali, da boste za Parlament pripravili oceno veljavnih sporazumov o ponovnem sprejemu, pa tudi redno poročilo o teh sporazumih, ki so že sklenjeni in o katerih potekajo pogajanja. Želim, da v Parlamentu še enkrat potrdite, slovesno ali kakor koli drugače, da ne bomo postavljeni na stranski tir, premalo vključeni ali slabo obveščeni o poteku in napredku pogajanj o sporazumih vse od vašega imenovanja. Menim, da je to ključnega pomena, če želimo doseči učinkovit napredek v skladu z našimi vrednotami.

 
  
MPphoto
 

  Kristiina Ojuland, avtorica. – Gospod predsednik, zelo sem vesela, da danes v Parlamentu poteka razprava o sporazumu med Evropsko unijo in Rusijo o odpravi vizumov, saj je bilo to vprašanje zelo dolgo na skupnem političnem dnevnem redu EU in Ruske federacije.

Pozdravljam vsak politični napredek, ki je bil prejšnji teden na vrhu dosežen v zvezi s tem. Vendar bom še naprej pozorno spremljala, kako se bo izvajal v praksi.

Z vprašanjem Komisiji o izvajanju sporazuma med Evropsko unijo in Rusijo o poenostavitvi izdajanja vizumov, ki sem ga predložila v imenu skupine ALDE, sem želela izvedeti, kakšen napredek je bil do zdaj dosežen in ali lahko pričakujemo napredek pri reševanju tehničnih vprašanj, kot je zahteva, da se lahko državljani EU v roku treh dni prijavijo pri oblasteh, če stanujejo v zasebnem stanovanju v Rusiji.

Povsem podpiram predviden sporazum o odpravi vizumov, ki bo ruskim državljanom omogočil, da potujejo v EU s čim manj formalnostmi, vendar pa pričakujem, da bo tudi ruska stran zavzela enako stališče za državljane Evropske unije.

Prav tako moramo obravnavati vprašanje varnosti na zunanjih mejah Ruske federacije, predvsem ne smemo pozabiti na nezakonito priseljevanje z juga in od drugje. Ruska stran mora zagotoviti popoln nadzor nad svojimi mejami, ravno tako, kot ga mora Evropska unija na mejnih prehodih. Prihodnji sporazum o odpravi vizumov ne sme vključevati nobenih dodatnih groženj Evropski uniji.

Gospa komisarka, veselim se vašega odgovora.

 
  
MPphoto
 

  Manfred Weber, avtor.(DE) Gospod predsednik, komisarka, gospe in gospodje, tudi Skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) želi izkoristiti današnjo razpravo in podrobno obravnavati vizumsko politiko Evropske unije.

Prvič, poudariti moramo velik pomen te vizumske politike za Evropsko unijo, da bi se ga tako zavedali. Ker smo skupna Evropa, skupni prostor za ljudi, lahko vzpostavimo skupno vizumsko politiko. Naša vizumska politika je zato tudi simbol evropske enotnosti – zelo uspešen simbol evropske enotnosti – zato moramo to še zlasti izpostaviti v času krize.

Drugič, pozivamo k jasnim pravilom igre pri poenostavitvi izdajanja vizumov. Tehnični standardi, ki jih moramo upoštevati – na zunanjih mejah ter pri izdaji potnih listov in osebnih dokumentov – so jasno določeni. V zvezi z upoštevanjem teh standardov ne sme biti nobenega političnega popuščanja. V letu 2010 smo ugotovili, da je bila na Balkanu pozornost prvotno namenjena tehničnim standardom, vendar pa je potem zelo hitro prišlo do krepitve političnih argumentov. Ko govorimo o poenostavljenem izdajanju vizumov, se ne smemo ustaviti le pri eni državi, upoštevati moramo celotno območje. Da, vedno je zelo težko ovrednotiti stvari v posameznem primeru. Vendar pa je ključnega pomena, da upoštevamo tehnične standarde; merila morajo še naprej veljati. Zato prav tako podpiram komisarko, ko pravi, da moramo te standarde, ki jih zahtevamo, izvajati tudi v praksi. Gre za pomembno nalogo Komisije, saj bodo naši državljani le tako sprejeli vizumsko politiko.

Tretjič, omeniti želim, da pozdravljamo dejstvo, da je Svet za pravosodje in notranje zadeve obravnaval poenostavitev izdajanja vizumov, da bi jo bilo mogoče ponovno umakniti ali odpraviti za posamezne države, če ne bi izvajale teh standardov. Primer Srbije je pokazal, da se je zaradi tega močno povečalo število prosilcev za azil.

Če preidem na zadnjo točko, moja skupina ima – ko govorimo o Ukrajini in Rusiji – močne pomisleke glede prehitrega odpiranja vrat, saj smo v primeru Srbije pravkar videli, da bo imelo to tudi negativne posledice. Zato moramo biti pri vizumski politiki zelo pazljivi.

 
  
MPphoto
 

  Cecilia Malmström, članica Komisije. – Gospod predsednik, spoštovani poslanci, odgovorila bom na vsa vprašanja. Hvala, da ste to zelo pomembno razpravo vključili na dnevni red.

Naj se najprej zahvalim gospe Griesbeck za podporo in delo, ki ga je opravila v Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve pri sporazumu EU-Gruzija, s sprejetjem pozitivnega mnenja. Po krizi v Gruziji poleti 2008 je bila na izrednem zasedanju Sveta Evropske unije sprejeta odločitev o okrepitvi odnosov z Gruzijo, vključno z ukrepi za poenostavitev izdajanja vizumov.

Kot ste omenili, gospa Griesbeck, je standardna politika EU, da brez sporazuma o ponovnem sprejemu tretji državi ni mogoče ponuditi sporazuma o poenostavitvi izdajanja vizumov, zato iz odločitve Evropskega sveta izhaja, da se je treba o teh dveh sporazumih vzporedno pogajati in ju skleniti.

Zelo sem hvaležna gospe Griesbeck, da je omenila tudi pomemben napredek v odnosih med Gruzijo in EU, ki ga pomenita ta dva sporazuma. Sporazum je skladen s standardnim sporazumom EU o ponovnem sprejemu in vključuje domače državljane in tudi državljane tretjih držav, hkrati pa varuje – kot je bilo omenjeno – spoštovanje človekovih pravic s pomočjo „neizvršljive“ klavzule in člena o varstvu podatkov.

Sporazum prav tako določa ustanovitev skupnega odbora za ponoven sprejem, katerega naloga bo spremljanje izvajanja sporazuma. Gre za pomemben korak za boljšo mobilnost med prebivalci Gruzije in Evropske unije.

Gruzija je že odpravila obvezne vizume za državljane EU, ta sporazum pa bo olajšal mobilnost državljanov Gruzije. Sporazum bo za državljane Gruzije – več kot 60 tisoč letno – olajšal, pocenil in pospešil postopek pridobivanja schengenskega vizuma.

Prinaša tudi druge oprijemljive ugodnosti: določen bo 10-dnevni rok za obravnavo vloge, vizumska pristojbina se bo zmanjšala s 60 EUR na 35 EUR. Za nekatere kategorije prosilcev bo brezplačna: študente, novinarje, otroke, upokojence, invalide itd. Prav tako bodo lahko deležni ugodnosti zaradi poenostavitve zahtev glede potrebnih dokumentov in vizuma za večkratni vstop, če bodo morali potovati. Imetniki diplomatskih potnih listov bodo v celoti izvzeti iz vizumskih obveznosti, kar bo še dodatno okrepilo uradne stike med EU in Gruzijo.

Gospa Griesbeck je omenila ocenjevanje. Nekoliko zamujamo z njim, vendar bom oceno predstavila v začetku prihodnjega leta – upam, da najkasneje februarja. O njej bom z veseljem razpravljala z Odborom za državljanske svoboščine in Parlamentom. Prav tako ste omenili program za Pakistan. Izvaja se šele 13 dni in je tako še prezgodaj, da bi ga ocenjevali, vsekakor pa vas bomo z veseljem seznanjali z novostmi.

Glede vprašanja, ki ga je gospa Ojuland izpostavila o sporazumu med Evropsko unijo in Rusijo o poenostavitvi izdajanja vizumov, ta sporazum velja od 1. januarja 2007. Gre za enega izmed osmih sporazumov o poenostavitvi izdajanja vizumov, ki smo jih sklenili. Predvsem je pomembno, da na podlagi vzajemnosti velja tudi za državljane EU, saj morajo zdaj za potovanje v Rusijo pridobiti vizum.

Gre tudi za pomemben sporazum s količinskega vidika. Glede na statistike, ki jih je zagotovila Rusija, je bilo v letu 2008 za državljane EU izdanih več kot 1,5 milijona vizumov, isto leto pa so veleposlaništva držav članic ruskim državljanom izdala 3,5 milijona vizumov. To je več kot četrtina vseh izdanih schengenskih vizumov po svetu.

Splošna poenostavitev, kot je zmanjšana pristojbina na 35 EUR, ki jo prinaša ta sporazum o poenostavitvi izdajanja vizumov, koristi vsem državljanom EU in Rusije. Nekatere kategorije so v okviru posebne poenostavite izvzete; obstajata oprostitev plačila takse za vizum in vizum za večkratni vstop.

Komisija je ovrednotila to poenostavitev in ugotovila, da deluje precej dobro. Vendar pa obstajajo nekatere pomanjkljivosti, kot so bile omenjene. Da bi jih obravnavali, smo pred mesecem sprejeli priporočilo za direktive o ponovnem pogajanju glede poenostavitve izdajanja vizumov z Rusijo. To je v celoti povezano z dodatno poenostavitvijo glede listinskih dokazov in trajanja postopka za izdajo vizuma, podaljšanja določb za izdajanje vizumov za večkratni vstop in oprostitev plačila takse za vizum za številne dobro opredeljene kategorije prosilcev.

V zvezi s posebnim vprašanjem izvajanja člena 10 sporazuma o poenostavitvi izdajanja vizumov, ki omogoča poenostavitev postopka registracije, smo v oceni navedli, da je Rusija sprejela nekatere poenostavitve; zdaj se je mogoče na primer prijaviti prek pošte. Stroški prijave bodo odpravljeni prihodnje leto, vendar nekateri drugi ukrepi, kot sta prevod prijav v angleški jezik in možnost prijave prek spleta, še niso izvedeni. To vprašanje izpostavljamo pri ruskih kolegih na različnih forumih in upam, da se bo to kmalu zgodilo.

Tudi glede drugih držav vzhodnega partnerstva so bili izvedeni koraki. Tudi to ste omenili v vprašanju. Od 1. januarja 2008 imamo sporazume o poenostavitvi izdajanja vizumov z Moldavijo in Ukrajino, vendar o teh sporazumih prav tako potekajo ponovna pogajanja.

V zvezi z Belorusijo je Komisija pred mesecem sprejela osnutek pogajalskih direktiv in priporočili bomo vizume za večkratni vstop z dolgim časom veljavnosti za dobronamerne potnike ter določili roke za obravnavo prošenj za izdajo vizumov in tudi morebitne izjeme glede vizumskih obveznosti za imetnike diplomatskih potnih listov.

Prihodnje leto bomo prav tako sprejeli osnutek pogajalskih direktiv za sporazume o poenostavitvi izdajanja vizumov z Azerbajdžanom in Armenijo.

O pravilni uporabi sheme EU za liberalizacijo vizumskega režima, ki jo je omenil gospod Weber, in sicer sheme, ki velja za Srbijo in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, se je Svet odločil, kot je bilo prav tako omenjeno, da bo v letu 2009 odobril potovanje brez vizumov v Makedonijo, Črno goro in Srbijo. Odločitev je bila sprejeta po poglobljenem dialogu in znatnem napredku teh držav pri glavnih zadevah, vključenih v pogajanja za liberalizacijo vizumskega režima. Dialogi so se izkazali za učinkovite pri izvajanju številnih pomembnih reform, vendar pa režim brez vizumov, kot je tudi že bilo omenjeno, prinaša odgovornosti in omenjene države morajo sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi bodo zagotovile, da ne bo prihajalo do zlorab pri odpravi vizumov.

Nekatere države članice so zabeležile povečano število prošenj za azil iz teh držav – zlasti iz Srbije in Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije. To moramo obravnavati posamezno v skladu z našo zakonodajo. Izvedli smo številne ukrepe, s katerimi bo mogoče obravnavati te razmere: opravili smo srečanja na visoki ravni z ministri za notranje zadeve glede teh dveh vprašanj, Komisija in belgijsko predsedstvo pa sta opravili obisk na visoki ravni prestolnic teh dveh držav.

Oblasti teh dveh držav so izvedle nekatere ukrepe. Organizirane so bile nove informacijske kampanje za državljane. Obmejna policija je prejela navodila, da zagotavlja in izvaja okrepljen nadzor nad ljudmi, ki zapuščajo državo, in da obvešča potnike o tveganjih neutemeljenih prošenj za azil.

Ko smo v začetku jeseni predlagali odpravo obveznih vizumov za državljane Albanije ter Bosne in Hercegovine, sta se obe državi zavezali, da bosta izvedli informacijske kampanje za njune državljane o pravicah in obveznostih, ki izhajajo iz odprave vizumov, in to je bilo izvedeno. Gre za zelo velikopotezne kampanje. Po odobritvi v Evropskem parlamentu in Svetu se je Komisija zavezala, da bo po liberalizaciji vizumov okrepila spremljanje za vse države Zahodnega Balkana.

To bo potekalo v dveh delih. Na eni strani bomo še naprej ocenjevali trajnostno izvajanje reform v zadevnih državah, in sicer s stabilizacijsko-pridružitvenim procesom – predvsem na področjih pravosodja, svobode in varnosti. Na drugi strani bomo prav tako delovali kot mehanizem, s katerim bo mogoče preprečiti ponoven velik pritok oseb iz te regije. Zbirka potrebnih operativnih informacij, s katerimi bi lahko preprečili ponovitev teh razmer, je bila pripravljena v začetku tega leta, pri tem pa bodo dejavno sodelovali Frontex, Europol, uradniki za zvezo za priseljevanje, policijski uradniki za zvezo Zahodnega Balkana in sekretariat policijskega združenja za jugovzhodno Evropo, pri tem jih podprli prihodnji predsedstvi – Madžarske in Poljske.

Dostop do vseh izmenjanih in zbranih informacij bodo imele države članice EU in seveda, kadar bo to ustrezno, države Zahodnega Balkana. Te informacije bodo prav tako vključene v oceno Komisije, ki bo v prvem četrtletju prihodnjega leta opravljena v zvezi z nadzorom po liberalizaciji vizumov. Menim, da bodo ti ukrepi prispevali k zmanjšanju zlorab režima potovanja brez vizumov, in prepričana sem, da je tesno sodelovanje med izvornimi državami in ciljnimi državami EU, ki ga podpira Komisija, učinkovit odziv. Seveda bomo Evropski parlament in Svet še naprej redno obveščali o rezultatih tega nadzornega mehanizma, prvič v juniju 2011.

 
  
MPphoto
 

  Krzysztof Lisek, poročevalec mnenja Odbora za zunanje zadeve.(PL) Gospod predsednik, kot stalni poročevalec Evropskega parlamenta za sodelovanje Evropske unije z Gruzijo in kot poročevalec mnenja Odbora za zunanje zadeve o poročilih gospe Griesbeck želim spregovoriti nekaj besed o teh dveh sporazumih – sporazumu o ponovnem sprejemu in sporazumu med Evropsko unijo in Gruzijo o poenostavitvi izdajanja vizumov. Povedati moram, da je Odbor za zunanje zadeve ta sporazuma sprejel z veliko večino glasov.

Dodati želim, da smo na prejšnjem parlamentarnem zasedanju v Strasbourgu poslušali govor predsednika Sakašvilija; govor, ki so ga tudi tisti, ki se ne štejejo za njegove privržence, opisali kot uravnoteženega in razumnega ter stvarnega. Predsednik Sakašvili je v svojem govoru izpostavil, da se odpoveduje uporabi sile in da je pripravljen na pogovore z Rusijo o zahtevnih temah, hkrati pa je izjavil, da bosta evropsko povezovanje in članstvo v NATU glavna cilja zunanje politike Gruzije.

Ne smemo pozabiti, da so Gruzijci in Gruzija danes Evropi najbolj naklonjen narod in država med vsemi, ki sodelujejo v programu vzhodnega partnerstva, čeprav ne moremo govoriti o nobenih rokih, saj bi bilo to danes nesprejemljivo. Evropska unija se mora pozitivno odzvati na ambicije Gruzijcev in se pri tem držati dejstev. Pripravljeni moramo biti na sodelovanje z Gruzijo.

Sporazuma, o katerih danes govorimo, vsekakor ne pomenita revolucije, vendar vsi gledamo nanju kot na korak v pravo smer. Ključno je, da čim prej začneta veljati, saj menim, da ne bi bilo prav, če bi ljudje v Abhaziji ali Južni Osetiji, regijah, ki sta se odcepili od Gruzije in katerih prebivalci imajo ruske potne liste, lažje pridobili vizume kot ljudje, ki živijo v Gruziji.

 
  
MPphoto
 

  Monica Luisa Macovei, v imenu skupine PPE. – Gospod predsednik, skupina EPP podpira predloga sporazumov med EU in Gruzijo: sporazum o ponovnem sprejemu in sporazumu o poenostavitvi izdajanja vizumov. Rada bi omenila sporazum o poenostavitvi izdajanja vizumov.

Za Gruzijce to pomeni poenostavitev vizumske vloge. Države članice bodo izvajale enotne in poenostavljene postopke. Vizum bo stal 35 EUR, manj kot zdaj, in bo omogočil bivanje do 90 dni na vsake tri mesece. Vizumske vloge bodo obravnavane v 10 dneh, za nekatere kategorije v treh dneh, v izrednih primerih pa tudi manj. Za diplomatske potne liste vizumi ne bodo potrebni.

Prost pretok je eden izmed načinov spoznavanja demokracije in njenega delovanja. Neposredni stiki med ljudmi pomenijo izmenjavo vrednot in stvarnosti. Krepijo zaupanje. Zato upam, da bo več državljanov EU potovalo v Gruzijo in več Gruzijcev v Evropsko unijo.

 
  
MPphoto
 

  Kinga Göncz, v imenu skupine S&D. – (HU) Gospod predsednik, komisarki Malmström se zahvaljujemo za informacije, ki jih je navedla. Vizumska politika je zelo pomembno orodje, saj nam lahko pomaga spodbuditi stike med ljudmi in zadevne države približati Evropski uniji. S tega vidika je sporazum med Evropsko unijo in Gruzijo zelo pomemben. Nekaj besed želim spregovoriti o liberalizaciji vizumov v državah Zahodnega Balkana, predvsem o težavah, ki so nastale v zvezi s Srbijo in Makedonijo. Ta sporazum ima v Parlamentu večinsko podporo in menimo, da je zaradi prej navedenih razlogov zelo pomemben.

Ti državi sta vložili veliko naporov v to, da bi izpolnili pričakovanja, čeprav lahko večkrat vidimo, kako so politična življenja razdeljena. Zabeležili smo sodelovanje držav na tem območju. Zelo dobro je videti, da se je število ljudi, ki potujejo v Evropsko unijo, povečalo. Menimo, da so problemi v Srbiji in Makedoniji povezani predvsem s trgovino z ljudmi, to pa vsekakor vpliva na manjše število ljudi, čeprav gre za resne probleme. Odgovornost moramo prevzeti vsi. Naša skupna odgovornost je zagotoviti, da bodo tudi te države v zvezi z obveščanjem svojih državljanov in sprejemanjem odločnih ukrepov storile vse, kar je v njihovih močeh. Srbija je to storila zelo hitro in učinkovito.

Vendar pa menim, da tudi mi nosimo kar precejšen del odgovornosti pri tem. Komisija je dolžna pomagati tem državam v boju proti trgovini z ljudmi in pri zagotavljanju informacij, spremljanju dogodkov, ki potekajo na tem območju, in resnično povečati učinkovitost tega sicer zelo pomembnega orodja, ki ga nameravamo tudi v prihodnje uporabiti v zvezi z državami Zahodnega Balkana in drugimi državami. Dovolite mi, da z nekaj besedami povem, da smo zelo zadovoljni s tem, da sta se letos tudi Albanija ter Bosna in Hercegovina pridružili, čeprav nekoliko kasneje in z enoletno zamudo, skupini držav, ki ne potrebujejo vizumov.

 
  
MPphoto
 

  Sarah Ludford, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, strinjam se z gospodom Weberjem iz skupine EPP, da je vizumska politika EU zelo pomembna ter da je treba izpolniti tehnične standarde in pogoje za odpravo vizumov in poenostavitev izdajanja vizumov.

Vendar pa menim, da v primeru odprave vizumov za Balkan politični pomisleki niso prevladali nad temi tehničnimi standardi. Komisija si je močno prizadevala, da bi zagotovila celovitost dokumentov, kazenski pregon in nadzor na mejah. Razvrednotili bi naše stališče, če bi mislili, da tehnični standardi niso bili izpolnjeni, saj smo z glasovanjem podprli odpravo vizumov.

Seveda je zaskrbljujoče, če se koncesije zlorabljajo, vendar morajo biti zagotovljeni ustrezni in sorazmerni odzivi. Zadevne države – kot je omenila komisarka Malmström – morajo prevzeti odgovornosti in na to jih moramo opozoriti. Komisarka je pojasnila, da je potekalo precej intenzivno delo s srečanji na visoki ravni z ministri za notranje zadeve, obiski prestolnic, spodbujanjem k izvajanju informacijskih kampanj – Bosna in Hercegovina ter Albanija pa sta se posebej zavezali, da bosta obveščali svoje državljane. Seveda problemi pri enem izmed sporazumov o odpravi vizumov negativno vplivajo na vse druge, zato obstaja določen pritisk glede odgovornosti in solidarnosti, vsi državljani pa se morajo prav tako zavedati, da lahko negativno vplivajo na možnost prostega potovanja drugih ljudi.

Prepričana sem – in menim, da bo prepričana tudi moja skupina –, da bo Komisija okrepila nadzor glede spoštovanja pogojev sporazuma in bo s tesnim sodelovanjem z našimi partnerji vzpostavila mehanizem za zaznavanje problemov. Upam, da bo to zadostovalo in ustrezalo vsem skupinam. Kot je povedala moja soseda gospa Macovei iz skupine EPP, neposredni stiki med ljudmi krepijo zaupanje. To je bistvo vsega. Zaradi tega podpiramo odpravo vizumov in poenostavitev izdajanja vizumov.

Predlog je bil v Parlamentu deležen široke podpore vseh strank zaradi tega, ker temelji na naših izkušnjah in vrednotah EU. Pazimo torej, da se ne bomo odzvali preveč burno. Prišlo je to težav, vendar jih Komisija obravnava. Poskrbimo, da ne bomo ogrozili pravice do azila ali sporazumov o odpravi vizumov.

 
  
MPphoto
 

  Tatjana Ždanoka, v imenu skupine Verts/ALE. – Gospod predsednik, naša politična skupina podpira sporazume med EU in Gruzijo o poenostavitvi izdajanja vizumov.

Vendar imamo nekaj zadržkov glede sporazuma o ponovnem sprejemu. V Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve smo glasovali proti njemu in predložili pisno manjšinsko mnenje, saj sporazum vsebuje številne dvoumnosti, ki bi jih lahko pojasnil Skupni odbor za ponovni sprejem. Ne vključuje strogih zaščitnih ukrepov glede kršitve temeljnih pravic in zagotavljanja visokih standardov ponovnega sprejema, ki so v Gruziji slabi. Ljudi skuša vrniti v državo, kjer je veliko spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola, prav tako pa se dopušča slabo ravnanje policije. To velja tudi za nekdanje prebivalce Abhazije in Južne Osetije, ki nimajo nobenih vezi z Gruzijo.

Še nekaj besed o vizumskem sporazumu z Rusijo. Pred tremi leti je bilo sprejeto poročilo o poenostavitvi izdajanja vizumov z Rusijo, v katerem je bila sprejeta moja sprememba, iz katere izhaja, da zahteva o postopku obvezne registracije resno ovira potovanje v Rusijo in EU. Žal se od takrat ni nič spremenilo, to pa je ključnega pomena za moje volivce, ki v Rusijo potujejo zaradi zasebnih obiskov.

 
  
MPphoto
 

  Paweł Robert Kowal, v imenu skupine ECR. – (PL) Gospod predsednik, Gruzija je danes država, v kateri kljub številnim problemom potekajo zelo dinamične družbene in gospodarske spremembe. Nedvoumno in z veseljem bi morali pozdraviti vse načine, s katerimi lahko gruzijski družbi pokažemo, da se moč teh sprememb odraža v odzivih institucij Evropske unije. Tudi pri Rusiji moramo razmisliti, kako gledamo na vizumski režim z njo. Menim, da na to ne smemo gledati kot na pridobivanje ugleda za oblasti – da se bodo ruske oblasti dobro pogajale z Evropsko unijo, če odpravimo obvezne vizume. Na to moramo gledati drugače, z vidika zagotavljanja posodobitve in z vidika naših odnosov z navadnimi Rusi.

Zato je treba izrecno navesti, da je postopek odprave vizumov in odpiranje na podlagi vzpostavljenih pogojev zelo pozitiven, kar dobro vpliva na naše odnose z družbami na vzhodu. Mit, da so vizumi neke vrste ključni element za našo varnost, moramo pokazati v pravi luči, hkrati pa moramo poudariti, mogoče še bolj jasno v Evropskem parlamentu, in ponavljati ob vsaki priložnosti: vizumi postavljajo zidove, nepotrebne zidove. V Odboru za parlamentarno sodelovanje EU-Ukrajina, ki mu predsedujem, smo z nevladnimi organizacijami preučili posebno poročilo, v katerem smo obravnavali to vprašanje. Poročilo jasno kaže, da vizumi niso pomemben varnostni instrument; vizumi so način za ločevanje družb Evropske unije od družb na vzhodu, čeprav bi morali biti vedno odprti. Kot poslanci smo to dolžni storiti.

 
  
MPphoto
 

  Alfreds Rubiks, v imenu skupine GUE/NGL. – (LV) Gospod predsednik, v imenu skupine lahko povem, da podpiramo poenostavitev izdajanja vizumov, hkrati pa moramo storiti vse, da bi zagotovili skladnost s tehničnimi zahtevami, navedenimi v predpisih. V imenu mojih volivcev v Latviji prav tako podpiram poenostavitve pri potovanjih iz Rusije v Evropsko unijo, kar je zelo pomembno pri zagotavljanju možnosti srečanja družine, saj je v Latviji veliko mešanih družin in sorodnikov, kjer nekateri živijo v eni, drugi pa v drugi državi. To je prav tako ključnega pomena za turizem, ki se močno razvija. Opazili smo tudi pozitivne odzive glede tega, kar smo že dosegli s poenostavitvijo izdajanja vizumov. To je bistvenega pomena za podjetja. Če pogledamo poslovne odnose Latvije z Rusijo, je njihov obseg sedemkrat večji, ko govorimo o uvozu, in osemkrat večji pri izvozu. Vse to je zelo spodbudno. Želim, da bi Komisija uvedla vse poenostavitve.

 
  
MPphoto
 

  Nikolaos Salavrakos, v imenu skupine EFD.(EL) Gospod predsednik, kot vsi vemo, od 19. decembra 2009 velja izvzetje iz vizumske obveznosti za imetnike biometričnih potnih listov iz Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, Srbije in Črne gore. Kljub temu države članice Evropske unije izražajo zaskrbljenost – to je danes storila tudi komisarka Malmström – zaradi povečanja števila prošenj za azil državljanov Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in Srbije in možnosti nastanka razmer, ki bodo ogrozile izdajanje vizumov in namen ukrepa.

Moja država, Grčija, je podprla možnost odprave vizumskih obveznosti za vse državljane držav Zahodnega Balkana, da bi s tem še enkrat dokazala svojo evropsko vizijo. To je bilo prvič zapisano na agendi v Solunu junija 2003 in v duhu grške pobude za Agendo 2014. Ne glede na to moram izraziti zaskrbljenost v zvezi s tem, ali te države uporabljajo merila časovnega načrta in ali se izvaja nadzor priseljevanja iz teh držav v države članice Evropske unije, predvsem zdaj, ko je evropsko družino prizadela finančna kriza in zato ne more prenesti še dodatnih priseljencev. Razumeti moramo, da je povečanje števila sporazumov o poenostavitvi izdajanja vizumov namenjeno lažjemu potovanju v Evropski uniji, ne pa priseljevanju ali nezakonitim dejavnostim, kot je trgovina z ljudmi.

 
  
MPphoto
 

  Daniël van der Stoep (NI).(NL) Gospod predsednik, prejšnji mesec je Evropska komisija upravičeno poslala vladama Srbije in Makedonije pisni opomin glede zaskrbljujočega povečanja prošenj za azil iz teh dveh držav. Gospod predsednik, zato v istem mesecu sprejeta odločitev Parlamenta, da odobri odpravo vizumov za Albanijo in Bosno, pušča še toliko bolj grenak priokus. Očitno sta ti dve državi takoj začeli ravnati podobno, kar je pripeljalo do prvega opozorila.

Gospod predsednik, to se nikakor ne bi smelo zgoditi, vendar še ni prepozno. Odprava vizumskih zahtev prinaša nekatere odgovornosti in če te odgovornosti niso upoštevane, lahko ukrepamo. Komisija mora pozvati srbskega in makedonskega ambasadorja ter zahtevati, da ukrepata. Če bi o tem odločal jaz, bi danes razveljavil odpravo vizumov, vendar Komisija temu verjetno ne bo naklonjena, zato želim , da Komisija pove, ali bo imela dovolj poguma in kaznovala vse nadaljnje kršitve teh balkanskih držav.

Srbija in Makedonija sta tik pred Bosno in Albanijo. Čas je, da tema dvema balkanskima državama pošljemo jasno sporočilo, kar bi bilo dobro tudi storiti.

 
  
MPphoto
 

  Agustín Díaz de Mera García Consuegra (PPE).(ES) Gospod predsednik, to povečanje prošenj za azil v imenu državljanov Srbije in Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije zahteva ukrepe za zaščito spremembe Uredbe (ES) št. 539/2001.

Vizumi so instrument, vključen v okvir politike priseljevanja; njihov namen je legalizirati vstop in začasno bivanje v državi, v kateri prosilec ni državljan ali prebivalec.

Uredba (ES) št. 539/2001 določa ocenjevalne mehanizme za podaljšanje veljavnosti vizumov, v skladu s katerimi morajo biti izpolnjene nekatere zahteve v zvezi z nezakonitim priseljevanjem, javno varnostjo in redom, zunanjimi odnosi Unije, ozemeljsko kohezijo in načelom vzajemnosti. Ta mehanizem bi lahko deloval tudi v obratni smeri.

Po drugi strani pa je azil instrument varovanja, ki ga ne smemo nepravilno uporabljati. Izpostaviti moramo, da je namen skupne politike Evropske unije na tem področju ohraniti celovitost azila kot instrumenta za varovanje sodno preganjanih, pri čemer je prednost namenjena načelom Ženevske konvencije in Newyorškega protokola, ob uporabi skupnih meril pri identifikaciji ljudi, ki resnično potrebujejo mednarodno varstvo, in zagotavljanju skupne najmanjše ravni ugodnosti v vseh državah članicah za dobrobit teh ljudi.

Azil je tako instrument človekoljubnosti in solidarnosti, v čemer je edinstven. Ravno zaradi tega je pomembno, da se Evropska unija odzove in pomaga oblastem Srbije in Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije pri sprejemanju ustreznih ukrepov glede zahtev, ki morajo biti izpolnjene za zagotavljanje ugodnosti statusa begunca ali statusa subsidiarne zaščite, da bi se tako izognili nepravilni ali goljufivi uporabi.

 
  
MPphoto
 

  Corina Creţu (S&D).(RO) Gospod predsednik, hvala, komisarka za informacije, ki ste nam ji podali v zvezi s predpisi o poenostavitvi izdajanja vizumov, predvsem za Gruzijo, Republiko Moldavijo in države nekdanje Jugoslavije. Čas naše razprave sovpada z odpravo vizumov za državljane Bosne in Hercegovine in Albanije, vključno z možnostjo hitre prekinitve sporazuma, če bi prišlo do težav, kot je poplava prošenj za azil.

Menim, da bi bilo kakršno koli zaviranje politike Evropske unije do Zahodnega Balkana napaka. Odprava ovir, ki preprečujejo prost pretok, lahko pomembno prispeva k celjenju ran iz preteklosti. Hkrati menim, da potrebujemo tesnejše sodelovanje med Evropsko unijo in temi državami, da bi tako preprečili poplavo prošenj za azil, okrepili nadzor mej, zagotovili pravilne informacije lokalnemu prebivalstvu in se spopadli z mrežami organiziranega kriminala, ki sodelujejo v trgovini z ljudmi ter pri izvozu kriminala in prostitucije. Vsi ti ukrepi lahko prispevajo k zmanjšanju obsega teh dejavnosti.

 
  
MPphoto
 

  Marije Cornelissen (Verts/ALE).(NL) Gospod predsednik, znašli smo se v razmerah, ko po odpravi vizumov za potovanje mnogi zavedeni Srbi in Makedonci prosijo za azil v Belgiji, Nemčiji in na Švedskem. Pozdravljam poziv Skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov), da poskrbimo za boljšo informiranost prebivalcev Balkana, vendar pa pri tem ne smemo pozabiti še na eno pomembno stvar.

Najprej, obstajajo tudi ljudje, ki ne razumejo, kaj dejansko pomeni potovanje brez vizumov. Slišala sem danske poslance v Parlamentu, ki z vso resnostjo zatrjujejo, da bodo množice prosilcev za azil prevzele naša delovna mesta, ravno tako, kot so jih Poljaki, pri tem pa sploh ne omenjam delegacije Nizozemske stranke za svobodo (PVV). Ta trditev je povsem smešna in lahko povzroči veliko škodo. Igrajo se s strahovi in neozaveščenostjo naših državljanov.

Drugič, skoraj vsi ti prosilci za azil so pripadniki etničnih manjšin. Če moramo Srbijo in Makedonijo na kaj opozoriti, je, da morata storiti več in izboljšati položaj teh etničnih manjšin. Da, poskrbimo, da bodo prebivalci Balkana bolje obveščeni, vendar hkrati poskrbimo tudi, da bodo poslanci Parlamenta, državljani in ministri EU bolj seznanjeni s tem, kaj resnično pomeni potovanje brez vizumov.

 
  
MPphoto
 

  Jaroslav Paška (EFD). (SK) Gospod predsednik, razmišljamo o tem, ali veljaven sporazum, sklenjen med Rusijo in Evropsko unijo, izpolnjuje naša pričakovanja in ali obojestranski pretok ljudi ustreza njihovim interesom pri potovanju.

Komisarka, brez oklevanja vam lahko povem, da je veljavni vizumski režim pomanjkljiv in škodljiv za EU. Rusija se je izjemno spremenila od časov nekdanje Sovjetske zveze. Srednji razred je plačilno sposoben in želi spoznati svet, potovati, se sprostiti in nakupovati. Ko je moja država stopila v schengensko območje, je morala v skladu s pravili EU vzpostaviti omejitve za ruske državljane, ki potujejo na Slovaško. Finančne posledice so bile velike, organizatorji potovanj in trgovine pa so izgubili veliko dobrih strank. Evropski vizumski režim onemogoča uglednim Rusom, da bi potovali na Slovaško, medtem ko manj uglednim z ničemer ne preprečuje, da bi se selili. Zato sem trdno prepričan, da bomo skušali odpreti naš gospodarski prostor in izkoristili potencial Rusije, če nas vsaj malo skrbi za ugledne Ruse, da bi tako razširili in okrepili sodelovanje med našimi državami.

 
  
MPphoto
 

  Anna Maria Corazza Bildt (PPE). – Gospod predsednik, tudi jaz sem vesela, da bodo čez dva dni ljudje v Albaniji in Bosni in Hercegovini končno lahko proslavili potrditev potovanja brez vizumov v schengensko območje EU – malo pred božičem. Z njimi delim to srečo. Vso pozornost sem posvetila podpori in pospešitvi procesa liberalizacije vizumskega režima za vse države Zahodnega Balkana in končno bodo lahko skoraj vse imele priložnost, da za tri mesece obiščejo naše države in študirajo v njih.

Vprašanje za ustni odgovor Komisiji je bilo zastavljeno v pozitivnem duhu. Tako lahko zagotovimo, da ta nova svoboščina ne bo ogrožena. Režim brez vizumov ne pomeni azila iz političnih ali gospodarskih razlogov. Ne pomeni stalnega bivanja. Ne pomeni delovnega dovoljenja.

Pozdraviti želim korake, ki jih je že izvedla komisarka Malmström – predvsem pri oblasteh Srbije in Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije –, s katerimi je dokazala odločnost Komisije, da poskrbi za nadaljevanje procesa in zagotovi pravilno izvajaje režima. Hvala za vaš odgovor.

Še naprej moramo sodelovati, da bi preprečili in obravnavali vse napačne razlage, nesporazume ali zlorabe. Oblasti v regiji še naprej nosijo odgovornost. Pozdravljamo dejstvo, da sta Albanija in Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija že uspešno začeli izvajati informacijsko kampanjo, hkrati pa spodbujamo vse države v regiji Zahodnega Balkana, da storijo enako in okrepijo ukrepe, namenjene preprečevanju zlorab.

Komisarko pozivamo, da še naprej, tako kot je do zdaj, izvaja nadzor in nas obvešča. Kot ste povedali, je vzpostavitev stikov med ljudmi ključnega pomena za demokracijo in stabilnost v regiji. Ne ogrozimo tega v evropski prihodnosti. Temu sem še naprej trdno zavezana.

 
  
MPphoto
 

  Elena Băsescu (PPE).(RO) Gospod predsednik, eden izmed ključnih pogojev za popolno odpravo vizumov med Rusko federacijo in Evropsko unijo je izpolnitev zavez, danih v sporazumu iz leta 2007. Ruske oblasti so nenehno pozivale k odpravi zahteve o vizumih za kratkoročno bivanje. Na drugi strani je bila EU bolj naklonjena postopnemu pristopu, kar je razvidno iz seznama skupnih ukrepov. Pomembno je, da so pred sprejetjem odločitve o liberalizaciji vizumov izpolnjeni vsi tehnični pogoji, na primer izboljšanje standardov upravljanja meja, varnosti dokumentov ali boj proti korupciji.

Rusija mora z dejanji dokazati, da si prizadeva za konkretne rezultate pri reševanju nerešenih sporov v regiji. V zvezi s tem nosi pomembno odgovornost. Za mojo državo je rešitev spora v Pridnjestrju pomembna politična naloga. Podpiramo nadaljevanje uradnih razprav v sklopu pogajanj 5+2, da bi bilo tako mogoče najti trajno rešitev. V celoti mora upoštevati mednarodno pravo in suverenost Republike Moldavije.

Prav tako želim omeniti rešitev za države vzhodnega partnerstva, kamor spadata tudi Gruzija in Republika Moldavija. Že dolgo čakata na liberalizacijo vizumov in sta v zvezi s tem izvedli številne reforme. Izpostaviti želim, da je Republika Moldavija velika zagovornica tega ukrepa znotraj vzhodnega partnerstva. Poudariti želim, da za ruske sosede ne bi bilo nič kaj spodbudno, če Rusija doseže sprostitev vizumske sheme pred bližnjimi tesnimi sosedami EU. To bi bil dokaz, da države vzhodnega partnerstva ne štejejo kaj dosti, kadar so ogrožene strateške pravice Unije.

 
  
MPphoto
 

  Marek Siwiec (S&D).(PL) Gospod predsednik, govorili naj bi o vizumih; govorili naj bi o vizumih s statističnega vidika in o tem, kaj je dosegla Evropska unija. V Parlamentu je močno navzoče zadovoljstvo. Vse vas, ki ste danes govorili s takšnim zadovoljstvom, pozivam, da si skušate predstavljati, kako je, če stojiš 10 ur ali več v vrsti, prenašaš ponižanja in nelagodje, stojiš na dežju v neugodnih razmerah, da bi dobil vizum. Ljudje morajo stati v vrstah in plačati eno tretjino plače, da bi dobili vizum. Prav tako morajo poslušati, da diplomati v njihovi državi ne potrebujejo vizumov, in po tem, ko večkrat skušajo pridobiti vizum, ker ga potrebujejo, dobijo vizum za enkratni vstop, čeprav želijo schengenski vizum, so pa vsaj dobili vizum za zadevno državo.

Postopki za pridobitev vizumov bi morali močno obremenjevati našo vest. Gre za poniževanje milijonov ljudi – ljudi, ki stojijo v vrstah. Ne pozabimo na to, ko izražamo zadovoljstvo, ki je danes tako močno navzoče v Parlamentu. Razumem, da postopek za pridobitev vizumov uporabljamo kot korenček in palico, vendar bi to moralo veljati za vlade, mi pa bi morali sočustvovati z ljudmi, ki stojijo v vrstah.

Gospa komisarka, ste s Švedske. Kot veste, je bila vaša država skupaj z Avstrijo edina država v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, kjer za komunistične države ni veljal režim vizumov. Kot poljski državljan sem leta 1976 obiskal vašo državo. Zakaj? Ker za potovanje na Švedsko nisem potreboval vizuma. Seveda imam rad vašega kralja, švedsko svobodo in gospodarstvo, vendar ne pozabite, da se ne bomo počutili udobno, vse dokler bomo imeli vizume.

 
  
MPphoto
 

  Simon Busuttil (PPE). – Gospod predsednik, govorim v imenu skupine EPP, ki zelo pozitivno gleda na politiko liberalizacije vizumov in poenostavitve izdajanja vizumov, ker menimo, da gre za zelo pozitiven instrument, s katerim lahko obravnavamo tretje države, predvsem tiste, ki so nam blizu. Naša pričakovanja so pozitivna.

Poenostavitev izdajanja vizumov je prvi korak in v tem tednu to zagotavljamo Gruziji. Gre za prvi, a pomemben korak pri tem, kar je kolegica Anna Maria Corazza Bildt poimenovala stik med ljudmi. Poenostavitev izdajanja vizumov običajno dopolnjujejo sporazumi o ponovnem sprejemu. Gospa komisarka, veliko pozornost namenjamo tudi sporazumom o ponovnem sprejemu, saj želimo zagotoviti, da bodo ljudje, ki nezakonito prebivajo na ozemlju EU, odšli. Le tako lahko pridobimo zaupanje javnosti glede poenostavitve izdajanja vizumov in liberalizacije vizumov. Ti dve stvari se dopolnjujeta in pozivam vas, da si močneje prizadevate za povečanje števila veljavnih sporazumov o ponovnem sprejemu s tretjimi državami.

Liberalizacijo smo lani izvedli za Srbijo, Makedonijo in Črno goro. Dobro je videti, da so zaradi tega ugodnosti deležni tudi prijatelji iz Albanije in Bosne in Hercegovine. To v celoti podpiramo in menimo, da gre za zelo dober korak k nadaljnjemu evropskemu združevanju, vsekakor pa k zbliževanju državljanov teh držav z nami.

Ko se odločamo o teh dokumentih, smo vedno zelo previdni pri sprejemanju odločitev, ki pa niso politične, ampak temeljijo predvsem na tehničnih razlogih – tj. preden sprejmemo pozitivno odločitev, morajo države najprej izpolniti tehnična merila. Odločitev je seveda tudi politična, vendar mora temeljiti predvsem na tehničnih ocenah.

To poudarjam zaradi tega, ker nas je predvsem Komisija dolžna obvestiti, ali je določena država izpolnila tehnična merila. Ko se pojavijo primeri zlorabe pri ljudeh iz držav, kjer je bila izvedena liberalizacija vizumskega režima, kot je Srbija ali Makedonija, ki prosijo za azil v državah EU, se moramo vprašati, ali je bila tehnična ocena v celoti in pravilno izvedena, saj ni skladno z liberalizacijo vizumskega režima, da imamo ljudi, ki vstopajo v Evropsko unijo in prosijo za azil. To pomeni, da je nekje nekaj narobe. Pravico imamo, da vprašamo, kaj je bilo narobe, in dobimo odgovor.

To priložnost moramo izkoristiti in poslati jasno sporočilo vpletenim državam – predvsem Srbiji in Makedoniji, ki sta vpleteni v zlorabe –, da morajo svojim državljanom jasno povedati, kaj pomeni liberalizacija vizumskega režima. To ne pomeni odhoda v države EU z namenom naselitve ali iskanja dela, ampak gre za odpravo vizuma za omejeno časovno obdobje – samo za namene obiska. To velja tudi za Evropsko komisijo. Pomembno je, da Komisija tesno sodeluje s temi državami in poskrbi, da bodo to sporočilo prejele.

 
  
MPphoto
 

  Lara Comi (PPE).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, podpiram zahtevo kolegov poslancev, namenjeno Komisiji, da opravi oceno izvajanja sporazuma med Evropsko Unijo in Rusijo o poenostavitvi izdajanja vizumov.

To kaže na skupno namero obeh strani, da si bosta dolgoročno prizadevali za popolno odpravo zahtev za vizume, ob upoštevanju vpliva, ki bi ga lahko imelo ustrezno izvajanje ciljev za poenostavitev in lajšanje postopkov izdajanja vizumov na posameznike ter na razvoj gospodarskih in trgovinskih odnosov.

Zato je pomembno, da spremljamo izvajanje tega sporazuma; to bi omogočilo znaten razvoj trdnih osebnih, kulturnih, znanstvenih in gospodarskih povezav med Evropsko unijo in njeno glavno pogajalsko partnerico v zahodni Evropi.

 
  
MPphoto
 

  Csaba Sándor Tabajdi (S&D).(HU) Gospod predsednik, odgovor glede Srbije in Makedonije komisarke Malmström je bil pomirjujoč, saj pomeni, da ne nameravamo skupaj z vodo za kopanje zavreči tudi dojenčka. Ponovna uvedba zahtev za vizume za Srbijo in Makedonijo samo zaradi težav v zvezi s tema dvema državama bi bila resna napaka. Gospa Malmström je to omenila in prepričan sem, da bo madžarsko predsedstvo v naslednjem mandatu pri tem odigralo vlogo partnerja, saj ima Madžarka, kot soseda Srbije, poseben interes za reševanje teh težav v korist dobrih sosedskih odnosov in skupnosti 300 tisoč Madžarov, ki živijo v Srbiji. Jasno je, da bosta večino nalog morali opraviti vladi Srbije in Makedonije in kot je omenila gospa Malmström, bosta prav tako morali zagotoviti informacije svojim državljanom. Kljub temu želim izpostaviti, da morajo tudi stare države članice, ki se spopadajo s temi vprašanji o azilih, ponovno pregledati, ali so njihove azilne politike ustrezne, saj dajejo azil tudi prosilcem, katerim ta ne bi smel biti podeljen.

 
  
  

PREDSEDSTVO: SILVANA KOCH-MEHRIN
podpredsednica

 
  
MPphoto
 

  Andrew Henry William Brons (NI). – Gospa predsednica, poenostavitev izdajanja vizumov in liberalizacija vizumskih režimov naj bi bila nedvomno pozitivna pojma. Vedno ju zagovarjamo, ker nista z ničemer povezana s priseljevanjem in ker sta povezana le z izobraževanjem in turizmom – še dva pozitivna pojma.

Lahko rečete, da sem cinik, vendar študenti ne pridejo vedno študirat, turisti pa ne pridejo vedno na obisk za omejeno obdobje. Včasih pridejo v EU, da bi tu delali in živeli. Zamisel, da so ljudje vedno iskreni glede namer, ne temelji na izkušnjah.

V sedanji krizi je le malo delovnih mest – predvsem nekvalificiranih delovnih mest – povpraševanje po nastanitvi pa vedno presega ponudbo. Delovna mesta, ki jih zasedejo nezakoniti priseljenci, so pogosto delovna mesta, ki bi jih lahko zasedli državljani držav članic, pogoji in plačila pa so večkrat pod minimumom. Ne bi se smeli niti pretvarjati, da smo z dopuščanjem nezakonitega priseljevanja velikodušni. Vodi v delavske plače na robu revščine, nevarne pogoje, izkoriščanje in zlorabe.

 
  
MPphoto
 

  Georgios Papanikolaou (PPE).(EL) Gospa predsednica, tudi sam sem spregovoril zaradi tega, da bi podprl, kar so povedali kolegi poslanci v zvezi z našim načelnim sprejemanjem in pozitivnim pristopom k izvzetjem iz vizumske obveznosti. Ni treba poudarjati, da smo bili priče zlorabam in slabim primerom, slabo pripravljenim besedilom, ki smo jih identificirali in jih skušamo popraviti vse od začetka tega izvzetja. Ključnega pomena je, da Komisija in komisarka osebno sodelujeta z oblastmi v državah, kjer nastajajo težave; seveda se sklicujem na Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo in Srbijo. Ravno zaradi tega, ker prehajamo na izvzetje za druge države – ponavljam, da gre za korak v pravo smer –, bi naše vodilo verjetno moralo biti: tesnejše sodelovanje z oblastmi v teh državah, verjetno pa tudi posebni ukrepi, ki nas lahko v prihodnje usmerjajo, skupaj z uporabo teh nadzornih sporazumov.

 
  
MPphoto
 

  Csanád Szegedi (NI).(HU) Gospa predsednica, gospe in gospodje, odnosi med Rusijo in EU so bili vedno posebni, glede na njun položaj svetovnih velesil. Zaradi tega statusa bo nedvomno prihajalo do nesporazumov glede nekaterih vprašanj, številna vprašanja pa bodo drugače obravnavana. Vendar ne smemo pozabiti, to moram poudariti, da Rusija ne spada v Evropo z geopolitičnega vidika, pa tudi s kulturnega in zgodovinskega vidika ne. Zaradi teh vezi so ukrepi za poenostavitev izdajanja vizumov med dvema stranema nepogrešljivi in Jobbik, gibanje za boljšo Madžarsko, jih podpira. Podobno kot nekatere države članice EU, lahko tudi Rusija neodvisno določi svoje upravne obveznosti glede vizumov in te morajo temeljiti na vzajemnosti. Razmere v Srbiji še zdaleč niso tako jasne, saj na žalost madžarske manjšine in druge narodne skupnosti še vedno trpijo zaradi številnih negativnih posledic. Evropski parlament in Evropska unija morata zadevo preiskati.

 
  
MPphoto
 

  Lena Kolarska-Bobińska (PPE). (PL) Gospa predsednica, hkrati z liberalizacijo vizumskega režima moramo poslati tudi jasna sporočila glede naših vrednot. Ne gre le za odpiranje vrat, saj bi jih morali odpreti na stežaj; gre tudi za spodbujanje demokracije v državah, ki mejijo na Evropsko unijo. Zato bi morali podpreti tiste države, ki si resnično želijo demokracijo, pravno državo in ki spoštujejo evropske vrednote. Vendar pa menim, da bi morali najprej liberalizirati vizumski režim za države nekdanje Sovjetske zveze in šele nato za Rusijo.

Tu se strinjam s tistimi, ki pravijo, da bomo dali zelo slabo sporočilo, če bomo liberalizirali vizumski režim za Rusijo, preden bomo to storili za državljane Ukrajine in druge države nekdanje Sovjetske zveze. V Gruziji se lahko zgodi, da bodo na območjih, ki jih zdaj zaseda Rusija, mnogi ljudje želeli pridobiti rusko državljanstvo in ga potrditi, saj jim bo to omogočilo prost vstop v Rusijo. Vizumski režim obravnavajmo tudi kot orodje za spodbujanje demokracije.

 
  
MPphoto
 

  Cecilia Malmström, članica Komisije. – Gospa predsednica, rada bi se zahvalila spoštovanim poslancem za to razpravo. V celoti se strinjam z vami, da sta poenostavitev izdajanja vizumov in liberalizacija vizumskih režimov zelo močni orodji za krepitev stikov med ljudmi. Ne samo navadnih državljanov, študentov, turistov; to povečuje tudi poslovne priložnosti, kar je zelo dobro.

V Evropski uniji smo se odločili za prehod na liberalizacijo vizumskega režima z Zahodnim Balkanom. To je politična odločitev. Kaže našo politično pripravljenost, kar je zelo pomembno, vendar pa je lahko uresničevanje tega cilja le zelo tehnično in strogo. Vizumov ne moremo odpraviti, dokler ne bomo imeli zelo strogih meril.

Ta merila so odprta. So pregledna. So enaka za vse in prinašajo pomembne reforme v državah, ki želijo doseči poenostavitev izdajanja vizumov in liberalizacijo vizumskega režima. In da, gospod Busuttil, Komisija to zelo pozorno spremlja in v misijah strokovnjakov sodelujejo tudi strokovnjaki iz držav članic. Vsa ta poročila in vse delo poteka na zelo pregleden način.

Bilo je nekaj zlorab, predvsem v Srbiji in Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji. To ne bi smelo metati sence na preostali del; dobro deluje, vendar obstajajo zlorabe. Komisija je to obravnavala. Bili smo tam. Pogovarjali smo se z našimi sogovorniki. Belgijsko predsedstvo je bilo zelo dejavno.

Ta problem skušamo oceniti. Predvsem gre za malo skupino kriminalnih mrež, ki spodbujajo ljudi v odmaknjenih območjih, da potujejo v Evropsko unijo pod lažnimi pretvezami in v upanju, da bodo dobili azil. Seveda bomo preučili vsako posamezno vlogo, vendar so mnoge izmed njih neutemeljene, zaradi česar moramo obravnavati te mreže. To poteka in smo v stikih z oblastmi v teh državah.

Pred mesecem dni sem bila v Tirani in Sarajevu, skupaj z belgijskim ministrom, da bi okrepila sporočilo, da je to zelo pomembno, hkrati pa naj bodo pozorni na zlorabe. To smo povedali vsem ministrom, poslancem v parlamentu, članom civilne družbe, univerzam in mislim, da vsem TV-postajam, ki smo jih lahko našli v teh državah, da bi jasno sporočili, da gre za odlično priložnost, ki pa je, prosim, naj ne zlorabijo.

Vzpostavljen je mehanizem vrednotenja in spremljanja in z veseljem vam bom pozneje spomladi poročala, kako deluje.

Glede Rusije, to je resnično veliko prispevalo k povečanju mobilnosti med našimi državami. Glede na vse ocene, ki so jih potrdile države članice, ni nobenih znakov, da bi se zaradi poenostavitve izdajanja vizumov kakor koli povečale varnostne grožnje ali da bi se povečalo nezakonito priseljevanje. Pripravljamo seznam skupnih ukrepov Rusije in Evropske unije, ki jih moramo izvesti, da bi omogočili dodatne pogovore o prehodu na liberalizacijo vizumskega režima.

Glede Gruzije želim za prijatelje iz stranke zelenih ponoviti, kar je povedala tudi poročevalka, in sicer, da so se strinjali s Svetom Evrope in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah o sporazumu o ponovnem sprejemu. Zakonodaja EU zahteva, da posamezne države članice ocenijo prošnje za azil. kar morajo, če je potrebno mednarodno varstvo, upoštevati v skladu z zakonodajo EU in načelom nezavračanja, se pravi, da ne vračajo oseb v državo, če obstaja možnost, da bodo osebe izpostavljene resni grožnji ali pregonu.

Mislim, da je bila razprava dobra. Z veseljem vam bom poročala o vrednotenju sporazuma o ponovnem sprejemu. Resnično gre za zelo težka pogajanja, gospod Busuttil, vendar delamo na tem. Kot sem v razpravi že povedala, bomo v začetku prihodnjega leta izvedli oceno in z veseljem bom prišla v Parlament, da se pogovorimo o ugotovitvah in o tem, kako lahko še dodatno okrepimo te sporazume s tretjimi državami.

 
  
MPphoto
 

  Nathalie Griesbeck, poročevalka.(FR) Gospa predsednica, enako kot komisarka sem tudi sama zadovoljna s kakovostjo razprave, ki kaže na resnično odgovornost naših institucij.

Ta odgovornost je vidna tudi v odgovorih, ki jih je dala komisarka, zavezah, danih in ponovljenih na številnih ocenjevalnih sestankih, predvidenih za februar in junij 2011. Seveda nisem želela, da bi takoj imeli sestanek v zvezi s Pakistanom. Dejansko sem vas želela spomniti na naša temeljna stališča. Prav tako se ji želim zahvaliti za pripravljenost, ki jo je izrazila z vidika vzajemne varnosti glede odgovorov na vprašanja, za odprtost in sodelovanje, za spremembe in boj proti zlorabam in z vidika spoštovanja teh različnih pravnih okoliščin.

Čeprav ti sporazumi upravičeno zagotavljajo pravni okvir za izvedbo postopkov poenostavitev izdajanja vizumov in ponovnega sprejema v skladu z doslednimi in strogimi pogoji, tega ne smemo zamenjati s potrebo, da moramo opredeliti pogoje in parametre evropske pravice do azila.

Verjamem, da ta politika nekoliko spominja na boga z dvema glavama, Janusa Bifronsa. Govorili smo o politiki in o postopku. Menim, da Janus predstavlja dva profila, postopek in politiko, istega obraza. Ima tehnično podobo, v obliki postopkov, zakonskih pogojev in spoštovanja, hkrati pa ima tudi politično podobo, za katero so, kot so povedali nekateri kolegi poslanci, značilni konsolidacija, sodelovanje, odpiranje Unije tretjim državam, znak naših vrednot, pa tudi primer beleženja odziva na pripravljenost Evropejcev na to odprtost.

Na koncu želim povedati, da moramo te elemente uravnotežiti in storiti vse, da bi jih naši državljani razumeli. Poskrbeti moramo, da bodo resnično razumeli, kaj je trimesečni vizum in da se bomo tako izognili dvoumnostim in drugim nesporazumom, do katerih bi lahko prišlo. Računam na vas, komisarka.

 
  
MPphoto
 

  Predsednica. – Skupna razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo v torek, 14. decembra.

Pisne izjave (člen 149)

 
  
MPphoto
 
 

  Kinga Gál (PPE), v pisni obliki.(HU) Ohranjanje izjem iz vizumskih obveznosti ni le tehnično ampak tudi politično vprašanje. Vendar izjeme iz vizumskih obveznosti vedno temeljijo na medsebojnem zaupanju in medsebojnih zavezah. Današnja razprava vpletenim državam pošilja sporočilo, da se dolg seznam nalog, ki so pred njimi zaradi njihovih zavez, ne konča po tem, ko je odobreno izvzetje iz vizumske obveznosti in da morajo še naprej zagotavljati svojim državljanom informacije o tem, kaj pomeni potovanje brez vizumov, da bi tako preprečile zlorabo te priložnosti. Izvzetje iz vizumske obveznosti za Srbijo in Črno goro bo predvsem mladim, na katerih bo zgrajena evropska prihodnost, omogočilo, da si zagotovijo evropsko perspektivo. Pred dvema letoma odobreno izvzetje je pomenilo pomembno politično sporočilo za te države, odprava tega izvzetja pa bi imela resne posledice. Prav tako je pomembno ohranjanje izvzetja iz vizumske obveznosti za Madžare, ki živijo v Vojvodini, saj ti ljudje, ki živijo na obeh straneh meje, govorijo enak jezik in vzdržujejo tesne družinske in kulturne vezi. Za države, ki si prizadevajo za članstvo v EU, je vzpostavitev pogojev za sobivanje ne glede na meje še posebej pomembno.

 
  
MPphoto
 
 

  Elżbieta Katarzyna Łukacijewska (PPE), v pisni obliki.(PL) Vsaka liberalizacija vizumskega režima je namenjena uresničevanju pričakovanj ljudi, ki živijo v državah, za katere velja liberalizacija. Poudariti želim, da sporazuma o poenostavitvi izdajanja vizumov med EU in Gruzijo ne moremo obravnavati ločeno od sporazuma o ponovnem sprejemu nezakonitih priseljencev. V Evropi se o tem že dolgo pogovarjamo, saj je vizumska politika še zlasti pomembna za EU.

Liberalizacija vizumskega režima pomeni, da se države EU odpirajo državljanom balkanskih držav in tako ustvarjajo možnosti za sodelovanje v dialogu EU ter spoznavanje demokracije. Poleg liberalizacije moramo upoštevati tudi dejstvo, da lahko lažje prehajanje meja olajša življenje tudi nezakonitim priseljencem in kriminalnim skupinam. Države članice morajo uporabljati enotne postopke za izdajo vizumov, saj Albanija ter Bosna in Hercegovina čakata, da prideta na vrsto. Evropska komisija mora upoštevati pogoje liberalizacije vizumskega režima in nadzirati razmere, da dobre rešitve ne bodo povzročale težav v državah članicah EU. Poleg tega je pomembno, da države sodelujejo in izkoristijo pridobljene izkušnje v zvezi s postopkom izdajanja vizumov.

 
  
MPphoto
 
 

  Marian-Jean Marinescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Menim, da si je Srbija do zdaj močno prizadevala, da bi izpolnila pričakovanja EU in je na pravi poti do integracije. V letih 2009 in 2010 so bili doseženi naslednji ukrepi: liberalizacija vizumskega režima, začetek ratifikacijskega procesa za Sporazum o stabilizaciji in pridruževanju ter odobritev Evropske komisije o pripravi osnutka mnenja o prošnji Srbije za pridružitev EU.

Vendar je obžalovanja vredno, da srbske oblasti niso oglaševale v medijih in ustrezno pojasnile, kaj pomeni uvedba režima potovanja brez vizuma v letu 2009, da državljani tega režima ne bi zlorabljali. Upam, da to zaskrbljujoče povečanje števila prošenj za azil v EU, ki so jih predložili državljani Srbije, ne bo škodilo procesu vključevanja Srbije. Trdno verjamem, da se bodo srbske oblasti hitro odzvale. Prav tako želim ponoviti, da je vstop odvisen od posameznih prizadevanj Srbije, da bi zagotovila skladnost s københavnskimi merili in sporazumom o stabilizaciji in pridružitvi.

 
  
MPphoto
 
 

  Jiří Maštálka (GUE/NGL), v pisni obliki. (CS) V zvezi s splošno temo te razprave (vizumi) želim spregovoriti o dveh vprašanjih, ki sta posebni, vendar sta po mojem mnenju zelo pomembni. Obe vprašanj sta zelo občutljivi z vidika uspešnega izvajanja evropske dobrososedske politike. Gre za vprašanje izvajanja sporazuma o poenostavitvi izdajanja vizumov med EU in Rusijo. Menim, da ni dovolj, če samo kritiziramo – z vidika celostne ocene delovanja sporazuma – nekatere ukrepe, ki jih je Rusija žal morala uvesti tudi za državljane, ki potujejo iz držav EU. To je nujno zaradi splošnih varnostnih razmer v državi, ukrepi, kot je na primer obveznost registracije, pa ne otežujejo poenostavitve izdajanja vizumov. Drugo vprašanje je očitna zaskrbljenost v zvezi s pravilnim izvajanjem sistema za sprostitev vizumskega režima EU v Srbiji, Makedoniji in Črni gori. Ta zaskrbljenost naj bi izhajala iz povečanja števila prošenj za azil, ki so jih vložili državljani teh držav, kot rešitev pa so bili predlagani ukrepi proti ustreznim domačim organom. To je zavajajoče in nepomembno. EU in NATO sta imela dolgo prevladujoč vpliv na splošne politične razmere na Balkanu. Ti organizaciji bi si v prvi vrsti morali prizadevati za takšne ukrepe in politike na Balkanu, ki ljudi ne bodo silile k temu, da morajo zapustiti to prizadeto regijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki.(DE) Ne smemo šteti piščancev, še preden se izvalijo. V sporazum z Moskvo o odpravi trgovinskih ovir bomo verjeli šele takrat, ko bo ratificiran in izveden. V sklopu tega moramo upoštevati odločitev Rusije, da ne bo podpisala energetske listine. Prav tako bo jasno, ali Kremelj resnično namerava delovati skladno s pozivi EU o poenostavitvi izdajanja vizumov. Liberalizacija vizumskega režima za Zahodni Balkan, ki je po velikosti le majhen delček Rusije, je pripeljala do vala prosilcev za azil in vprašanje je, kaj lahko pričakujemo, ko bodo odpravljene omejitve v zvezi z vizumi za sedmo največjo državo na svetu po prebivalstvu? Če ima veliko število islamistov na Kavkazu rusko državljanstvo, ali bomo morebitnim teroristom dovolili vstop v državo brez vizumskih omejitev? Ne glede na to, ali govorimo o Srbiji, Gruziji ali Makedoniji, moramo podrobno obravnavati razmere in po potrebi nadaljevati s pripravo ustreznih sporazumov o ponovnem sprejemu. Ovrednotiti moramo izkušnje pri odpravi predpisov v zvezi z vizumi za države Balkana, posodobiti schengenski informacijski sistem II (SIS II) in spremljati izvajanje zahtev v zvezi z vizumi v Moskvi. Prav tako moramo paziti na povečanje števila beguncev, ki zapuščajo Kavkaz in srednjeazijske države ter prihajajo v Rusijo, skupaj s povečanjem števila prosilcev za azil iz teh držav, ki želijo, da bi bile omejitve v zvezi z vizumi odpravljene.

 
  
MPphoto
 
 

  Justas Vincas Paleckis (S&D), v pisni obliki.(LT) Po podatkih ruske statistične agencije je bilo v letu 2008 državljanom EU izdanih 1,5 milijona ruskih vizumov, 3,5 milijona vizumov EU pa je bilo izdanih ruskim državljanom. To je več kot četrtina vseh izdanih schengenskih vizumov na svetu. Vizumska politika EU-Rusija je pomemben instrument za poglabljanje medčloveških odnosov in omogoča Rusiji, da se približa EU. Opozoriti želim na težave, s katerimi se srečujejo prebivalci območja Ruske federacije Kaliningrad. Večina prebivalcev tega ruskega otoka, ki ga obdajajo države članice EU, dobi schengenske vizume za kratkoročno bivanje in enkratni vstop. Večina prebivalcev Kaliningrada, ki potujejo skozi sosednje države članice EU, mora vedno plačati vizumske pristojnosti in stati v vrsti na veleposlaništvih držav članic EU. Pred kratkim so predstavniki družbenih organizacij v Kaliningradu, ki so obkrožili stavbo Evropske komisije v Bruslju, pozvali k uvedbi posebnih pogojev za potovanje prebivalcev enklave v države članice EU, ne da bi bilo to vprašanje vezano na pogajanja EU-Rusija o brezvizumskem režimu.

 
  
MPphoto
 
 

  Iuliu Winkler (PPE), v pisni obliki.(HU) V zadnjih nekaj letih opažamo ugoden napredek v državah Zahodnega Balkana, zaradi česar pozabljamo, da je bila ta regija še pred petnajstimi leti vojno območje v Evropi. Nedvomno sta k temu razvoju prispevala vzorna pomoč EU pri procesu demokratičnega razvoja na Zahodnem Balkanu in dejstvo, da je dopuščala možnost pridružitve držav te regije. Odločitev o liberalizaciji vizumskega režima, ki je bila sprejeta pred letom dni, je pripomogla k uvedbi evropske prakse prostega pretoka v Makedoniji, Črni gori in Srbiji, kar je jasen znak pozornosti, ki jo temu vprašanju namenja Evropa. Priseljevanje je nedvomno spet resno vprašanje notranje politike nekaterih držav članic, gospodarska kriza pa to le še zaostruje. Sam verjamem, da moramo izkazovati evropsko solidarnost kljub krizi, če se želimo izogniti ponovnemu izbruhu nacionalizma in protekcionizma. Čeprav Zahodni Balkan še ni del EU, je mogoče stabilnost v jugovzhodni Evropi doseči le s širitvijo EU na Balkan. EU mora strogo nadzirati skladnost s tehničnimi zahtevami, ki so povezane z varovanjem meje, hkrati pa mora zagotavljati pomoč, da bi tako državljani Zahodnega Balkana imeli resnično možnost za izboljšanje življenja in bi na vstop v EU gledali, kot na uresničljiv cilj. Regiji moramo pomagati na poti k družbenemu in gospodarskemu razvoju z učinkovitimi informacijami, še večjo solidarnostjo in dodatnimi finančnimi sredstvi, da bi bili ti državljani deležni blaginje v svojih državah.

 
Zadnja posodobitev: 3. maj 2011Pravno obvestilo