Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2007/0229(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

A7-0265/2010

Razprave :

PV 13/12/2010 - 18
CRE 13/12/2010 - 18

Glasovanja :

PV 14/12/2010 - 9.18
CRE 14/12/2010 - 9.18
Obrazložitev glasovanja
PV 24/03/2011 - 6.12
CRE 24/03/2011 - 6.12

Sprejeta besedila :

P7_TA(2011)0115

Razprave
Torek, 14. december 2010 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

10. Obrazložitev glasovanja
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 

  Predsednik. – Sedaj bomo prešli na obrazložitve glasovanja.

 
  
  

Ustne obrazložitve glasovanja

 
  
  

Poročilo: Claude Moraes (A7-0347/2010)

 
  
MPphoto
 

  Daniel Hannan (ECR). – Gospod predsednik, ni prvič, da se v tej dvorani počutim, kot da bi padli skozi neko zanko v časovno-prostorskem kontinuumu, v neko warp hitrost ali v nek tunel, ki me pelje nazaj v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja. Smo v svetu, v katerem država obvladuje industrijo ter cenovno in dohodkovno politiko, omejene delovne ure in subvencije neprofitnim korporacijam.

Lahko samo preberem na glas seznam glasovanja, o katerem smo danes glasovali: subvencije za SI/Mura v Sloveniji, za Heidelberger Druckmaschinen AG v Nemčiji, za avtomobilsko industrijo v Wielkopolskiju na Poljskem, za trgovino na drobno v Aragónu v Španiji, za tekstilno industrijo v Comunidad Valenciani v Španiji, za Lear v Španiji in za H. Cegielski iz Poznańa na Poljskem. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja smo govorili o izbiranju zmagovalcev. To, kar počnemo danes, je izbiranje poražencev. EU silimo, da z denarjem posreduje tam, kjer se je prosti trg že dokazal kot neuspeh.

Zakaj to delamo? Ker je EU zdaj mehanizem za prerazporejanje bogastva privilegiranim skupinam klientov. Gospod predsednik, tako kot jaz dobro veste, da je to nesmisel. Ste izredno uspešen konzervativni vodja v Kataloniji. Razumete pomen svobodnih narodov in prostih trgov, naši volivci pa tudi. Denarja zmanjkuje. Prihajamo v čas, v katerem se bodo ljudje, kot se je odlično metaforično izrazil George Orwell, otresli sistema, kot se konj otrese bolh.

 
  
  

Poročilo: Nathalie Griesbeck (A7-0345/2010)

 
  
MPphoto
 

  Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė (PPE).(LT) Gospod predsednik, Evropski parlament je pokazal trdo stališče, ko je storil korak naprej h globljemu sodelovanju med Evropsko unijo in južnim Kavkazom. Južni Kavkaz in Gruzija sta regiji, ki sta strateško pomembni za EU. Moja država, Litva, je imela vedno poseben odnos z Gruzijo. Podprli smo jo v najtežjih trenutkih in ne samo na ravni države kot vlada. Ta država je bila vedno deležna velike javne podpore. Mislim, da si vsa Evropska unija želi, da bi Gruzija postala del družine evropskih narodov. Ta država si je močno prizadevala, da bi postala del Evrope, zato moramo o njej temu primerno presojati. Poenostavitev vizumskih postopkov bo pomagala zagotoviti mobilnost ljudi, njihovo sodelovanje in obenem tudi gospodarske in kulturne povezave. Zelo si želim, da bi s tem sklepom, ki je bil danes sprejet v Evropskem parlamentu, izrekli dobrodošlico Gruziji in njenim prebivalcem. EU jim pošilja sporočilo, da pričakujemo, da bodo postali člani Evropske unije.

 
  
  

Poročilo: Ramona Nicole Mănescu (A7-0280/2010)

 
  
MPphoto
 

  Jarosław Kalinowski (PPE).(PL) Gospod predsednik, ne moremo dovoliti, da bi potratili ogromno vsoto denarja, ki ga porabimo za kohezijsko politiko, ali da bi ta denar razsipavali. Zato je zelo pomembno, da se izboljša način upravljanja denarja in da se zagotovi, da bo učinkoviteje porabljen. Ključno vlogo pri tem igrajo lokalni organi, ki najbolj poznajo potrebe svoje regije. Pozornost je treba nameniti tudi čezmejnim območjem, da bi se olajšalo njihovo povezovanje. Da bi vzpostavili ustrezno vertikalno in horizontalno sodelovanje, je treba racionalizirati postopke, več denarja pa je treba porabiti za usposabljanje strokovnjakov iz izvajalskih organov v posameznih državah članicah. Podpreti moramo tudi posodobitev in razširitev sistema IT, kar bo zagotovilo neoviran in enak dostop do informacij za vse upravičence.

 
  
MPphoto
 

  Mario Pirillo (S&D).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, strinjam se s poročevalko, da bi si morali prizadevati za upravljanje na več ravneh, da bi se organi na podnacionalni ravni bolj vključili v pripravo razvojnih politik predvsem na območjih, ki so uvrščena pod konvergenčni cilj in ki želijo povečati svojo zmožnost uskladitve z območji držav članic ter biti konkurenčne na svetovnem trgu.

Da bi bile politike regionalnega razvoja učinkovitejše, moramo vključiti tiste, ki poznajo svoje regije in lahko pomagajo pri spodbujanju njihovega razvoja. To je povezava med upravljanjem na več ravneh in teritorialno kohezijo, ki jo poudarja poročevalka.

V zvezi s poenostavitvijo postopkov lahko rečemo, da se bo z zmanjšanjem birokratskega bremena povečala spodbuda in kakovost evropskih naložb za regionalni razvoj. Večja pomoč organom upravljanja iz Komisije bi prispevala k zmanjšanju napak, storjenih v preteklosti, na prvi ravni nadzora.

 
  
MPphoto
 

  Alajos Mészáros (PPE).(HU) Gospod predsednik, možnost nadzora in učinkovitost regionalne politike prispeva k varnosti ekonomskega in socialnega položaja državljanov EU. Dobro upravljanje, kot ga določa Parlament, sem podprl, saj se strinjam, da je tesnejše regionalno sodelovanje ključ do napredka naših držav. Zato bi bilo dobro pozvati države članice, da bolje izkoristijo razpoložljive oblike sodelovanja prek regionalnih meja. Prednostno upravljanje na več ravneh je natanko tisto, kar lahko regionalnim organom ter zasebnemu in javnemu sektorju pomaga, da najdejo drugi druge.

Podporo si zasluži tudi zamisel v zvezi z izvajanjem, po kateri je v oblikovanje politike treba vključiti tudi lokalne in regionalne organe. Veliko število udeležencev, vključenih v politiko na ravni Skupnosti ter na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, predstavlja tako priložnosti kot negotovosti. Okvir, ki ga določa EU, mora zagotoviti ustrezno ravnovesje med njimi.

 
  
MPphoto
 

  Hannu Takkula (ALDE). - (FI) Gospod predsednik, najprej bi se želel zahvaliti poročevalki, gospe Mǎnescu, za njeno odlično delo. Zelo pomembno je, da poudarimo, da regionalna politika potrebuje dobro upravljanje. Po mojem mnenju dobro upravljanje vključuje predvsem načeli pravičnosti in nepristranskosti. Evropsko unijo moramo razumeti kot celoto, namesto da samo odbiramo, kar je koristno za nas, in dajemo podporo samo nekaterim območjem. Celotna Evropa se mora nepristransko razvijati, s pomočjo sredstev regionalne politike pa moramo zagotoviti tudi, da se to lahko stori in da tudi bo storjeno.

Zelo sem zaskrbljen tudi zato, ker pri obravnavanju meril za regionalno politiko in financiranje ne bi smeli upoštevati samo BDP. Slednji sam po sebi ni trajnostno merilo, saj bomo preučevali oddaljene regije v EU, zato je pomembno, da vključimo tudi pojma redko poseljenih območij in dolgih razdalj.

Ko govorimo o dobrem upravljanju, govorimo predvsem o nepristranskem, pravičnem upravljanju znotraj regionalne politike Evropske unije.

 
  
  

Poročilo: Agustín Díaz de Mera García Consuegra (A7-0342/2010)

 
  
MPphoto
 

  Hannu Takkula (ALDE).(FI) Gospod predsednik, vprašanje priseljevanja je v vsej Evropski uniji zelo aktualno. Zato je zelo pomembno, da vzpostavimo mrežo uradnikov za zvezo. Poskusiti moramo tudi ukrepati tako, da bomo v Evropi postali bolj objektivni pri teh vprašanjih.

Vendar pa so se v zadnjem času pojavili zaskrbljujoči primeri naših neuspehov pri nekaterih vidikih politike priseljevanja. Ljudje, ki so prispeli v Evropo in se tukaj nastanili, niso pripravljeni sprejeti temeljnih evropskih vrednot. Glede na to moramo kot Evropejci predvsem zagotoviti, da se bodo te osrednje vrednote, na katerih temelji celotna Evropska unija, ohranile in da se jih bo spoštovalo. To so demokracija, človekove pravice in svoboda mnenja. Prav te so tiste, ki jih moramo še posebej podpreti.

Zato je poleg vzpostavitve mreže uradnikov za zvezo pomembno tudi, da se zanjo oblikujeta etični kodeks in kodeks vrednot, ki bo služil kot referenčna točka pri določanju politike priseljevanja. Pomembno je, da se priseljenci v času, ko prebivajo v Evropski uniji, lahko vključijo v družbo in sprejmejo temeljne evropske vrednote.

 
  
  

Poročilo: Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Carmen Romero López (A7-0354/2010)

 
  
MPphoto
 

  Andrea Češková (ECR). (CS) Gospa predsednica, želela bi spregovoriti o glasovanju o evropski odredbi o zaščiti, saj osebno menim, da je ta instrument izredno pomemben. Dobro si predstavljam položaj žensk, na katere se ta odredba v glavnem nanaša in ki so se znašle v položaju, v katerem so dobesedno preganjane, se želijo preseliti in potrebujejo zaščito. Zaradi tega me skrbi, da besedilo, o katerem smo glasovali, ne temelji na zanesljivi pravni podlagi. Trdno pa sem prepričana, da je besedilo mogoče prilagoditi, zato mislim, da bo ta očitno dobra zamisel v celoti izpeljana. Vendar sem se tokrat iz teh razlogov glasovanja vzdržala.

 
  
MPphoto
 

  Jens Rohde (ALDE). – Gospod predsednik, rad bi samo povedal, da moja glasovalna naprava ni delovala, ko smo glasovali o evropski odredbi o zaščiti, sicer bi jo podprl, saj je to zelo pomembno vprašanje in za Parlament je prav tako pomembno, da je danes evropsko odredbo o zaščiti tudi sprejel.

Ta zakonodaja je bistvenega pomena za Evropo. Vzajemno priznavanje sodb in sodnih odločb je temeljnega pomena v območju svobode, varnosti in pravice. Da bi preprečili kaznivo dejanje ali novo kaznivo dejanje, storjeno proti zaščiteni osebi, država izvršiteljica zdaj nudi pravno podlago za priznanje odločbe, ki je bila predhodno sprejeta v drugi državi članici.

Ta zakonodaja je potrebna za preprečevanje nasilja nad ženskami in drugimi žrtvami nasilja. Bistveno in pomembno je, da se žrtvam omogoči prebivanje ali začasno prebivanje kjer koli v EU in da se tem tudi zanje začne veljati svoboda gibanja.

 
  
  

Poročilo: Edit Bauer, Anna Hedh (A7-0348/2010)

 
  
MPphoto
 

  Diane Dodds (NI). – Gospod predsednik, trgovina z ljudmi je zelo resen problem. Od leta 2008 je v mojem volilnem okrožju na Severnem Irskem pred izkoriščanjem bilo rešenih 35 ljudi; od tega jih je bilo 25 rešenih leta 2009. Vendar pa še nihče ni bil obsojen za kaznivo dejanje trgovine z ljudmi. Gre za obliko sodobnega suženjstva, resen zločin in kršenje temeljnih človekovih pravic posameznika. Mnoge ženske, ki so bile pripeljane na Severno Irsko ali tam rešene, dejansko prihajajo z Daljnega vzhoda, tja pa so jih pripeljale organizirane kriminalne združbe, ki ustvarjajo ogromen dobiček in izkoriščajo te ljudi za delo in spolne usluge.

Poročilo sicer vsebuje številne dobre vidike in menim tudi, da gre tu za področje, v katerem bi lahko vzpostavili veliko sodelovanje policije – policija Severne Irske je pri tem dejansko igrala vodilno vlogo –, vendar sem se glasovanja vzdržala, ker sem trdno prepričana, da je določitev najnižjih kazni zgolj stvar držav članic.

 
  
MPphoto
 

  Hannu Takkula (ALDE).(FI) Gospod predsednik, trgovina z ljudmi je eden izmed največjih in najpomembnejših problemov ter ena izmed najresnejših groženj, s katerimi se spopada Evropska unija. Problem moramo prepoznati in priznati, da obstaja, četudi se pogosto zdi, kot da se skrivamo za nečim, kar smo že razrešili. Žal to ne drži. Poskrbeti moramo, da bodo temeljne pravice vsakega posameznika postale resničnost.

Angleški izraz „human trafficking“, ki bi ga dobesedno lahko prevedli kot „človeška trgovina“, je nekoliko neustrezen, saj pri tem ni nič človeškega. To je strahoten posel, ki ljudem odvzema enkratno priložnost za življenje in človeško dostojanstvo. Posebna ogrožena skupina so ženske in otroci. Najvidnejši primeri te trgovine sta prostitucija in trgovina z organi.

Evropsko unijo želim pozvati, da dejansko začne ukrepati – ne samo govoriti, temveč ukrepati –, da bi se trgovina z ljudmi v Evropski uniji dokončno odpravila, pri tem pa da uporabi to poročilo kot referenčno točko. Ukrepati moramo tako, da se bomo proti trgovini borili ustrezno, tj. z uporabo sankcij, ki bodo vsakemu posamezniku ponudile priložnost, da ohrani človeško dostojanstvo in uživa lepo življenje.

 
  
MPphoto
 

  Anna Záborská (PPE). (SK) Gospod predsednik, to direktivo sem podprla, ker trgovina z ljudmi pomeni odrekanje svobode v najširšem pomenu besede.

Vesela sem, da nova direktiva državam nalaga dolžnost, da izboljšajo svojo zakonodajo, da bi se lahko učinkoviteje spopadli s tem kaznivim dejanjem, vendar pa želim tudi poudariti, da je pred pregonom trgovcev z ljudmi treba izreči obsodbo izkoriščanju, in sicer na ravni celotne Skupnosti. V vsaki trgovini imamo kupce, ki so pogosto ljudje iz bogatih demokratičnih držav in so lahko naši sosedje. Poročilo namenja pozornost žrtvam, vendar moramo storiti še več, odpreti moramo oči in gledati, kaj se dogaja okoli nas, da ljudje, ki ne vidijo izhoda iz svoje revščine, ne bi nikoli postali žrtve.

Usmeriti se moramo v izobraževanje otrok in mladine, obveščati moramo starše in učitelje in govoriti moramo o tem v medijih, saj je najučinkovitejša oblika preprečevanja pomanjkanje povpraševanja.

 
  
MPphoto
 

  Licia Ronzulli (PPE). - (IT) Gospod predsednik, prosila sem za besedo, da bi podala obrazložitev glasovanja o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej.

Poročilo gospe Bauer sem seveda podprla, kajti boj proti trgovini z ljudmi je in mora ostati ena izmed naših prednostnih nalog. Ta problem se je tako razširil, da ga lahko imenujemo nova oblika suženjstva. Najranljivejši člani družbe – ženske in otroci – so odpeljani v tujino, kjer se jih izkorišča za najbolj ostudne namene, kot so prostitucija, suženjstvo in pornografija.

Ta pojav vsako leto vključuje 1 milijon žrtev po vsem svetu in 500.00 žrtev samo v Evropi. Tisti, ki ta pojav izkoriščajo, so storilci kaznivega dejanja, financirajo trgovino z ljudmi in izkoriščajo ljudi kot blago, ki ga je mogoče kupovati in prodajati.

Kot poudarja poročilo, moramo ukrepati v tistih državah, iz katerih in v katere prihajajo žrtve trgovine z ljudmi. Rešitev bomo lahko našli samo s skupnim prizadevanjem, s skupnim osveščanjem in nudenjem podpore in pomoči žrtvam, predvsem pa tako, da se bomo borili proti temeljnim vzrokom za ta pojav, sa bi zadevnim državam pomagali oblikovati ustrezno zakonodajo za boj proti vsem oblikam suženjstva.

 
  
  

Poročilo: Nathalie Griesbeck (A7-0346/2010)

 
  
MPphoto
 

  Peter Jahr (PPE).(DE) Gospod predsednik, vesel sem, da danes v Parlamentu nismo govorili samo o sporazumu med Evropsko unijo in Gruzijo o poenostavitvi vizumskih postopkov, temveč tudi o sporazumu med Evropsko unijo in Gruzijo o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja.

V tej zvezi je pomembno, da se ne ukvarjamo samo s prijetnimi stvarmi v življenju, temveč tudi z resnimi vprašanji, in upam, da bomo v tem parlamentu, mogoče čez leto dni, prejeli vmesno poročilo o izvajanju tega sporazuma med Evropsko unijo in Gruzijo in predvsem o tem, kako dobro deluje. Želim si tudi, da bi bil Evropski parlament naslednjič bolj vključen v uvodne razprave.

 
  
  

Poročilo: Iva Zanicchi (A7-0332/2010)

 
  
MPphoto
 

  Nirj Deva (ECR). – Gospod predsednik, želel sem pojasniti, zakaj se je moja skupina skupaj z mano vzdržala glasovanja o zmogljivosti za hitro odzivanje EU. Vedno večje število velikih nesreč zunaj EU v zadnjih letih je pripeljalo do večjega števila pozivov k izboljšanju učinkovitosti zmogljivosti za hitro odzivanje EU. Sicer se strinjam s številnimi odličnimi točkami, ki jih omenja to poročilo, vendar pa ne morem podpreti poziva k oblikovanju nove evropske enote civilne zaščite.

Pozive, naj EU uskladi svoj odziv na humanitarne nesreče s širšo skupnostjo za razvoj, podpiram, vendar takšna dejanja lahko podprem samo, če se dogajajo znotraj že obstoječih mehanizmov, kot je mehanizem civilne zaščite Skupnosti. Medtem ko je izredno pomembno, da se EU učinkovito odziva na humanitarne nesreče, je enako pomembno tudi, da pri tem nismo edini.

Poleg tega da namenjamo pozornost izboljšanju odziva EU, se moramo usmeriti tudi v povečanje zmogljivosti držav v razvoju in regij ter podregionalnih zmogljivosti na prizadetem območju, da bi to storili skupaj kot mednarodna skupnost. V nasprotnem primeru bomo mi opravili težko delo, oni pa ne bodo naredili ničesar.

 
  
  

Poročilo: Petru Constantin Luhan (A7-0309/2010)

 
  
MPphoto
 

  Jarosław Kalinowski (PPE).(PL) Gospod predsednik, mnogi državljani EU se še ne zavedajo, kakšen pomen ima kohezijska politika pri razvoju ne zgolj posameznih regij, temveč celotnih držav. Njena glavna naloga je ustvariti enake pogoje za regije v Evropski uniji. Tako bodo prebivalci manj privilegiranih regij s težkimi kmetijskimi pogoji in slabim dostopom do komunikacij lahko izkoristili enako raven dostopa do socialnih, izobraževalnih, prevoznih in energetskih storitev, kakor tudi prebivalci območij, ki so v boljšem socialnem in ekonomskem položaju. Pomena same kohezije torej ni mogoče preceniti.

Zato moramo podpreti vse ukrepe, usmerjene v boljšo uporabo denarja, ki prihaja iz strukturnih skladov, in v učinkovitejše izkoriščanje njene povezovalne vloge, predvsem zato, ker se bodo učinki kohezijske politike zelo močno čutili na lokalni ravni, s tem pa v veliki meri tudi na podeželju. Zaradi tega sem to poročilo podprl.

 
  
MPphoto
 

  Miroslav Mikolášik (PPE). (SK) Gospod predsednik, želel bi spregovoriti o poročilu gospoda Luhana, ki je zadnja tema današnje razprave.

Konkurenčnost in kohezija sta elementa, ki drug drugega dopolnjujeta in podpirata. Vendar pa se konkurenčnost EU v celoti lahko zagotovi samo, če je gospodarska rast zares trajnostna. Mnoge naložbe, ki so jih sofinancirali strukturni skladi, so pokazali svojo vrednost, pri tem pa bi rad poudaril izboljšanje infrastrukture, saj je to pritegnilo tuje naložbe v številne regije, kar prispeva h gospodarskemu razvoju. Vendar pa je tudi kohezijska politika pokazala svojo vrednost, saj je v času finančne krize igrala vlogo učinkovitega instrumenta za prožen odziv na nove socialno-ekonomske izzive.

Strinjam se tudi z mnenjem poročevalca, da je gospodarska konkurenčnost EU tesno povezana s povprečno stopnjo zaposlovanja, izobraževanjem in usposobljenostjo delovne sile, socialno varnostjo in dostopom do javnih storitev, saj je podpora socialni koheziji ključnega pomena za splošno regionalno konkurenčnost celo na svetovni ravni.

 
  
  

Pisne obrazložitve glasovanja

 
  
  

Poročilo: Reimer Böge (A7-0335/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Poročilo o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije (poplave na Madeiri na Portugalskem in nevihta v Franciji) sem podprl. Portugalska je zaprosila za pomoč iz Solidarnostnega sklada, ko so februarja 2010 zaradi nenavadnega in izredno močnega deževja na otoku Madeira nastali zemeljski plazovi in hude poplave, ki so povzročili škodo na javnih in zasebnih infrastrukturnih objektih, škodo pa so utrpela tudi podjetja in kmetijstvo. Portugalski organi so skupno neposredno škodo, ki so jo povzročile poplave na Madeiri, ocenili na 1,08 milijarde EUR. Solidarnostni sklad prispeva približno 31 milijonov EUR. Tudi sam sem bil na Madeiri in ugotovil sem, da mora ta sklad postati prožnejši in bolj velikodušen v svoji podpori, zlasti ko gre za oddaljene in otoške regije, ki jih slabo vreme pogosto prizadene.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Audy (PPE), v pisni obliki. (FR) Na podlagi poročila mojega cenjenega nemškega kolega, gospoda Bögeja, sem podprl predlog Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije v višini 67 milijonov EUR za pomoč Madeiri (Portugalska), ki so jo prizadeli zemeljski plazovi in poplave, kakor tudi Franciji, ki so jo poplave prizadele po nevihti Xynthia februarja 2010. Naj poudarim, da ta znesek predstavlja 2,7 % ocenjene skupne neposredne škode, ki znaša 2,5 milijarde EUR. Seveda je to velik znesek finančnih sredstev, a glede na to da predstavlja sorazmerno majhen delež skupne škode (2,7 %), se moram vprašati, ali ne bi bilo bolje, če bi Evropska unija ta sklad uporabila za financiranje evropske enote civilne zaščite, ki bi lahko takoj ponudila pomoč žrtvam nesreč, saj bi tako obvladala izjemno akutne razmere, ki so zunaj zmogljivosti nacionalnih enot. Ta enota ne bi bila zelo draga, saj bi na začetku vključevala usklajevanje nacionalnih enot civilne zaščite. Poleg tega bi se lahko uporabila za misije v tujini (na primer na Haitiju).

 
  
MPphoto
 
 

  Regina Bastos (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pozdravljam sprejetje poročila, ki iz Solidarnostnega sklada Evropske unije dodeljuje 31.255.790 EUR Portugalski po poplavah, ki so februarja lani prizadele Madeiro. Dež, ki je lil v curkih na otok Madeira, je povzročil kaos in ogromno materialno škodo; povzročil je zemeljske plazove, porušili so se mostovi, zaprle so se avtoceste, poplave pa so odnašale hiše in avtomobile.

V nesreči, ki je udarila Madeiro, je umrlo dvainštirideset ljudi, 13 pa jih je izginilo. Evropski parlament je danes tukaj v Strasbourgu priča pravemu prikazu evropske solidarnosti, ki je ena izmed najpomembnejših vrednot evropskega projekta in ki si zasluži, da jo poudarimo.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) To poročilo sem podprla, ker se strinjam, da je v okviru splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010 treba uporabiti Solidarnostni sklad Evropske unije za zagotovitev zneska 66.891.540 EUR v odobritvah za prevzem obveznosti in odobritvah plačil, da bi se obravnavala prošnja Portugalske za odziv na nesrečo, ki so jo povzročili zemeljski plazovi in poplave na otoku Madeira, ter prošnja Francije v zvezi z nesrečo, ki jo je povzročila nevihta Xynthia.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. (PT) Seveda pozdravljam uporabo Solidarnostnega sklada za pomoč žrtvam tragedije, ki je po izredno močnem deževju prizadela Madeiro. Kolegu poslancu, gospodu Teixeiru, čestitam za njegova uspešna in nenehna prizadevanja pri osveščanju v evropskih institucijah in oblikovanju podlage za potrebno podporo. Naj ponovim, da sem trdno prepričan, da je treba postopke poenostaviti, da bi bilo Solidarnostni sklad v prihodnosti mogoče hitreje uporabiti. Nujna pomoč, ki pride prepozno, ruši učinkovito podobo Unije in zmanjšuje občutek evropske solidarnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Mário David (PPE), v pisni obliki. (PT) Portugalska je zaprosila za pomoč iz Solidarnostnega sklada, ko so februarja 2010 zaradi nenavadnega in izredno močnega deževja na otoku Madeira nastali zemeljski plazovi in hude poplave, ki so povzročili škodo na lokalnih javnih in zasebnih infrastrukturnih objektih, škodo pa so utrpela tudi podjetja in kmetijstvo. Portugalski organi so skupno neposredno škodo skupaj z regionalnimi organi Madeire ocenili na 1,08 milijarde EUR, kar pomeni približno 0,68 % portugalskega bruto nacionalnega dohodka. Poplave so povzročile precejšnjo škodo številnim domovom, kmetijam, cestam in vodovodom. Finančna pomoč, ki bo sproščena iz sklada, bo portugalskim organom, predvsem pa regionalnim organom Madeire, omogočila, da povrnejo del izdatkov, ki so nastali pri odzivu na izredne razmere. To poročilo sem v celoti podprl zaradi odgovornosti in zaveze, da se je treba izogniti nepotrebnim zamudam pri uporabi finančne pomoči za regije Portugalske in Francije, ki so jih prizadele naravne nesreče.

 
  
MPphoto
 
 

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Deset mesecev po tem, ko je francosko obalo prizadela nevihta Xynthia, v kateri je umrlo 53 ljudi, 80 ljudi je bilo ranjenih, poleg tega pa je nastala tudi ogromna materialna škoda, je Parlament sprejel spremembo proračuna, da bi uporabil Solidarnostni sklad EU v višini 35,6 milijona EUR. A če pustimo proces obnove ob strani, koliko drugih tragedij se bo moralo še zgoditi, da bomo končno na področju preprečevanja naravnih nesreč končno oblikovali pristop na ravni Skupnosti? Naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, so čedalje pogostejše, zato moramo zagotoviti, da bodo nacionalni ukrepi učinkovitejši in bolj usklajeni ter da bodo evropski ukrepi prožnejši. Želim poudariti tudi, da imamo od leta 2006 poročilo gospoda Barniera o vzpostavitvi enote za hitro posredovanje za odziv na naravne nesreče: kaj nam brani, da ga ne sprejmemo? Kaj nam brani, da ga ne uporabimo?

 
  
MPphoto
 
 

  Christine De Veyrac (PPE), v pisni obliki. (FR) To poročilo sem danes podprla, kar pomeni, da se bo Solidarnostni sklad EU lahko uporabil za škodo, ki je nastala po velikih poplavah na Portugalskem in po nevihti Xynthia leta 2010. To je dokaz močnih vezi med državami članicami Unije in poudarja pomen pridobivanja pomoči s strani regij, ki so jih prizadele naravne nesreče. Vesela sem, da je bilo iz Solidarnostnega sklada sproščenih več kot 35 milijonov EUR za popravilo precejšnje škode, ki jo je nevihta Xynthia povzročila na nekaterih obalnih območjih, predvsem v departmajih Charente-Maritime, Vendée in Côtes-d’Armor.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Komisija predlaga uporabo Solidarnostnega sklada v skupnem znesku 66.891.540 EUR za Portugalsko in Francijo: 31.255.790 za Portugalsko in 35.635.750 za Francijo. Portugalska je zaprosila za pomoč po nevihti na Madeiri februarja 2010, ki je povzročila hudo škodo na javnih in zasebnih infrastrukturnih objektih, v podjetjih in na kmetijah. Francija pa je za pomoč iz Solidarnostnega sklada zaprosila po nevihti Xynthia, ki se je prav tako zgodila februarja 2010 in je prizadela velik del države: v njej je umrlo 53 ljudi, 80 jih je bilo ranjenih, povzročila pa je tudi hudo škodo na nasipih in jezovih, javnih in zasebnih infrastrukturnih objektih, cestnih in železniških povezavah, kmetijah in podjetjih.

Medtem ko v celoti podpiram to uporabo sklada, nenazadnje tudi zaradi njenega pomena za avtonomno regijo Madeira, moram izraziti razočaranje nad tem, da je pomoč na voljo šele decembra, torej 10 mesecev po tem, ko sta nesreči prizadeli francosko obalo in otok Madeira. Nujno moramo poiskati hitrejše načine, da bo začel postopek v zvezi s Solidarnostnim skladom delovati, in v to usmeriti vsa naša prizadevanja.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) To poročilo, v katerem se predlaga uporaba Solidarnostnega sklada za popravilo ogromne škode, ki jo je na otoku Madeira povzročila nevihta, ki je regijo prizadela februarja 2010, smo seveda podprli. Kljub temu želimo tukaj ponovno omeniti nekatere pripombe.

V skladu z uredbo o Solidarnostnem skladu mora Skupnost „v primeru večje nesreče [...] izkazati solidarnost s prebivalstvom v zadevnih regijah z zagotovitvijo finančne pomoči, da prispeva k čim hitrejši vzpostavitvi običajnih pogojev za življenje v prizadetih regijah“. V uredbi je tudi navedeno, da mora ta instrument omogočati „hitro in učinkovito ukrepanje Skupnosti, da bo brez odlašanja pomagala mobilizirati službe za ukrepanje ob izrednih dogodkih za zadovoljevanje neposrednih potreb prebivalstva in kratkoročno obnovo poškodovane ključne infrastrukture“.

Vendar pa so pravila in postopki v zvezi z uporabo sklada že pokazali, da se to načelo hitrega nudenja pomoči prizadetim prebivalcem v praksi ne upošteva. V tem primeru ta parlament glasuje o uporabi sklada šele 10 mesecev po nesreči. Zato smo trdili – in to počnemo tudi zdaj –, da je treba pravila za uporabo tega sklada prilagoditi, da bi se omogočila prožnejša in pravočasna uporaba in da bi se skrajšal čas med nesrečo ter trenutkom, ko so sredstva na voljo.

 
  
MPphoto
 
 

  Estelle Grelier (S&D), v pisni obliki. – (FR) Po mojem mnenju je Solidarnostni sklad tako kot Sklad za prilagoditev globalizaciji eno izmed proračunskih instrumentov, ki v praksi najmočneje izražajo vrednoto „solidarnost“, ki si jo člani Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu prizadevamo spodbujati, ko pripravljamo politike Skupnosti. 27. in 28. februarja 2010 je v nevihti Xynthia v departmajih Vendée in Charente-Maritime umrlo 53 ljudi, poškodovanih pa jih je bilo približno 80. To je bila prava travmatična izkušnja za to regijo in prebivalce, psihološki in gospodarski vpliv pa se čuti tudi 10 mesecev kasneje. Od plenarnega zasedanja v marcu 2010 je Parlament sprejel zelo veliko resolucij, v katerih poziva k uporabi tega sklada, da bi se zagotovila pomoč žrtvam.

Današnje glasovanje, s katerim je bila potrjena sprostitev 35,6 milijona EUR za ta departmaja, kakor tudi 31,2 milijona EUR za Portugalsko, saj je ta nevihta na Madeiri povzročila poplave, je dober primer te skupne želje, da pokažemo pravo solidarnost med evropskimi državljani. To je Evropa, ki jo želimo zgraditi, Evropa, ki je blizu svojim državljanom, ki je pozorna na vsa vprašanja, ki nanje vplivajo, in ki lahko ta vprašanja kolektivno obravnava.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. (IT) Glasoval sem za uporabo Evropskega solidarnostnega sklada. Menim namreč, da je sklad dragoceno orodje, ki Evropski uniji omogoča, da pokaže solidarnost s prebivalstvom regij, ki so jih prizadele naravne nesreče, s finančno podporo za hitrejšo obnovo normalnih življenjskih pogojev. Današnje glasovanje se je nanašalo na dve prošnji za pomoč. Prvo je vložila Portugalska po izredno močnem deževju na otoku Madeira, v katerem so nastali zemeljski plazovi in hude poplave, ki so povzročili škodo na javnih in zasebnih infrastrukturnih objektih, škodo pa so utrpela tudi podjetja in kmetijstvo.

Drugo prošnjo za uporabo je vložila Francija po nevihti Xynthia, v kateri je umrlo 53 ljudi in ki je povzročila poplave, ki so zajele širša območja, vključno s poseljenimi kraji, in povzročile hudo škodo na nasipih in jezovih, javnih in zasebnih infrastrukturnih objektih, cestnih in železniških povezavah, škodo pa so utrpela tudi podjetja in kmetijstvo. Na koncu naj dodam, da uporabljena sredstva iz sklada znašajo 31.255.790 EUR za poplave na Madeiri in 35.635.750 EUR za nevihto Xynthia, kar je skupaj 66.891.540 EUR.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Pozdravljam to poročilo, ki iz Solidarnostnega sklada EU Portugalski dodeljuje 31 milijonov evrov, Franciji pa 35 milijonov evrov. To je pomembna poteza podpore po poplavah in zemeljskih plazovih, ki so nastali februarja na Poljskem, in po razdejanju, ki ga je na atlantski obali v Franciji povzročila nevihta „Xynthia“.

 
  
MPphoto
 
 

  Véronique Mathieu (PPE), v pisni obliki. (FR) Uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije za območja na Portugalskem, ki so jih prizadele poplave, ter regije v Franciji, ki jih je februarja 2010 prizadela nevihta Xynthia, sem podprla. Najbolj prizadete so bile regije atlantske obale, saj je nevihta poplavila širša območja, vključno s poseljenimi kraji, in povzročila hudo človeško in materialno škodo. Današnje glasovanje je odgovor na prošnjo francoskih organov, ki so za te regije med drugim zaprosili za evropsko finančno pomoč za „neobičajn[o] nesreč[o], zlasti naravn[o], ki prizadene večji del njenega prebivalstva ter resno in trajno vpliva na življenjske razmere in pogoje za gospodarsko stabilnost regije“. Od ocenjenih 1.425,43 milijona EUR neposredne škode, ki jo je povzročila nesreča, bo Franciji izplačanih 35.635.750 EUR. Uporaba Solidarnostnega sklada je praktičen izraz Evrope, ki je blizu svojim državljanom, to pa državljani tudi pričakujejo. Evropske institucija si morajo še naprej prizadevati za hitrejše ukrepanje in postopke, ki jih upravičujeta nujnost in razsežnost naravnega pojava.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki.(FR) Pomoč, ki jo Evropska unija dodeljuje Portugalski in Franciji po nevihtah v februarju 2010, je dobra novica. Vendar pa je žalostno, da EU pri pomoči državljanom, ki trpijo hude posledice podnebnih sprememb, ne ukrepa tako hitro, kot to počne, ko mora reševati banke.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Evropska unija je območje solidarnosti in Solidarnostni sklad EU sodi v ta okvir. Pomoč iz sklada je ključnega pomena za območja, ki so jih prizadele naravne nesreče, kot na primer poplave na Madeiri (Portugalska) in nevihta Xynthia v Franciji. Po potrditvi, da obe vlogi izpolnjujeta merila za upravičenost iz Uredbe (ES) št. 2012/2002, je Komisija predlagala uporabo Solidarnostnega sklada v znesku 31.255.790 EUR za Portugalsko (poplave na Madeiri) in 35.635.750 EUR za Francijo (nevihta Xynthia), kar skupaj znaša 66.891.540 EUR, kar se odšteje od zgornje meje v višini 1 milijarde EUR v obliki odobritev za prevzem obveznosti in plačila. Vendar pa bi želel opozoriti na zamudo pri uporabi tovrstne pomoči. Postopek mora postati manj birokratski in bolj racionaliziran, da bi se v prihodnosti pravočasno odzvali na nesreče.

 
  
MPphoto
 
 

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. (ES) Čeprav sem ta predlog o dodelitvi pomoči podprl, menim, da je to samo analgetik in blažilno sredstvo za posledice kapitalističnega modela in da ne predstavlja nikakršnega napredka v boju proti temeljnim vzrokom krize. Strinjam se z uporabo sredstev iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za državljane, ki so bili odpuščeni zaradi strukturnih sprememb v poslovnih modelih ali zaradi neposrednih posledic sedanje gospodarske in finančne krize. Mislim, da vsota, ki znaša več kot 250 milijonov EUR, za katero je bila vložena prošnja in ki predstavlja dodatno podporo ter pomoč za več kot 600 delavcev, ki so bili odpuščeni iz maloprodajnega sektorja na Nizozemskem, lahko pomaga doseči končen cilj olajšanja ponovnega vključevanja teh delavcev na trg dela. To sem podprl tudi zato, ker sem prepričan, da ta podpora dopolnjuje pomoč za odpuščene delavce, ki je zagotovljena v vseh nacionalnih zakonodajah in kolektivnih sporazumih. Zato ta uporaba sredstev iz ESPG ne more v nobenem primeru nadomestiti pravne odgovornosti vlad in podjetij do delavcev, ki so bili odpuščeni, ali omogočiti izogibanje tem odgovornostim.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. (LV) V takšnih primerih je podpora potrebna, da bi vse države članice EU imele občutek, da pripadajo povezani družini. Bilo bi veliko ceneje, če bi se sredstva Evropske unije dodelila projektom, ki so imeli to možnost, da ublažijo posledice naravnih nesreč. Na primer gradnja jezov in zaščitnih struktur ter naložbe v ukrepe na področju obveščanja in opozarjanja javnosti. Menim, da bi bilo koristno tudi pripraviti gradbene predpise za bolj ogrožene regije. Če Evropska unija samo zagotavlja sredstva in si ne prizadeva za preprečevanje naravnih nesreč, bo to lahko imelo v prihodnosti še hujše posledice.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki.(PT) Portugalska je zaprosila za pomoč iz Solidarnostnega sklada, ko so februarja 2010 zaradi nenavadnega deževja na otoku Madeira nastali zemeljski plazovi in hude poplave, ki so povzročili škodo na javnih in zasebnih infrastrukturnih objektih, škodo pa so utrpela tudi podjetja in kmetijstvo. Portugalske oblasti ocenjujejo, da skupni znesek neposredne škode znaša 1.080 milijonov EUR. Francija je za pomoč iz Solidarnostnega sklada zaprosila, ko je februarja 2010 velik del Francije zajela nevihta Xynthia, ki je najbolj prizadela regijo atlantske obale, predvsem departmaja Charente-Maritime in Vendée. V nevihti je izgubilo življenje 53 ljudi, skoraj 80 pa jih je bilo ranjenih. Francoski organi ocenjujejo, da skupni znesek neposredne škode, ki jo je v tem območju povzročila nesreča, znaša 1.425,43 milijona EUR.

Po potrditvi, da obe vlogi izpolnjujeta merila za upravičenost iz Uredbe (ES) št. 2012/2002, je Komisija predlagala uporabo Solidarnostnega sklada v znesku 31.255.790 EUR za Portugalsko (poplave na Madeiri) in 35.635.750 EUR za Francijo (nevihta Xynthia), kar skupaj znaša 66.891.540 EUR. Ker so vsi pogoji za pridobitev pomoči izpolnjeni, sem poročilo podprl, da bi pokazal solidarnost do prizadetih žrtev in držav.

 
  
MPphoto
 
 

  Elisabeth Morin-Chartier (PPE), v pisni obliki. (FR) Podprla sem glas Evropskega parlamenta, ki je danes, 14. decembra 2010, odobril sprostitev 35,6 milijona EUR za Francijo, kjer je nevihta Xynthia februarja deloma opustošila atlantsko obalo. Ta denar se bo uporabil za financiranje obnove infrastrukture, ki je bila poškodovana v nesreči. Kot poslanka Evropskega parlamenta iz najbolj prizadetih regij pozdravljam dodelitev teh sredstev za popravilo škode, ki jo je povzročila nevihta: je prava pomoč vsem prizadetim francoskim departmajem. Ta uporaba dokazuje, da solidarnost ni samo prazna beseda, ko gre za Evropsko unijo.

Na koncu želim poudariti, da je nevihta Xynthia februarja 2010 prizadela velik del Francije, pri čemer je najhuje bilo v departmajih Charente-Maritime in Vendée, kjer je umrlo 53 ljudi, 80 pa jih je bilo ranjenih. Ocenjena materialna škoda znaša 1.425,43 milijona EUR. Za popravilo te škode je iz Solidarnostnega sklada EU sproščenih 35,6 milijona EUR.

 
  
MPphoto
 
 

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. (DE) V skladu s poročilom gospoda Bögeja je za odpravo posledic hudih naravnih nesreč v Franciji in na Portugalskem na voljo 66,9 milijona EUR. Zato sem glasoval za poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) To poročilo sem podprla, ker se strinjam, da je treba v okviru splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010 uporabiti Solidarnostni sklad Evropske unije za zagotovitev zneska v višini 66.891.540 EUR v odobritvah za prevzem obveznosti in odobritvah plačil, da bi se rešili prošnji, ki sta ju vložili:

- Portugalska, in sicer za uporabo sklada zaradi nesreče, ki so jo povzročili zemeljski plazovi in poplave na otoku Madeira, in

- Francija, in sicer za uporabo sklada v zvezi z nesrečo, ki jo je povzročila nevihta Xynthia.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Toplo pozdravljam sprejetje tega poročila o dodelitvi 31.255.790 EUR za Portugalsko za odpravo ogromne škode, ki jo je povzročila nesreča, ki je februarja 2010 prizadela otok Madeira. V tem smislu moram poudariti veliko zavzetost portugalske delegacije iz stranke Partido Social Democrata, predvsem pa delo, ki ga je opravil gospo Teixeira, ki se je izkazalo kot odločilno za dosego tega rezultata.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Komisija predlaga uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije v korist Portugalske in Francije, in sicer v skladu s točko 26 medinstitucionalnega sporazum z dne 17. maja o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju. Medinstitucionalni sporazum dovoljuje uporabo sredstev Solidarnostnega sklada v višini do 1 milijarde EUR letno. Komisija je v letu 2010 do sedaj predložila en sam predlog za uporabo Solidarnostnega sklada, in sicer v predlogu z dne 24. septembra 2010 za uporabo 13,02 milijona EU po hudih poplavah na Irskem novembra leta 2009 (http://ec.europa.eu/prelex/liste_resultats.cfm?CL=sl&ReqId=0&DocType=COM&DocYear=2010&DocNum=0543" ). Ta predlog in ustrezni predlog spremembe proračuna (št. 8/2010) sta še vedno v postopku sprejemanja pri obeh vejah proračunskega organa. Komisija je skupaj s predlogom za uporabo sklada za Portugalsko in Francijo predložila tudi predlog spremembe proračuna (št. 9/2010 z dne 13. oktobra 2010), da bi v proračun za leto 2010 vnesla sredstva za prevzem obveznosti in za plačila, kot zahteva točka 26 medinstitucionalnega sporazuma.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. (PT) Solidarnostni sklad je bil vzpostavljen zato, da bi se pokazala solidarnost Evropske unije do prebivalcev regij, ki jih prizadenejo naravne nesreče. Februarja letos je regijo Madeira, od koder prihajam tudi sam, prizadela nesreča, ki so jo povzročili zemeljski plazovi in poplave. Po tej tragediji je Portugalska vložila prošnjo za uporabo Solidarnostnega sklada za namen odprave škode, predvsem pa za popravilo infrastrukture in ponovno izgradnjo prizadetih območij.

Prošnjo za uporabo sklada so po nevihti Xynthia vložili tudi francoski organi. Skupna škoda, ki sta jo povzročili obe nesreči, je ocenjena na 66.891.540 EUR, ta znesek pa bo uporabljen takoj, ko bo spremenjen predlog proračuna, kot se zahteva, da bi bil sklad lahko na voljo. Prebivalci so posledice februarske nesreče lahko občutili takoj, saj je povzročila hudo škodo na javnih in zasebnih infrastrukturnih objektih, pa tudi na podjetjih in pridelkih. A čeprav so bile posledice tragedije, ki je opustošila regijo, tako hude, evropska pomoč ni bila takoj na voljo. Minilo je že deset mesecev. Ker se strinjam, da je treba celoten postopek pospešiti, glasujem za uporabo sklada za prizadete regije in pozivam, da se to opravi čim prej.

 
  
MPphoto
 
 

  Bernadette Vergnaud (S&D), v pisni obliki. (FR) Sprejetje spremembe proračuna za namen uporabe Solidarnostnega sklada EU v višini 35,6 milijona EUR na podlagi predloga Komisije je dobra novica na današnjem plenarnem zasedanju. To je odgovor na prošnjo francoske vlade po nevihti Xynthia, ki je 27. in 28. februarja 2010 prizadela francosko obalo in v kateri je v departmajih Vendée in Charente-Maritime umrlo 53 ljudi, 80 pa jih je bilo ranjenih. Postopek je nedvomno predolg in potreben izboljšave, vendar sem vesela, da se na takšen način kaže evropska solidarnost, in sicer vpričo tragedije, ki so jo izkusile žrtve. Komisarju Hahnu sem pisala, da podpre prošnjo francoske vlade za pomoč, in zavezo, ki mi jo je dal, je izpolnil med svojim obiskom v La Rochellu v začetku marca. Ta sklad je več kot močno potrebna finančna pomoč; simbolizira namreč skupne vrednote naše celine.

 
  
  

Poročilo: László Surján (A7-0341/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Glede na mnenje Odbora za regionalni razvoj in predlog za zmanjšanje plačil iz proračunske vrstice „Energetski projekti za podporo oživitvi gospodarstva – evropsko omrežje za pridobivanje vetrne energije na morju“, da bi se iz Solidarnostnega sklada zagotovila pomoč državam (Portugalska in Francija), ki so ju prizadele velike naravne nesreče, in tudi ob upoštevanju dejstva, da ta sklep določa temeljna merila za delovanje Solidarnostnega sklada, se s tem poročilom strinjam.

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. (FR) Vsi se spominjamo nevihte Xynthia, ki je pred skoraj enim letom opustošila obalo departmaja Vendée. Po tej nesreči je bila tam, kjer je voda uničila vse, potrebna obnova. Solidarnostni sklad Evropske unije je odličen instrument za podporo lokalnim prizadevanjem. Z glasovanjem za to besedila sem pomagala pri sprostitvi 35.635.750 EUR, ki niso namenjeni za nadomestilo škode, ki so jo utrpeli posamezniki, temveč so namenjeni za obnovo infrastrukturnih objektov. Solidarnostni sklad, ki je bil vzpostavljen po poplavah v letu 2002, ki so zajele Nemčijo, Avstrijo, Češko republiko in Francijo, je namenjen za pomoč evropskim regijam, ki jih prizadenejo nepredvidljive nesreče. To besedilo dodeljuje enak znesek tudi območjem na Portugalskem, ki so jih prizadele nedavne poplave.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. (PT) Seveda pozdravljam uporabo Solidarnostnega sklada za pomoč žrtvam tragedije, ki je po izredno močnem deževju prizadela Madeiro. Kolegu poslancu, gospodu Teixeiru, čestitam za njegova uspešna in nenehna prizadevanja pri osveščanju v evropskih institucijah in oblikovanju podlage za potrebno podporo. Naj ponovim, da sem trdno prepričan, da je treba postopke poenostaviti, da bi bilo Solidarnostni sklad v prihodnosti mogoče hitreje uporabiti. Nujna pomoč, ki pride prepozno, ruši učinkovito podobo Unije in zmanjšuje občutek evropske solidarnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Mário David (PPE), v pisni obliki. (PT) Edini namen predloga spremembe proračuna št. 9/2010 je, da se prilagoditev proračuna, ki izhaja iz uporabe Solidarnostnega sklada Evropske unije, uradno vključi v proračun za leto 2010. Ker sem že podprl sorodni osnutek poročila, ki predlaga, da se odobri uporaba Solidarnostnega sklada za Portugalsko (poplave na Madeiri) in Francijo (nevihta Xynthia), z istim čutom odgovornosti podpiram tudi to poročilo o spremembi proračuna za uporabo 31.255.790 EUR za Portugalsko in 35.635.750 EUR za Francijo, kar skupaj znaša 66.891.540 EUR, kar se odšteje od zgornje meje sklada.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Kljub pomenu investicijskih projektov v energetsko infrastrukturo in predvsem v energijo vetra, glasujem za zmanjšanje odobritev plačil iz proračunske vrstice 06 04 14 03, da bi se sredstva lahko prerazporedila v okvir zneska 66.891.540 EUR v odobritvah plačil (proračunska vrstica 13 06 01), ki je potreben, da bi se izpolnile potrebe glede uporabe Solidarnostnega sklada Evropske unije.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Pri glasovanju o tem predlogu spremembe proračuna, ki bo omogočil uporabo Solidarnostnega sklada v korist prebivalcev Madeire in regij Francije, ki jih je prizadela nevihta Xynthia – kar seveda podpiramo – je treba poleg zamude pri uporabi sklada poudariti nekaj točk, ki smo jih že omenili.

Komisija meni, da so bila merila za upravičenost do uporabe, kar zadeva prag za škodo, izpolnjena predvsem v primeru Madeire. Vendar je treba opozoriti, da bo podpora Unije, ki je zdaj na voljo, pokrila samo 2,89 % skupne škode, ki jo je povzročila nesreča. Madeira spada med najbolj oddaljene regije, zato se mora spopadati z določenimi ovirami. Prizadeva si tudi za konvergenčni cilj (kljub škodljivim spremembam, ki se na tem področju dogajajo po zadnji širitvi). Te posebne značilnosti je treba torej upoštevati s povečanjem podpore, namenjene regiji, bodisi iz tega sklada ali z drugimi ukrepi.

Zato smo v okviru razprave o pravilih sklada predlagali, da bi se preučila zamisel o povečanju finančne pomoči kohezijskim državam in konvergenčnim regijam, in sicer tako, da se v to vprašanje zagotavljanja pomoči v primeru škode, ki so jo povzročile naravne nesreče, uvede nepogrešljiva kohezijska razsežnost. S tem bi se zmanjšala tudi razhajanja med različnimi regijami in državami članicami v Evropski uniji.

 
  
MPphoto
 
 

  Nathalie Griesbeck (ALDE), v pisni obliki.(FR) V času, v katerem se srečujemo s čedalje pogostejšimi naravnimi nesrečami v Evropi, mora Evropska unija biti zmožna zagotoviti ustrezno pomoč svojim državam članicam, kadar jih prizadenejo tovrstne nesreče. Zato je bilo po nevihti Xynthia, ki je marca prizadela obalna območja departmajev Charente-Maritime in Vendée, in po poplavah, ki so februarja prizadele otok Madeira na Portugalskem, samoumevno, da moram podpreti uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije za namen nadomestila za škodo, ki sta jo povzročili ti nesreči. Menim, da takšen izid glasovanja priča o solidarnosti, ki obstaja med narodi Evrope in ki bi morala obstajati tudi na mnogih drugih področjih.

 
  
MPphoto
 
 

  Jarosław Kalinowski (PPE), v pisni obliki.(PL) Kadar se spopadamo z naravno nesrečo – in tovrstne nesreče so čedalje pogostejše –, mora Evropska unija nujno zagotoviti pomoč državam članicam in regijam, ki se spopadajo s trajnimi posledicami takšnih tragedij. Solidarnostni sklad EU je bil vzpostavljen prav za ta namen.

Sklad omogoča dodelitev finančne pomoči žrtvam na področjih, ki so jih prizadele „velike naravne katastrofe“, kot so portugalski otok Madeira, ki so ga uničile poplave, ali francoske regije, ki jih je opustošila nevihta Xynthia. V spomin na letošnje poplave na Poljskem in v drugih delih Evrope, ki je v mojih mislih še svež, se strinjam s predlogom o dodelitvi podpore državam, ki sta pretrpeli nesrečo, v solidarnosti do več tisoč prebivalcev regij, ki so jih prizadele tako uničujoče kataklizme.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – To poročilo, s katerim je odobren prenos 66 milijonov evrov iz evropskega sistema za pridobivanje vetrne energije na morju v Solidarnostni sklad EU, da bi se tako pomagalo žrtvam poplav na Portugalskem in nevihte v Franciji, sem podprl.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Ta predlog spremembe proračuna je smiseln, če upoštevamo, da so sredstva iz Solidarnostnega sklada namenjena za odpravo posledic zemeljskih plazov in hudih poplav, ki so se zgodile na otoku Madeira na Portugalskem, ter posledic nevihte Xynthia v Franciji. Po potrditvi, da obe vlogi izpolnjujeta merila za upravičenost iz Uredbe (ES) št. 2012/2002, je Komisija predlagala uporabo Solidarnostnega sklada v znesku 31.255.790 EUR za Portugalsko (poplave na Madeiri) in 35.635.750 EUR za Francijo (nevihta Xynthia), kar skupaj znaša 66.891.540 EUR, kar se odšteje od zgornje meje v višini 1 milijarde EUR v obliki odobritev za prevzem obveznosti in plačila. Vendar pa bi želel opozoriti na zamudo pri uporabi tovrstne pomoči. Postopek mora postati manj birokratski in bolj racionaliziran, da bi se v prihodnosti pravočasno odzvali na nesreče.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Povečanje proračuna v času finančne in gospodarske krize bi morali načeloma zavrniti. V tem primeru pa gre za prilagoditev zaradi škode, ki jo je v Franciji in na Portugalskem povzročila nevihta Xynthia. Vzajemna pomoč in podpora v primeru naravnih nesreč je pravi znak aktivne evropske solidarnosti, zato ju je treba pozdraviti in podpreti. Zaradi tega sem poročilo podprl.

 
  
MPphoto
 
 

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki.(DE) V skladu s poročilom je treba zagotoviti, da se bodo sredstva, ki so na voljo za Portugalsko in Francijo, uporabila kot pomoč za obnovo infrastrukture v obeh državah, uporabiti pa jih je treba kot „instrument za refinanciranje“. Zato sem poročilo podprl. Prizadetim ljudem je treba pomagati, njihove življenjske pogoje in gospodarsko stabilnost regije pa izboljšati.

 
  
MPphoto
 
 

  Wojciech Michał Olejniczak (S&D), v pisni obliki. – (PL) V celoti podpiram uporabo Solidarnostnega sklada EU kot odziv na naravne nesreče v Franciji in na Portugalskem. Menim, da je Solidarnostni sklad eden izmed najpomembnejših načinov, da med državljani EU vzpostavimo evropsko identiteto in čut za skupnost. Leta 2010 je bila Poljska ena izmed držav, ki so izkoristile Solidarnostni sklad, to pa je naletelo na pozitiven odziv v medijih. Želim opozoriti na potrebo po osveščanju javnosti v zvezi s Solidarnostnim skladom in učinki njegove uporabe.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) To poročilo sem podprla, ker se strinjam, da je treba v okviru splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010 uporabiti Solidarnostni sklad Evropske unije za zagotovitev zneska v višini 66.891.540 EUR v odobritvah za prevzem obveznosti in odobritvah plačil, da bi se rešili prošnji, ki sta ju vložili:

- Portugalska, in sicer za uporabo sklada zaradi nesreče, ki so jo povzročili zemeljski plazovi in poplave na otoku Madeira, in

- Francija, in sicer za uporabo sklada v zvezi z nesrečo, ki jo je povzročila nevihta Xynthia.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Pozdravljam ta predlog spremembe proračuna, s katerim bo omogočena uporaba Solidarnostnega sklada Evropske unije, da bi se v odobritvah za prevzem obveznosti in plačil zagotovila skupna vsota 66.891.540 EUR, od katerih je 31.255.790 EUR namenjenih za prošnjo za pomoč, ki jo je vložila Portugalska zaradi velike škode, ki jo je povzročila nevihta, ki je februarja 2010 prizadela avtonomno regijo Madeira.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – V skladu s členom 37(1) finančne uredbe lahko Komisija predloži predlog spremembe proračuna, „če obstajajo neodložljive, izjemne ali nepredvidene okoliščine“. Glede na ta vidik in v zvezi z uporabo Solidarnostnega sklada EU Komisija predlaga uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije v korist Portugalske in Francije, in sicer v skladu s točko 26 medinstitucionalnega sporazum z dne 17. maja o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju. Medinstitucionalni sporazum dovoljuje uporabo sredstev Solidarnostnega sklada v višini do 1 milijarde EUR letno. Pogoji za upravičenost do uporabe sklada so podrobno navedeni v omenjeni točki, pa tudi v Uredbi Sveta št. 2012/2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije (EUSF). Treba je opozoriti, da sklad ni namenjen poplačilu zasebne škode, temveč popravilu infrastrukture in refinanciranju. Komisija je v letu 2010 do sedaj predložila en sam predlog za uporabo Solidarnostnega sklada, in sicer v predlogu z dne 24. septembra 2010 za uporabo 13,02 milijona EU po hudih poplavah na Irskem novembra leta 2009 (http://ec.europa.eu/prelex/liste_resultats.cfm?CL=sl&ReqId=0&DocType=COM&DocYear=2010&DocNum=0543" ).

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. (PT) Cilj tega dokumenta Evropskega parlamenta je potrditi stališče Sveta o predlogu spremembe proračuna št. 9/2010, da bi se izvedle spremembe, ki so potrebne za uporabo Solidarnostnega sklada. Komisija je nesreči, ki sta se zgodili v Madeiri in Franciji, opredelila kot „velika naravna nesreča“ oziroma „neobičajna nesreča v regiji“, sprejeti pa sta bili obe prošnji za uporabo sklada, ki so ju vložili nacionalni organi.

V skladu s finančno uredbo lahko Komisija predloži predlog spremembe proračuna, „če obstajajo neodložljive, izjemne ali nepredvidene okoliščine“. V tem primeru je Komisija predlagala uporabo Solidarnostnega sklada, da bi se zagotovilo 31.255.790 EUR za Portugalsko in 35.635.750 EUR za Francijo, kar skupaj znaša 66.891.540 EUR. Danes v imenu evropske solidarnosti potrjujemo prerazporeditev tega zneska v odobritvah plačil iz proračunske vrstice 06 04 14 03: Energetski projekti za podporo oživitvi gospodarstva – evropsko omrežje za pridobivanje vetrne energije na morju, in sicer za popravilo infrastrukture in obnovo območij, ki sta jih prizadeli nesreči.

Pozdravljam sprejeti ukrep, zaradi samega obsega tragedije, ki je opustošila regijo, iz katere prihajam, tj. avtonomno regijo Madeira, pa obžalujem pa počasnost celotnega postopka za uporabo sklada.

 
  
  

Poročilo: Barbara Matera (A7-0336/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Audy (PPE), v pisni obliki.(FR) Na podlagi poročila moje izvrstne italijanske kolegice Barbare Matera sem podprl predlog sklepa o uporabi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) v višini 2,2 milijona EUR za pomoč Sloveniji, ki se spopada z odpuščanjem presežnih delavcev v tekstilni industriji. Obrat, o katerem govorimo, je Mura – evropska hiša mode, v katerem je bilo odpuščenih 2.554 delavcev. Zdi se mi čudno, da ima 583 oziroma 22,8 % presežnih delavcev dolgotrajne zdravstvene težave ali so invalidi. Nisem prepričan, da izpolnjujejo merilo ESPG. Omeniti je treba, da 1.114 od 2.554 odpuščenih delavcev „nima zaključene osnovne šole“. Legitimno je, da se vprašamo o stopnji izobrazbe zaposlenih in njihovi ustreznosti glede na sedanje industrijske standarde. Sprašujem se o neodvisnosti javnih uslužbencev na slovenskem Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, ki morajo prevzeti vlogo organa za potrjevanje za namen nadzora tega izdatka.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Bennahmias (ALDE), v pisni obliki. (FR) Tako kot predlogi, ki jih je gospa Matera predstavila na zadnjem plenarnem zasedanju, so tudi njene resolucije, ki zagovarjajo uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v šestih specifičnih primerih popolnoma upravičene. Ta sklad bo zagotovil podporo zaposlenim, ki so jih prizadeli škodljivi učinki globalizacije v Sloveniji, Nemčiji, na Poljskem in v Španiji. Vedno sem menil, da je uporaba tega sklada učinkovita, saj ustvarja konkretne rezultate in izpolnjuje specifične in popolnoma jasne potrebe. Kot član Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve sem sprejetje teh resolucij lahko samo podprl.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Ker je Slovenija zaprosila za pomoč za 2.544 presežnih delavcev v podjetju Mura – evropska hiša mode, ki deluje v sektorju proizvodnje oblačil, sem resolucijo podprla, saj se s predlogom Komisije, kot ga je popravil Parlament, strinjam. Strinjam se tudi, da bi predlog Komisije v svoji obrazložitvi moral vključevati jasne in podrobne informacije o vlogi ter analiza meril za upravičenost, pojasnjeni pa so tudi razlogi za odobritev vloge, kar je v skladu z zahtevami Parlamenta.

 
  
MPphoto
 
 

  Mário David (PPE), v pisni obliki. (PT) Pomoč presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni zaradi prestrukturiranja in selitve proizvodnje, mora biti dinamična in prožna, da bi se lahko hitro in učinkovito izvršila. Zaradi strukturnih sprememb v mednarodni trgovini je pomembno, da lahko evropsko gospodarstvo hitro izvaja instrumente v podporo delavcem, ki jih je to prizadelo, ter da jim omogoči pridobitev znanj in sposobnosti, da se hitro ponovno vključijo na trg dela. Finančno pomoč je zato treba odobravati individualno. Treba je tudi poudariti, da ta pomoč ne more nadomestiti ukrepov, za katere so običajno odgovorna podjetja, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij. Ker je Slovenija zaprosila za pomoč za 2554 presežnih delavcev v podjetju Mura – evropska hiša mode, ki deluje v sektorju proizvodnje oblačil v Pomurju, regiji NUTS III, in ker je 7 % vseh ljudi, zaposlenih v Pomurju, delalo v Muri, dohodki v tej regiji pa so že bili pod slovenskim povprečjem, sem v celoti podprl to poročilo o uporabi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji za Slovenijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Število primerov v zadnjih mesecih, v katerih je ta parlament odobril uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG), ki je bil vzpostavljen zato, da bi zagotovil dodatno podporo delavcem, ki trpijo posledice velikih sprememb v strukturi svetovne trgovine, je po mojem mnenju močan pokazatelj krize, ki jo Evropa trenutno prestaja. ESPG ni odgovor na to krizo, vendar predstavlja veliko, pomembno pomoč. V tem posebnem primeru je pomoč namenjena za odpravo posledic odpuščanja 2.554 presežnih delavcev v podjetju Mura – evropska hiša mode iz Slovenije, ki deluje v sektorju proizvodnje oblačil. Ta sektor je utrpel še posebej hude posledice zaradi sprememb v strukturi svetovne trgovine in je žrtev uvoza poceni tekstilnih proizvodov.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Zaradi socialnega vpliva svetovne gospodarske krize, ki je še zlasti vplivala na zaposlovanje, je ustrezna uporaba Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) ključnega pomena za lajšanje stiske številnih evropskih posameznikov in družin, saj prispeva k njihovi ponovni vključitvi v družbo in poklicnem razvoju, obenem pa usposablja delovno silo, primerno za potrebe podjetij in krepitev gospodarstva. V tem okviru je predložen tudi ta intervencijski načrt za Slovenijo, in sicer v zvezi z odpuščanjem 2.554 presežnih delavcev v podjetju Mura – evropska hiša mode iz Slovenije, ki deluje v sektorju proizvodnje oblačil. Zato upam, da bodo evropske institucije močno okrepile svoja prizadevanja pri izvajanju ukrepov, ki pospešujejo in izboljšujejo stopnje uporabe tako pomembnega vira, kot je ESPG, katerega trenutna uporaba je na zelo nizki ravni. Letos se je zaprosilo za samo 11 % od 500 milijonov EUR, ki so na voljo.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Prošnje za uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji se vlagajo mesec za mesecem. Tako imamo zdaj osem novih prošenj iz štirih držav članic: Slovenije, Nemčije, Poljske in Španije. Tu je še več sto podjetij, ki se zapirajo v različnih sektorjih, vse od proizvodnje avtomobilov, prek maloprodaje, do tekstilnega sektorja. Skupaj je bilo odpuščenih 6.500 presežnih delavcev (natančneje 6.592). To je skoraj 10.000, če dodamo še tiste delavce, o katerih smo govorili tukaj pred enim mesecem.

Ko potrjujemo to uporabo sredstev, se ne morem izogniti temu, da ne bi ponovil, da moramo v celoti prekiniti z neoliberalnimi politikami, ki so vzrok za to, da se države Evropske unije spopadajo z očitno gospodarsko in socialno katastrofo. Blažilni ukrepi so res potrebni, toda obravnavati je treba vzroke te katastrofe.

Zdi se, da je čedalje bolj nujno, da začnemo izvajati predlog, ki smo ga dali v okviru razprave o proračunu za leto 2011, da bi oblikovali evropski program za zaposlovanje in trajnostni razvoj, za katerega bi se dodelil 1 % bruto domačega proizvoda EU, ki bi ga dopolnjevala sredstva iz držav članic. Cilj tega bi bila prava konvergenca, spodbujanje potenciala vseh držav, trajnostna uporaba njihovih virov, naložbe v proizvodnjo in ustvarjanje delovnih mest s pravicami.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. (IT) Uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za Slovenijo sem podprl, ker menim, da je ta instrument dragocen vir podpore za delavce, ki jih je gospodarska kriza pahnila v težave. ESPG je bil ustanovljen leta 2006, da bi zagotovil praktično podporo presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni bodisi zaradi razlogov, povezanih s selitvijo njihovih podjetij, ali po spremembi v letu 2009, zaradi gospodarske krize, da bi s tem pomagali pri njihovem ponovnem vključevanju na trg dela.

Današnje glasovanje se je nanašalo na prošnjo za pomoč za 2.554 presežnih delavcev podjetja Mura – evropska hiša mode, ki deluje v sektorju oblačil; vsota te pomoči, ki jo financira ESPG, znaša 2.247.940 EUR. Pozdravljam sprejetje poročila, ki kaže, da je ESPG koristno in učinkovito sredstvo za reševanje brezposelnosti, ki je posledica globalizacije in gospodarske krize.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Pozdravljam uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji za pomoč 2.554 presežnim delavcem slovenskega podjetja Mura – evropska hiša mode. Upam, da bo 2,2 milijona EUR v pomoč delavcem in regiji, da si hitro opomorejo od strukturnih sprememb, s katerimi se spopadajo.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. (FR) Vzdržal sem se iz spoštovanja do slovenskih delavcev Skupine Mura, ki so bili žrtvovani na oltarju globalizacije. V položaju, v katerega so pahnjeni zaradi neoliberalnih politik, ki jih zagovarja Evropska unija, te zamika, da bi glasoval proti glede na uborni znesek te miloščine. Toda tisto malo, kar dobijo, jim lahko olajša stisko. Toda zaradi tega logika Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji ni nič manj nesprejemljiva. To potrjuje logiko, ki je naložbene sklade, ki so lastniki te skupine, ter banke privedla k temu, da vložijo vanje in na njihov račun ustvarjajo dobičke.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) EU je območje solidarnosti in Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) sodi v ta okvir. Ta podpora je ključna za pomoč brezposelnim in žrtvam selitev podjetij, do katerih prihaja v globaliziranem svetu. Seli se čedalje večje število podjetij, ki izkoriščajo nižje stroške dela v številnih državah, predvsem na Kitajskem in v Indiji, kar povzroča škodo v tistih državah, ki spoštujejo pravice delavcev. Cilj ESPG je pomagati delavcem, ki so žrtve selitev podjetij, in je temeljnega pomena pri lajšanju dostopa do nove zaposlitve. ESPG so v preteklosti uporabljale druge države EU, zato je zdaj primerno, da to pomoč dodelimo Sloveniji, ki je zaprosila zanjo zaradi 2.554 presežnih delavcev v podjetju Mura – evropska hiša mode, ki deluje v sektorju proizvodnje oblačil.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. (LV) Glasoval sem za, kot sem storil tudi pri prejšnjih primerih v zvezi z uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji. Ljudem, ki so izgubili službo, moramo pomagati in jim dati možnost, da svoj potencial uporabijo na različnih področjih. Prava škoda je, da kljub dejstvu, da sem se osebno obrnil na predsednika vlade Republike Latvije in ga opozoril na priložnost za uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, Latvija te priložnosti vendarle ni izkoristila, čeprav je 15 % njenih prebivalcev brezposelnih. Zdi se, da je vodstvu Evropske komisije treba poslati znak o neizvajanju pooblastil v Republiki Latviji. Več kot 100.000 prebivalcev Latvije je že zapustilo svojo domovino. Zdi se, da se vlada Republike Latvije sploh ne meni za usodo teh ljudi.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki.(DE) Slovensko tekstilno podjetje Mura – evropska hiša mode, je med 21. oktobrom 2009 in 20. februarjem 2010 zaradi gospodarske in finančne krize moralo odpustiti 2.544 presežnih delavcev. Slovenija zato prosi za 2.247.940 EUR iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, da bi lahko sprejela ukrepe za hitro ponovno vključevanje prizadetih delavcev na trg dela. Poročilo sem podprl, ker je uporaba sredstev povsem utemeljena.

 
  
MPphoto
 
 

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki.(DE) V skladu s poročilom gospe Matera moramo zagotoviti, da se bodo presežni delavci iz Slovenije, ki so bili odpuščeni zaradi svetovne finančne in gospodarske krize, lahko ponovno vključili na trg dela. Mislim, da je to pozitivno, zato sem to podprl.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Ker je Slovenija zaprosila za pomoč za 2.544 presežnih delavcev v podjetju Mura – evropska hiša mode, ki deluje v sektorju proizvodnje oblačil, sem resolucijo podprla, saj se s predlogom Komisije, kot ga je popravil Parlament, strinjam.

Strinjam se tudi z naslednjim:

- Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) bi moral nuditi podporo ponovnemu vključevanju posameznih presežnih delavcev v proces zaposlovanja in rada bi ponovno poudarila, da pomoč iz ESPG ne sme nadomestiti ukrepov, za katere so odgovorna podjetja na podlagi nacionalne zakonodaje ali kolektivnih pogodb, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij oziroma sektorjev;

- delovanje in dodano vrednost ESPG bi morali oceniti v okviru splošne ocene programov in različnih drugih instrumentov, vzpostavljenih z medinstitucionalnim sporazumom z dne 17. maja 2006.

Pozdravljam predlog Komisije o vzpostavitvi dodatnega vira odobritve plačil za neporabljena sredstva Evropskega socialnega sklada, ki je sledil številnim opozorilom Evropskega parlamenta, da je bil ESPG ustanovljen kot ločen in poseben instrument z lastnimi cilji in roki in da je zaradi tega treba opredeliti ustrezne proračunske vrstice za prerazporeditve.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Prošnja za pomoč iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG), ki jo je Slovenija vložila za 2.554 presežnih delavcev, ki so bili iz podjetja Mura – evropska hiša mode, ki deluje v sektorju proizvodnje oblačil, odpuščeni v obdobju od 21. oktobra 2009 do 20. februarja 2010, izpolnjuje vsa zakonsko predpisana merila za upravičenost. Uredba (ES) št. 546/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1927/2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji je namreč začasno razširila področje delovanja ESGP tako, da zajema tudi posredovanje v takšnih okoliščinah, ko je neposredno zaradi svetovne gospodarske in finančne krize odpuščenih „vsaj 500 presežnih delavcev v obdobju štirih mesecev v podjetju v državi članici“. Zato sem resolucijo podprl v upanju, da bodo uporaba ESPG tem delavcem pomagala, da se uspešno ponovno vključijo na trg dela.

 
  
  

Poročilo: Barbara Matera (A7-0337/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Ker je Nemčija zaprosila za pomoč za 1.181 presežnih delavcev iz štirih proizvodnih obratov podjetja Heidelberger Druckmaschinen v Baden-Württembergu, ki je proizvajalec tiskarskih strojev, sem resolucijo podprla, saj se s predlogom Komisije, kot ga je popravil Parlament, strinjam. Strinjam se tudi, da bi bilo treba zagotoviti, da bo Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) podprl ponovno vključevanje posameznih presežnih delavcev na trg dela, zato želim ponoviti, da pomoč iz ESPG ne sme nadomestiti katere so odgovorna podjetja na podlagi nacionalne zakonodaje ali kolektivnih pogodb, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij oziroma sektorjev.

 
  
MPphoto
 
 

  Mário David (PPE), v pisni obliki. (PT) Pomoč presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni zaradi prestrukturiranja in selitve proizvodnje, mora biti dinamična in prožna, da bi se lahko hitro in učinkovito izvršila. Zaradi strukturnih sprememb v mednarodni trgovini je pomembno, da lahko evropsko gospodarstvo hitro izvaja instrumente v podporo delavcem, ki jih je to prizadelo, ter da jim omogoči pridobitev znanj in sposobnosti, da se hitro ponovno vključijo na trg dela. Finančno pomoč je zato treba odobravati individualno. Treba je tudi poudariti, da ta pomoč ne more nadomestiti ukrepov, za katere so običajno odgovorna podjetja, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij. Ker je Nemčija zaprosila za pomoč za 1.181 presežnih delavcev iz štirih proizvodnih obratov podjetja Heidelberger Druckmaschinen v Baden-Württembergu, ki je proizvajalec tiskarskih strojev, v celoti podpiram to resolucijo o uporabi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji za Nemčijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Danes potrjujemo sveženj pomoči iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji za Nemčijo v višini 8.308.555 EUR za odpravo posledic odpuščanja 1.181 presežnih delavcev iz štirih proizvodnih obratov podjetja Heidelberger Druckmaschinen AG v Baden-Württembergu, ki je proizvajalec tiskarskih strojev. Čeprav je takšna pomoč, kot vedno poudarjam, izredno pomembna za reševanje trenutnih simptomov, to ni dokončna rešitev za probleme, ki so doleteli različne sektorje evropske industrije in ki niso samo posledica gospodarske krize, ki jo prestajamo, temveč tudi potrebe po tem, da se mora Evropa prilagoditi spreminjajočemu se svetu, v katerem je treba biti konkurenčen.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Zaradi socialnega vpliva svetovne gospodarske krize, ki je še zlasti vplivala na zaposlovanje, je ustrezna uporaba Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) ključnega pomena za lajšanje stiske številnih evropskih posameznikov in družin, saj prispeva k njihovi ponovni vključitvi v družbo in poklicnem razvoju, obenem pa usposablja delovno silo, primerno za potrebe podjetij in krepitev gospodarstva. V tem okviru je predložen tudi ta intervencijski načrt za Nemčijo, in sicer v zvezi z odpuščanjem 1.181 presežnih delavcev iz štirih proizvodnih obratov podjetja Heidelberger Druckmaschinen v Baden-Württembergu, ki je proizvajalec tiskarskih strojev. Zato upam, da bodo evropske institucije močno okrepile svoja prizadevanja pri izvajanju ukrepov, ki pospešujejo in izboljšujejo stopnje uporabe tako pomembnega vira, kot je ESPG, katerega trenutna uporaba je na zelo nizki ravni. Letos se je zaprosilo za samo 11 % od 500 milijonov EUR, ki so na voljo.

 
  
MPphoto
 
 

  Peter Jahr (PPE), v pisni obliki.(DE) S pomočjo današnjega sklepa bodo delavci iz podjetja Heidelberger Druckmaschinen AG v Baden-Württembergu, ki jim grozi odpuščanje, prejeli približno 8 milijonov EUR v obliki pomoči iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji. Ta sredstva naj bi delavcem pomagala, da čim prej najdejo novo zaposlitev. Osebno se mi zdi pomembno, da ti ljudje ta sredstva prejmejo hitro in brez večjih birokratskih frikcijskih izgub. Pomoč je potrebna zdaj in ne čez šest mesecev ali eno leto. Evropska unija in države članice si morajo tudi bolj prizadevati, namesto da se samo zoperstavljajo negativnim posledicam globalizacije. Globalizacija je proces, katerega napredek lahko in dejansko moramo imeti pod nadzorom.

 
  
MPphoto
 
 

  Wolf Klinz (ALDE), v pisni obliki.(DE) Razlog mojega vzdržanja pri tem glasovanju ni samo skeptična drža nemške Svobodne demokratske stranke do Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, temveč izhaja tudi iz možnega navzkrižja interesov, ki bi jih lahko imel kot delničar v podjetju Heidelberger Druckmaschinen AG.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. (IT) Uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za Nemčijo sem podprl, ker menim, da je ta instrument dragocen vir podpore za delavce, ki jih je gospodarska kriza pahnila v težave. ESPG je bil ustanovljen leta 2006, da bi zagotovil praktično podporo presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni bodisi zaradi razlogov, povezanih s selitvijo njihovih podjetij, ali po spremembi v letu 2009, zaradi gospodarske krize, da bi s tem pomagali pri njihovem ponovnem vključevanju na trg dela.

Današnje glasovanje se je nanašalo na prošnjo za pomoč za 1.181 presežnih delavcev iz štirih proizvodnih obratov podjetja Heidelberger Druckmaschinen v Baden-Württembergu, ki je proizvajalec tiskarskih strojev; vsota te pomoči, ki jo financira ESPG, znaša 8.308.555 EUR. Pozdravljam sprejetje poročila, ki kaže, da je ESPG koristno in učinkovito sredstvo za reševanje brezposelnosti, ki je posledica globalizacije in gospodarske krize.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji je bil vzpostavljen zato, da bi se zagotovila pomoč delavcem, ki trpijo posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih. 1.181 presežnih delavcev iz štirih proizvodnih obratov podjetja Heidelberger Druckmaschinen v Baden-Württembergu (ki je proizvajalec tiskarskih strojev) spada prav v to kategorijo, zato sem podprl uporabi 8.308.555 EUR za pomoč tem delavcem.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki.(FR) Vzdržal sem se iz spoštovanja do nemških delavcev Skupine Heidelberger Druckmaschinen, ki so bili žrtvovani na oltarju globalizacije. V položaju, v katerega so pahnjeni zaradi neoliberalnih politik, ki jih zagovarja Evropska unija, te zamika, da bi glasoval proti glede na uborni znesek te miloščine. Toda tisto malo, kar dobijo, jim lahko olajša stisko. Toda zaradi tega logika Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji ni nič manj nesprejemljiva. To potrjuje logiko, ki je to skupino, ki igra vodilno vlogo na svetu pri proizvodnji tiskarskih strojev, pripeljala k temu, da se preseli za namen povečanja svojega dobička.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) EU je območje solidarnosti in Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) sodi v ta okvir. Ta podpora je ključna za pomoč brezposelnim in žrtvam selitev podjetij, do katerih prihaja v globaliziranem svetu. Seli se čedalje večje število podjetij, ki izkoriščajo nižje stroške dela v številnih državah, predvsem na Kitajskem in v Indiji, kar povzroča škodo v tistih državah, ki spoštujejo pravice delavcev. Cilj ESPG je pomagati delavcem, ki so žrtve selitev podjetij, in je temeljnega pomena pri lajšanju dostopa do nove zaposlitve. ESPG so v preteklosti uporabljale druge države EU, zato je zdaj primerno, da to pomoč dodelimo Nemčiji, ki je zaprosila zanjo zaradi 1.181 presežnih delavcev iz štirih proizvodnih obratov podjetja Heidelberger Druckmaschinen v Baden-Württembergu, ki je proizvajalec tiskarskih strojev.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki.(DE) Po vsej Evropi se še vedno čutijo posledice gospodarske krize. Tudi v Nemčiji se nekaj podjetij še vedno bori za preživetje in odpušča veliko presežnih delavcev. V obdobju od 26. januarja in 26. maja 2010 je proizvajalec tiskarskih strojev, Durkmaschinen AG s sedežem v Heidelbergu zaradi krize moral odpustiti 1.181 presežnih delavcev. Zvezna republika Nemčija je zato iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji zaprosila za 8.308.555 EUR v obliki pomoči. Poročilo podpiram, saj so izpolnjena vsa opredeljena merila za uporabo sredstev.

 
  
MPphoto
 
 

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki.(DE) Podpiram uporabo sklada v zvezi s to prošnjo, saj lahko ta ukrep zagotovi dodatno podporo delavcem, ki so jih prizadele posledice večjih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, in pomaga pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela. Zato sem to podprl.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Ker je Nemčija zaprosila za pomoč za 1.181 presežnih delavcev iz štirih proizvodnih obratov podjetja Heidelberger Druckmaschinen v Baden-Württembergu, ki je proizvajalec tiskarskih strojev, sem resolucijo podprla, saj se s predlogom Komisije, kot ga je popravil Parlament, strinjam.

Strinjam se tudi z naslednjim:

- Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) bi moral nuditi podporo ponovnemu vključevanju posameznih presežnih delavcev v proces zaposlovanja in rada bi ponovno poudarila, da pomoč iz ESPG ne sme nadomestiti ukrepov, za katere so odgovorna podjetja na podlagi nacionalne zakonodaje ali kolektivnih pogodb, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij oziroma sektorjev;

- delovanje in dodano vrednost ESPG bi morali oceniti v okviru splošne ocene programov in različnih drugih instrumentov, vzpostavljenih z medinstitucionalnim sporazumom z dne 17. maja 2006.

Pozdravljam predlog Komisije o vzpostavitvi dodatnega vira odobritve plačil za neporabljena sredstva Evropskega socialnega sklada, ki je sledil številnim opozorilom Evropskega parlamenta, da je bil ESPG ustanovljen kot ločen in poseben instrument z lastnimi cilji in roki in da je zaradi tega treba opredeliti ustrezne proračunske vrstice za prerazporeditve.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Prošnja za pomoč iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG), ki jo je Nemčija vložila za 1.181 presežnih delavcev, ki so bili iz štirih proizvodnih obratov podjetja Heidelberger Druckmaschinen v Baden-Württembergu, ki je proizvajalec tiskarskih strojev, odpuščeni v obdobju od 26. januarja do 26. maja 2010, izpolnjuje vsa zakonsko predpisana merila za upravičenost. Uredba (ES) št. 546/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1927/2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji je namreč začasno razširila področje delovanja ESPG tako, da zajema tudi posredovanje v takšnih okoliščinah, ko je neposredno zaradi svetovne gospodarske in finančne krize odpuščenih „vsaj 500 presežnih delavcev v obdobju štirih mesecev v podjetju v državi članici“. Zato sem resolucijo podprl v upanju, da bodo uporaba ESPG tem delavcem pomagala, da se uspešno ponovno vključijo na trg dela.

 
  
MPphoto
 
 

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki.(DE) Z izjemo prošnje podjetja Heidelberger Druckmaschinen sem brez zadržkov podprla vse druge prošnje za uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, o katerih smo glasovali danes, saj podpiram temeljni namen Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji in predvsem neposredno podporo, ki je dana ljudem, ki so, ne po svoji krivdi temveč zaradi globalizacije, izgubili službo. V primeru zgoraj navedenega podjetja Heidelberger Druckmaschinen pa sem se glasovanja vzdržala. V tem primeru imam namreč jasne zadržke. Dobro znano je, da je podjetje Heidelberger Druckmaschinen dragulj nemškega sektorja strojništva. Več let je ustvarjalo velike dobičke.

Zatem je res nastopilo tudi obdobje dveh ali treh finančno težkih let. Heidelberger Druckmaschinen se je odzval tako, kot se že značilno odzivajo velika podjetja: zmanjšal je število zaposlenih na območju, kjer so bile plače visoke, torej v Nemčiji, in obenem vlagal in povečal število zaposlenih na Kitajskem, kjer so plače nizke. Če je sredi takšnega početja vložena prošnja za uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, je to samo negativen primer za to, kako se socialno pomemben in zelo odgovoren ukrep EU izkorišča s strani mednarodnih podjetij, da bi se izognila svoji družbeni odgovornosti.

 
  
  

Poročilo: Barbara Matera (A7-0359/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Audy (PPE), v pisni obliki.(FR) Na podlagi poročila moje izvrstne italijanske kolegice Barbare Matera sem podprl predlog sklepa o uporabi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) v višini 0.6 milijona EUR za pomoč Poljski, ki se spopada z odpuščanjem presežnih delavcev v tekstilni industriji. Dve podjetji iz avtomobilske industrije sta odpustili petsto devetdeset presežnih delavcev. Podpiram dejstvo, da to pomoč upravljajo in nadzorujejo organi, ki so na Poljskem zadolženi za Evropski socialni sklad (ESS), saj se stroški spremljanja s tem omejijo na zgolj 2.000 EUR. Tako kot gospa Matera, tudi jaz čestitam Komisiji, ker je v okviru uporabe ESPG predlagala druge vire sredstev za plačila za neporabljena sredstva ESS. Vendar pa obžalujem dejstvo, da so bile odobritve plačil za namen uporabe ESPG v korist temu primeru vzete iz proračunske postavke, ki je namenjena podpori MSP in inovacijam. Obsoditi moramo pomanjkljivosti Komisije pri izvajanju programov s področja konkurenčnosti in inovacij, zlasti v času gospodarske krize, ki bo skoraj gotovo močno povečala potrebe po pomoči.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Ker je Poljska zaprosila za pomoč v zvezi s 590 presežnimi delavci v dveh podjetjih, ki sta razvrščeni v oddelek 29 NACE Revizija 2 (proizvodnja motornih vozil, priklopnikov in polpriklopnikov), v regiji Wielkopolskie na ravni NUTS II, sem resolucijo podprla, ker se strinjam s predlogom Komisije in spremembami predloga, ki jih je predložil Parlament. Pozdravljam predlog Komisije v zvezi z uporabo ESPG, in sicer o vzpostavitvi dodatnega vira odobritve plačil za neporabljena sredstva Evropskega socialnega sklada, ki je sledil številnim opozorilom Evropskega parlamenta, da je bil ESPG ustanovljen kot ločen in poseben instrument z lastnimi cilji in roki in da je zaradi tega treba opredeliti ustrezne proračunske vrstice za prerazporeditve.

 
  
MPphoto
 
 

  Mário David (PPE), v pisni obliki. (PT) Pomoč presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni zaradi prestrukturiranja in selitve proizvodnje, mora biti dinamična in prožna, da bi se lahko hitro in učinkovito izvršila. Zaradi strukturnih sprememb v svetovni trgovini je pomembno, da lahko evropsko gospodarstvo učinkovito izvaja instrumente, namenjene podpori delavcem, ki jih je to prizadelo, ter da jim s prekvalificiranjem pomaga pri hitri ponovni vključitvi na trg dela. Finančno pomoč je zato treba odobravati individualno. Treba je tudi poudariti, da ta pomoč ne more nadomestiti ukrepov, za katere so običajno odgovorna podjetja, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij. Ker je Poljska zaprosila za pomoč v zvezi s 590 presežnimi delavci v dveh podjetjih, ki sta razvrščeni v oddelek 29 NACE Revizija 2 (proizvodnja motornih vozil, priklopnikov in polpriklopnikov), v regiji Wielkopolskie na ravni NUTS II, sem resolucijo podprl, ker se strinjam s predlogom Komisije o uporabi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji za Poljsko.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Finančna in gospodarska kriza, ki jo prestajamo, je skupaj z nenehnimi spremembami na trgu dela, ki jih je povzročila drugačna struktura svetovne trgovine, privedla do neštetih žrtev brezposelnosti, ki je v mnogih primerih dolgoročna. Za odziv na takšne razmere je bil ustanovljen Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji. V tem posebnem primeru govorimo o uporabi več kot 600.000 EUR v korist Poljski za podporo 613 presežnim delavcem v dveh podjetjih iz sektorja proizvodnje motornih vozil, ki so bili odpuščeni v obdobju od 1. marca 2009 do 30. novembra 2009. Ker je Komisija preučila to prošnji in meni, da je ustrezna ter da izpolnjuje pogoje, in ker predlaga, da naj se prošnji ugodi, sem to podprl.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Zaradi socialnega vpliva svetovne gospodarske krize, ki je še zlasti vplivala na zaposlovanje, je ustrezna uporaba Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) ključnega pomena za lajšanje stiske številnih evropskih posameznikov in družin, saj prispeva k njihovi ponovni vključitvi v družbo in poklicnem razvoju, obenem pa usposablja delovno silo, primerno za potrebe podjetij in krepitev gospodarstva. V tem okviru je bil predložen tudi ta intervencijski načrt za Poljsko, in sicer v zvezi z odpuščanjem 590 presežnih delavcev v dveh podjetjih, ki sta razvrščeni v oddelek 29 NACE Revizija 2 (proizvodnja motornih vozil, priklopnikov in polpriklopnikov), v regiji Wielkopolskie na ravni NUTS II. Zato upam, da bodo evropske institucije močno okrepile svoja prizadevanja pri izvajanju ukrepov, ki pospešujejo in izboljšujejo stopnje uporabe tako pomembnega vira, kot je ESPG, katerega trenutna uporaba je na zelo nizki ravni. Letos se je zaprosilo za samo 11 % od 500 milijonov EUR, ki so na voljo.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. (IT) Uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za Poljsko sem podprl, ker menim, da je ta instrument dragocen vir podpore za delavce, ki jih je gospodarska kriza pahnila v težave. ESPG je bil ustanovljen leta 2006, da bi zagotovil praktično podporo presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni bodisi zaradi razlogov, povezanih s selitvijo njihovih podjetij, ali po spremembi v letu 2009, zaradi gospodarske krize, da bi s tem pomagali pri njihovem ponovnem vključevanju na trg dela.

Prošnja za pomoč se nanaša na 1.104 presežne delavce (izmed katerih bo pomoč namenjena 590 delavcem), ki so bili odpuščeni v dveh podjetjih, ki sta razvrščeni v oddelek 29 NACE Revizija 2 (proizvodnja motornih vozil, priklopnikov in polpriklopnikov), kar znaša 633.077 EUR, financiranih iz ESPG. Pozdravljam sprejetje poročila, ki kaže, da je ESPG koristno in učinkovito sredstvo za reševanje brezposelnosti, ki je posledica globalizacije in gospodarske krize.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Komisija predlaga dodelitev 633.077 EUR iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji za pomoč 1.104 delavcem, ki so bili odpuščeni na Poljskem v dveh podjetjih, ki delujeta v proizvodnji motornih vozil, priklopnikov in polpriklopnikov. Ta predlog sem podprl.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. (FR) Vzdržal sem se iz spoštovanja do delavcev iz poljske avtomobilske industrije, ki so bili žrtvovani na oltarju globalizacije. V položaju, v katerega so pahnjeni zaradi neoliberalnih politik, ki jih zagovarja Evropska unija, te zamika, da bi glasoval proti glede na uborni znesek te miloščine. Toda tisto malo, kar dobijo, jim lahko olajša stisko. Toda zaradi tega logika Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji ni nič manj nesprejemljiva. To potrjuje logiko, ki je podjetja, kot sta SEWS in Loni Atokabel, pripeljala k temu, da se preselijo za namen povečanja svojega dobička.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) EU je območje solidarnosti in Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) sodi v ta okvir. Ta podpora je ključna za pomoč brezposelnim in žrtvam selitev podjetij, do katerih prihaja v globaliziranem svetu. Seli se čedalje večje število podjetij, ki izkoriščajo nižje stroške dela v številnih državah, predvsem na Kitajskem in v Indiji, kar povzroča škodo v tistih državah, ki spoštujejo pravice delavcev. Cilj ESPG je pomagati delavcem, ki so žrtve selitev podjetij, in je temeljnega pomena pri lajšanju dostopa do nove zaposlitve. V preteklosti so ESPG že uporabile druge države EU, zato je prav, da odobrimo pomoč tudi Poljski, ki je vložila prošnjo v zvezi s 590 presežnimi delavci iz dveh podjetij, ki sta razvrščeni v razdelek 29 NACE Revizija 2 (proizvodnja motornih vozil, priklopnikov in polpriklopnikov), v regiji Wielkopolskie na ravni NUTS II.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki.(DE) Da bi lahko preprečili velik porast stopnje brezposelnosti, ki je posledica finančne in gospodarske krize, države članice EU potrebujejo sredstva za namen hitrega in učinkovitega izvajanja političnih ukrepov. Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji v ta namen daje vsako leto na voljo 500 milijonov EUR. Če je v določenem obdobju iz enega ali več podjetij odpuščenih 500 presežnih delavcev, se lahko vloži prošnja za uporabo teh sredstev. Poročilo podpiram, saj je pomoč v višini 633.077 EUR za 1.104 presežne delavce iz podjetij, ki sta razvrščeni v oddelek 29 NACE Revizija 2, popolnoma upravičena.

 
  
MPphoto
 
 

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki.(DE) Poročilo sem podprl, saj zadeva usmerjene ukrepe za pomoč delavcem, ki so utrpeli posledice gospodarske krize.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Ker je Poljska zaprosila za pomoč v zvezi s 590 presežnimi delavci v dveh podjetjih, ki sta razvrščeni v oddelek 29 NACE Revizija 2 (proizvodnja motornih vozil, priklopnikov in polpriklopnikov), v regiji Wielkopolskie na ravni NUTS II, sem resolucijo podprla, ker se strinjam s predlogom Komisije in spremembami predloga, ki jih je predložil Parlament.

Strinjam se tudi z naslednjim:

- Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) bi moral nuditi podporo ponovnemu vključevanju posameznih presežnih delavcev v proces zaposlovanja in rada bi ponovno poudarila, da pomoč iz ESPG ne sme nadomestiti ukrepov, za katere so odgovorna podjetja na podlagi nacionalne zakonodaje ali kolektivnih pogodb, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij oziroma sektorjev;

- delovanje in dodano vrednost ESPG bi morali oceniti v okviru splošne ocene programov in različnih drugih instrumentov, vzpostavljenih z medinstitucionalnim sporazumom z dne 17. maja 2006.

Pozdravljam predlog Komisije o vzpostavitvi dodatnega vira odobritve plačil za neporabljena sredstva Evropskega socialnega sklada, ki je sledil številnim opozorilom Evropskega parlamenta, da je bil ESPG ustanovljen kot ločen in poseben instrument z lastnimi cilji in roki in da je zaradi tega treba opredeliti ustrezne proračunske vrstice za prerazporeditve.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Poljska prošnja za pomoč iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) v zvezi z 590 presežnimi delavci iz dveh podjetij, ki sta razvrščeni v oddelek 29 NACE Revizija 2 (proizvodnja motornih vozil, priklopnikov in polpriklopnikov), v regiji Wielkopolskie na ravni NUTS II, izpolnjuje vsa zakonsko predpisana merila za upravičenost. Uredba (ES) št. 546/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1927/2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji je namreč začasno razširila področje delovanja ESGP tako, da zajema tudi posredovanje v takšnih okoliščinah, ko je neposredno zaradi svetovne gospodarske in finančne krize odpuščenih „vsaj 500 presežnih delavcev v obdobju devetih mesecev, zlasti v malih in srednje velikih podjetjih, v oddelku NACE 2 v eni regiji ali dveh sosednjih regijah po ravni NUTS II“. Zato sem resolucijo podprl v upanju, da bodo uporaba ESPG tem delavcem pomagala, da se uspešno ponovno vključijo na trg dela.

 
  
  

Poročilo: Barbara Matera (A7-0358/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE), v pisni obliki. (ES) Pomoč regiji Aragón sem podprla. Gostota prebivalstva te avtonomne skupnosti je manjša od povprečja EU (112 prebivalcev na kvadratni kilometer); njena tradicionalna gospodarska panoga je gojenje žit in ovčereja; njena trgovina na drobno je utrpela odpuščanje 1.154 presežnih delavcev iz 593 podjetij v devetmesečnem obdobju; 56 % ljudi v tem storitvenem sektorju je brezposelnih od februarja 2010, od teh pa jih je 73 % žensk; 73,9 % presežnih delavcev so bili prodajalci v trgovinah in marketih; 14,4 % jih je opravljalo nekvalificirana dela. Žalostno je, da se ukrepi sprejemajo prepozno, 11 mesecev po prvih odpuščanjih.

Bilo bi zanimivo analizirati rezultate začasnih in izrednih ukrepov pomoči za presežne delavce, ki bodo sprejeti za namen njihovega ponovnega vključevanja na trg dela. Vendar pa mora biti jasno, da ti ukrepi ne smejo nadomestiti ukrepov, ki so jih podjetja dolžna sprejeti v skladu z nacionalno zakonodajo oziroma kolektivnimi pogodbami.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Ker je Španija zaprosila za pomoč v zvezi s 1.154 presežnimi delavci v 593 podjetjih, ki so razvrščena v oddelek 47 NACE Revizija 2 (trgovina na drobno, razen z motornimi vozili), v regiji Aragón na ravni NUTS II, sem resolucijo podprla, ker se strinjam s predlogom Komisije in spremembami predloga, ki jih je predložil Parlament. Strinjam se tudi, da je treba delovanje in dodano vrednost Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji ovrednotiti v okviru splošnega ocenjevanja programov in raznih drugih instrumentov, ustvarjenih z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 17. maja 2006, v procesu vmesnega pregleda večletnega finančnega okvira 2007-2013.

 
  
MPphoto
 
 

  Mário David (PPE), v pisni obliki. (PT) Pomoč presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni zaradi prestrukturiranja in selitve proizvodnje, mora biti dinamična in prožna, da bi se lahko hitro in učinkovito izvršila. Zaradi strukturnih sprememb v svetovni trgovini je pomembno, da lahko evropsko gospodarstvo učinkovito izvaja instrumente, namenjene podpori delavcem, ki jih je to prizadelo, ter da jim s prekvalificiranjem pomaga pri hitri ponovni vključitvi na trg dela. Finančno pomoč je zato treba odobravati individualno. Treba je tudi poudariti, da ta pomoč ne more nadomestiti ukrepov, za katere so običajno odgovorna podjetja, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij. Ker je Španija zaprosila za pomoč v zvezi s 1.154 presežnimi delavci v 593 podjetjih, ki so razvrščena v oddelek 47 NACE Revizija 2 (trgovina na drobno, razen z motornimi vozili), v regiji Aragón na ravni NUTS II, sem to poročilo oziroma uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji za Španijo v celoti podprl.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Finančna in gospodarska kriza, ki jo prestajamo, je skupaj z nenehnimi spremembami na trgu dela, ki jih je povzročila drugačna struktura svetovne trgovine, privedla do neštetih žrtev brezposelnosti, ki je v mnogih primerih dolgoročna. Za odziv na takšne razmere je bil ustanovljen Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji. V tem posebnem primeru govorimo o uporabi več kot 1,5 milijona EUR v korist Španiji za podporo 1.154 presežnim delavcem v 593 podjetjih iz sektorja trgovine na drobno, ki so bili odpuščeni v obdobju od 1. junija 2009 do 28. februarja 2010. Ker je Komisija preučila to prošnji in meni, da je ustrezna ter da izpolnjuje pogoje, in ker predlaga, da naj se prošnji ugodi, sem to podprl.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Zaradi socialnega vpliva svetovne gospodarske krize, ki je še zlasti vplivala na zaposlovanje, je ustrezna uporaba Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) ključnega pomena za lajšanje stiske številnih evropskih posameznikov in družin, saj prispeva k njihovi ponovni vključitvi v družbo in poklicnem razvoju, obenem pa usposablja delovno silo, primerno za potrebe podjetij in krepitev gospodarstva. V tem okviru je bil predložen tudi ta intervencijski načrt za Španijo, in sicer v zvezi z odpuščanjem 1.154 presežnih delavcev v 593 podjetjih, ki so razvrščena v oddelek 47 (trgovina na drobno, razen z motornimi vozili), v regiji Aragón na ravni NUTS II. Zato upam, da bodo evropske institucije močno okrepile svoja prizadevanja pri izvajanju ukrepov, ki pospešujejo in izboljšujejo stopnje uporabe tako pomembnega vira, kot je ESPG, katerega trenutna uporaba je na zelo nizki ravni. Letos se je zaprosilo za samo 11 % od 500 milijonov EUR, ki so na voljo.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. (IT) Uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za Španijo sem podprl, ker menim, da je ta instrument dragocen vir podpore za delavce, ki jih je gospodarska kriza pahnila v težave. ESPG je bil ustanovljen leta 2006, da bi zagotovil praktično podporo presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni bodisi zaradi razlogov, povezanih s selitvijo njihovih podjetij, ali po spremembi v letu 2009, zaradi gospodarske krize, da bi s tem pomagali pri njihovem ponovnem vključevanju na trg dela.

Današnja prošnja za pomoč se nanaša na 1.154 presežnih delavcev v 593 podjetjih, razvrščenih v oddelek 47 NACE Revizija 2 (trgovina na drobno, razen z motornimi vozili), znesek pomoči pa znaša 1.560.000 EUR in se bo financiral iz ESPG. Podariti moram tudi pomen ESPG, ki se je pokazal kot koristno in učinkovito sredstvo za reševanje brezposelnosti, ki je posledica globalizacije in gospodarske krize.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – V tej prošnji Španije za uporabo 1.560.000 EUR iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji za pomoč 1.154 presežnim delavcem v 593 različnih maloprodajnih podjetjih, ki so bili odpuščeni v obdobju devetih mesecev, se kaže obseg svetovne recesije. To prošnjo sem podprl.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) EU je območje solidarnosti in Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) sodi v ta okvir. Ta podpora je ključna za pomoč brezposelnim in žrtvam selitev podjetij, do katerih prihaja v globaliziranem svetu. Seli se čedalje večje število podjetij, ki izkoriščajo nižje stroške dela v številnih državah, predvsem na Kitajskem in v Indiji, kar povzroča škodo v tistih državah, ki spoštujejo pravice delavcev. Cilj ESPG je pomagati delavcem, ki so žrtve selitev podjetij, in je temeljnega pomena pri lajšanju dostopa do nove zaposlitve. V preteklosti so ESPG že uporabile druge države EU, zato je prav, da odobrimo pomoč tudi Španiji, ki je vložila prošnjo v zvezi s 1.154 presežnimi delavci iz 593 podjetij, ki so razvrščena v oddelek 47 NACE Revizija 2 (trgovina na drobno, razen z motornimi vozili), v regiji Aragón na ravni NUTS II.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki.(DE) 593 španskih podjetij, razvrščenih v oddelek 47 NACE Revizija 2 v regiji Aragón na ravni NUTS II, je odpustilo 1.154 presežnih delavcev. Finančna in gospodarska kriza sta povzročili hud upad prodaje v sektorju trgovine na drobno. Te razmere imajo resne posledice zlasti za regijo Aragón, katere gostota prebivalstva je nižja od povprečja EU. Bojimo se, da bo prišlo do nadaljnjega izseljevanja iz te regije, kjer je pred krizo bilo čutiti majhen porast. Poročilo podpiram, saj je treba nemudoma ukrepati, da bi se odzvali na porast stopenj brezposelnosti, zlasti v majhnih regijah s pešajočim gospodarstvom.

 
  
MPphoto
 
 

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki.(DE) Ker gre pri tem za dodatno podporo za delavce, ki so bili odpuščeni zaradi posledic svetovne finančne in gospodarske krize in ki naj bi na tak način pridobili dodatna sredstva za ponovno vključevanje na trg dela, sem to podprl.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Ker je Španija zaprosila za pomoč v zvezi s 1.154 presežnimi delavci v 593 podjetjih, ki so razvrščena v oddelek 47 NACE Revizija 2 (trgovina na drobno, razen z motornimi vozili), v regiji Aragón na ravni NUTS II, sem resolucijo podprla, ker se strinjam s predlogom Komisije in spremembami predloga, ki jih je predložil Parlament.

Strinjam se tudi z naslednjim:

- Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) bi moral nuditi podporo ponovnemu vključevanju posameznih presežnih delavcev v proces zaposlovanja in rada bi ponovno poudarila, da pomoč iz ESPG ne sme nadomestiti ukrepov, za katere so odgovorna podjetja na podlagi nacionalne zakonodaje ali kolektivnih pogodb, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij oziroma sektorjev;

- delovanje in dodano vrednost ESPG bi morali oceniti v okviru splošne ocene programov in različnih drugih instrumentov, vzpostavljenih z medinstitucionalnim sporazumom z dne 17. maja 2006.

Pozdravljam predlog Komisije o vzpostavitvi dodatnega vira odobritve plačil za neporabljena sredstva Evropskega socialnega sklada, ki je sledil številnim opozorilom Evropskega parlamenta, da je bil ESPG ustanovljen kot ločen in poseben instrument z lastnimi cilji in roki in da je zaradi tega treba opredeliti ustrezne proračunske vrstice za prerazporeditve.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Španska prošnja za pomoč iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) v zvezi z 1.154 presežnimi delavci iz 593 podjetij, ki so razvrščena v oddelek 47 NACE Revizija 2 (trgovina na drobno, razen z motornimi vozili), v regiji Aragón na ravni NUTS II, izpolnjuje vsa zakonsko predpisana merila za upravičenost. Uredba (ES) št. 546/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1927/2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji je namreč začasno razširila področje delovanja ESGP tako, da zajema tudi posredovanje v takšnih okoliščinah,ko neposredno zaradi svetovne gospodarske in finančne krize „v obdobju devetih mesecev izgubi delo vsaj 500 delavcev, zlasti v malih in srednje velikih podjetjih, v oddelku NACE 2 v eni regiji ali dveh sosednjih regijah na ravni NUTS II“. Zato sem resolucijo podprl v upanju, da bodo uporaba ESPG tem delavcem pomagala, da se uspešno ponovno vključijo na trg dela.

 
  
  

Poročilo: Barbara Matera (A7-0357/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE), v pisni obliki. (ES) Pomoč iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji za Valencio sem podprla, ker je bilo zaradi strukturnih sprememb v svetovni trgovini in finančne krize v obdobju od 13. aprila 2009 do 12. januarja 2010 nepričakovano odpuščenih 544 presežnih delavcev v 143 podjetjih iz tekstilnega sektorja v Valencii, kar je imelo resne posledice na lokalni ravni. Med odpuščenimi delavci je 61,7 % moških, 22 % jih je starejših od 55 let, 79,9 % jih ima dokončano samo osnovno izobrazbo, štirje pa so invalidi.

Mislim, da bodo z usposabljanjem, ki jim bo omogočeno v 14 mesecih plačanega dela za polovični delovni čas, izboljšali svojo poklicno usposobljenost, da bi se lahko vključili na trg dela. Kot že v prejšnjem primeru je žalostno, da se ukrepi sprejemajo prepozno, eno leto in dva meseca po prvih odpuščanjih.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Ker je Španija zaprosila za pomoč v zvezi s 350 presežnimi delavci v 143 podjetjih, ki so razvrščena v oddelek 13 NACE Revizija 2 (proizvodnja oblačil), v regiji Comunidad Valenciana na ravni NUTS II, sem resolucijo podprla, ker se strinjam s predlogom Komisije in spremembami predloga, ki jih je predložil Parlament. Strinjam se tudi, da bi predlog Komisije v svoji obrazložitvi moral vključevati jasne in podrobne informacije o vlogi ter analiza meril za upravičenost, pojasnjeni pa so tudi razlogi za odobritev vloge, kar je v skladu z zahtevami Parlamenta.

 
  
MPphoto
 
 

  Mário David (PPE), v pisni obliki. (PT) Pomoč presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni zaradi prestrukturiranja in selitve proizvodnje, mora biti dinamična in prožna, da bi se lahko hitro in učinkovito izvršila. Zaradi strukturnih sprememb v svetovni trgovini je pomembno, da lahko evropsko gospodarstvo učinkovito izvaja instrumente, namenjene podpori delavcem, ki jih je to prizadelo, ter da jim s prekvalificiranjem pomaga pri hitri ponovni vključitvi na trg dela. Finančno pomoč je zato treba odobravati individualno. Treba je tudi poudariti, da ta pomoč ne more nadomestiti ukrepov, za katere so običajno odgovorna podjetja, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij. Ker je Španija zaprosila za pomoč v zvezi s 350 presežnimi delavci v 143 podjetjih, ki so razvrščena v oddelek 13 NACE Revizija 2 (proizvodnja oblačil), v regiji Comunidad Valenciana, sem to poročilo oziroma uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji za Španijo v celoti podprl.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Finančna in gospodarska kriza, ki jo prestajamo, je skupaj z nenehnimi spremembami na trgu dela, ki jih je povzročila drugačna struktura svetovne trgovine, privedla do neštetih žrtev brezposelnosti, ki je v mnogih primerih dolgoročna. Za odziv na takšne razmere je bil ustanovljen Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji. V tem posebnem primeru govorimo o uporabi več kot 2 milijona EUR v korist Španiji za podporo 544 presežnim delavcem v 143 podjetjih iz tekstilnega sektorja, ki so bili odpuščeni v obdobju od 13. aprila 2009 do 12. januarja 2010. Ker je Komisija preučila to prošnji in meni, da je ustrezna ter da izpolnjuje pogoje, in ker predlaga, da naj se prošnji ugodi, sem to podprl.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Zaradi socialnega vpliva svetovne gospodarske krize, ki je še zlasti vplivala na zaposlovanje, je ustrezna uporaba Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) ključnega pomena za lajšanje stiske številnih evropskih posameznikov in družin, saj prispeva k njihovi ponovni vključitvi v družbo in poklicnem razvoju, obenem pa usposablja delovno silo, primerno za potrebe podjetij in krepitev gospodarstva. V tem okviru je bil predložen tudi ta intervencijski načrt za Španijo, in sicer v zvezi z odpuščanjem 350 presežnih delavcev v 143 podjetjih, ki so razvrščena v oddelek 13 NACE Revizija 2 (proizvodnja oblačil), v regiji Comunidad Valenciana na ravni NUTS II. Zato upam, da bodo evropske institucije močno okrepile svoja prizadevanja pri izvajanju ukrepov, ki pospešujejo in izboljšujejo stopnje uporabe tako pomembnega vira, kot je ESPG, katerega trenutna uporaba je na zelo nizki ravni. Letos se je zaprosilo za samo 11 % od 500 milijonov EUR, ki so na voljo.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. (IT) Uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za Španijo sem podprl, ker menim, da je ta instrument dragocen vir podpore za delavce, ki jih je gospodarska kriza pahnila v težave. ESPG je bil ustanovljen leta 2006, da bi zagotovil praktično podporo presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni bodisi zaradi razlogov, povezanih s selitvijo njihovih podjetij, ali po spremembi v letu 2009, zaradi gospodarske krize, da bi s tem pomagali pri njihovem ponovnem vključevanju na trg dela.

Današnja prošnja za pomoč se nanaša na 544 presežnih delavcev (izmed katerih bo pomoč namenjena 350 delavcem), ki so bili odpuščeni v 143 podjetjih, ki so razvrščena v oddelek 13 NACE Revizija 2 (proizvodnja oblačil), kar znaša 2.059.466 EUR, financiranih iz ESPG. Pozdravljam sprejetje poročila, ki kaže, da je ESPG koristno in učinkovito sredstvo za reševanje brezposelnosti, ki je posledica globalizacije in gospodarske krize.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Tekstilni sektor se trenutno v vsej Evropi spopada s težkimi časi. Komisija v odziv na odpuščanje 528 presežnih delavcev v 33 podjetjih v tem sektorju v Španiji predlaga uporabo 1.422.850 EUR. Glasoval sem za.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) EU je območje solidarnosti in Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) sodi v ta okvir. Ta podpora je ključna za pomoč brezposelnim in žrtvam selitev podjetij, do katerih prihaja v globaliziranem svetu. Seli se čedalje večje število podjetij, ki izkoriščajo nižje stroške dela v številnih državah, predvsem na Kitajskem in v Indiji, kar povzroča škodo v tistih državah, ki spoštujejo pravice delavcev. Cilj ESPG je pomagati delavcem, ki so žrtve selitev podjetij, in je temeljnega pomena pri lajšanju dostopa do nove zaposlitve. V preteklosti so ESPG že uporabile druge države EU, zato je prav, da odobrimo pomoč tudi Španiji, ki je vložila prošnjo v zvezi s 350 presežnimi delavci iz 143 podjetij, ki so razvrščena v oddelek 13 NACE Revizija 2 (proizvodnja oblačil), v regiji Comunidad Valenciana na ravni NUTS II.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki.(DE) V obdobju od 13. aprila 2009 do 12. januarja 2010 je bilo iz 143 podjetij, razvrščenih v oddelek 13 NACE Revizija 2 (proizvodnja oblačil) odpuščenih 544 španskih delavcev. Da bi se lahko 350 izmed njih zagotovila pomoč, je Španija zaprosila za uporabo 2.059.466 EUR iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji. Poročilo podpiram, saj so v celoti izpolnjena vsa merila za uporabo sklada.

 
  
MPphoto
 
 

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki.(DE) Ker je delež malih in srednje velikih podjetij, ki so predvsem specializirana za proizvodnjo pohištva, obutve, oblačil, keramičnih izdelkov in igrač, v regiji Comunidad Valenciana zelo visok in ker storitveni sektor predstavlja 60 % skupne stopnje zaposlenosti v tej regiji, je visoko število odpuščenih presežnih delavcev v zadnjih dveh letih ta sektor še posebej močno prizadelo. To ima velike posledice na lokalni ravni. Zato je zelo pomembno, da tekstilni sektor okrepimo in mu še naprej nudimo podporo. Zato sem to prošnjo podprl.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Ker je Španija zaprosila za pomoč v zvezi s 350 presežnimi delavci v 143 podjetjih, ki so razvrščena v oddelek 13 NACE Revizija 2 (proizvodnja oblačil), v regiji Comunidad Valenciana na ravni NUTS II, sem resolucijo podprla, ker se strinjam s predlogom Komisije in spremembami predloga, ki jih je predložil Parlament.

Strinjam se tudi z naslednjim:

- Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) bi moral nuditi podporo ponovnemu vključevanju posameznih presežnih delavcev v proces zaposlovanja in rada bi ponovno poudarila, da pomoč iz ESPG ne sme nadomestiti ukrepov, za katere so odgovorna podjetja na podlagi nacionalne zakonodaje ali kolektivnih pogodb, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij oziroma sektorjev;

- delovanje in dodano vrednost ESPG bi morali oceniti v okviru splošne ocene programov in različnih drugih instrumentov, vzpostavljenih z medinstitucionalnim sporazumom z dne 17. maja 2006.

Pozdravljam predlog Komisije o vzpostavitvi dodatnega vira odobritve plačil za neporabljena sredstva Evropskega socialnega sklada, ki je sledil številnim opozorilom Evropskega parlamenta, da je bil ESPG ustanovljen kot ločen in poseben instrument z lastnimi cilji in roki in da je zaradi tega treba opredeliti ustrezne proračunske vrstice za prerazporeditve.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Prošnja Španije za pomoč iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) se nanaša na 544 presežnih delavcev (med katerimi je do podpore upravičenih 350 delavcev) v 143 podjetjih, ki so razvrščena v oddelek 14 NACE Revizija 2 (proizvodnja oblačil) v regiji Comunidad Valenciana na ravni NUTS II. Po oceni Komisije ta prošnja izpolnjuje vsa zakonsko predpisana merila za upravičenost. Uredba (ES) št. 546/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1927/2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji je namreč začasno razširila področje delovanja ESGP tako, da zajema tudi posredovanje v takšnih okoliščinah,ko neposredno zaradi svetovne gospodarske in finančne krize „v obdobju devetih mesecev izgubi delo vsaj 500 delavcev, zlasti v malih in srednje velikih podjetjih, v oddelku NACE 2 v eni regiji ali dveh sosednjih regijah na ravni NUTS II“. Zato sem resolucijo podprl v upanju, da bodo uporaba ESPG tem delavcem pomagala, da se uspešno ponovno vključijo na trg dela.

 
  
  

Poročilo: Barbara Matera (A7-0356/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE), v pisni obliki. (ES) To pobudo sem podprla, da bi se 330 ljudem od 528, ki so bili odpuščeni v obdobju devetih mesecev v 66 podjetjih v Valencii v sektorju obdelave naravnega kamna, lahko zagotovila dodatna pomoč, da bi se lahko ponovno vključili na trg dela. Med odpuščenimi jih j1 62 % starejših od 45 let, trije so invalidi, 51 % ni opravilo nikakršnega usposabljanja, 34,4 % pa ima dokončano samo osnovno izobrazbo.

Ta skupnost je že prejela drugo pomoč zaradi izgub delovnih mest v proizvodnem sektorju. Zato je treba nujno sprejeti še druge ukrepe. Uporaba Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji je lahko samo del teh ukrepov. Še enkrat obžalujem dejstvo, da je Španija sprejela ukrepe prepozno: tj. eno leto in tri mesece po odpuščanjih, ko bi vendar te ukrepe bilo treba uporabiti takoj in po nujnem postopku.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Ker je Španija zaprosila za pomoč v zvezi s 300 presežnimi delavci v 66 podjetjih, ki so razvrščena v oddelek 23 NACE Revizija 2 (proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov) v regiji Comunidad Valenciana na ravni NUTS II, sem resolucijo podprla, ker se strinjam s predlogom Komisije in spremembami predloga, ki jih je predložil Parlament. Strinjam se tudi, da je treba delovanje in dodano vrednost Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji ovrednotiti v okviru splošnega ocenjevanja programov in raznih drugih instrumentov, ustvarjenih z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 17. maja 2006, v procesu vmesnega pregleda večletnega finančnega okvira 20072013.

 
  
MPphoto
 
 

  Mário David (PPE), v pisni obliki. (PT) Pomoč presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni zaradi prestrukturiranja in selitve proizvodnje, mora biti dinamična in prožna, da bi se lahko hitro in učinkovito izvršila. Zaradi strukturnih sprememb v mednarodni trgovini je pomembno, da lahko evropsko gospodarstvo hitro izvaja instrumente v podporo delavcem, ki so jih te spremembe prizadele, ter da jim omogoči pridobitev znanj in sposobnosti, da se hitro ponovno vključijo na trg dela. Na tej podlagi je treba finančno pomoč zagotavljati individualno. Treba je tudi poudariti, da ta pomoč ne more nadomestiti običajnih ukrepov, za katere so odgovorna podjetja, niti ni namenjena za financiranje podjetij ali njihovo prestrukturiranje. Ker je Španija zaprosila za pomoč v zvezi s 300 presežnimi delavci v 66 podjetjih, ki so razvrščena v oddelek 23 NACE Revizija 2 (proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov), v regiji Comunidad Valenciana, sem to poročilo oziroma uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji za Španijo v celoti podprl.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Danes potrjujemo uporabo svežnja pomoči v višini 1.422.850 EUR iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, in sicer v korist Španije, države, ki jo je svetovna gospodarska kriza hudo prizadela in ki se predvsem spopada s porastom brezposelnosti, ki je višja od evropskega povprečja. V tem posebnem primeru se pomoč nanaša na 528 presežnih delavcev v 66 podjetjih, razvrščeni v oddelek 23 NACE Revizija 2 (proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov). Upam, da se bo špansko gospodarstvo lahko ustrezno odzvalo na krizo, saj je uporaba te pomoči le del tega odziva.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Zaradi socialnega vpliva svetovne gospodarske krize, ki je še zlasti vplivala na zaposlovanje, je ustrezna uporaba Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) ključnega pomena za lajšanje stiske številnih evropskih posameznikov in družin, saj prispeva k njihovi ponovni vključitvi v družbo in poklicnem razvoju, obenem pa zagotavlja nova ustrezna sredstva za izpolnjevanje potreb podjetij in krepitev gospodarstva. V tem okviru je bil oblikovan tudi ta intervencijski načrt za Španijo, in sicer v zvezi s 66 podjetji, ki so razvrščena v oddelek 23 NACE Revizija 2 (proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov), v regiji Comunidad Valenciana na ravni NUTS II. Zato upam, da bodo evropske institucije okrepile svoja prizadevanja pri izvajanju ukrepov, ki pospešujejo in izboljšujejo stopnjo uporabe tako pomembnega vira, kot je ESPG, katerega trenutna uporaba je trenutno na zelo nizki ravni. Letos se je zaprosilo za samo 11 % od 500 milijonov EUR, ki so na voljo.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. (IT) Uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za Španijo sem podprl, ker menim, da je ta instrument dragocen vir podpore za delavce, ki jih je gospodarska kriza pahnila v težave. ESPG je bil ustanovljen leta 2006, da bi zagotovil praktično podporo presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni bodisi zaradi razlogov, povezanih s selitvijo njihovih podjetij, ali po spremembi v letu 2009, zaradi gospodarske krize, da bi s tem pomagali pri njihovem ponovnem vključevanju na trg dela.

Današnja prošnja za pomoč se nanaša na 528 presežnih delavcev (izmed katerih bo pomoč namenjena 300 delavcem), ki so bili odpuščeni v 66 podjetjih, razvrščenih v oddelek 23 NACE Revizija 2 (proizvodnja nekovinskih mineralih izdelkov), kar znaša 1.422.850 EUR, financiranih iz ESPG.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Ta prošnja se nanaša na uporabo skupnega zneska v višini 1.422.850 EUR iz ESPG za Španijo. Nanaša se na 528 presežnih delavcev v 66 podjetjih, razvrščenih v oddelek 23 NACE Revizija 2, tj. „proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov“, ki so bili odpuščeni v devetmesečnem referenčnem obdobju od 31. marca do 30 decembra 2009. Ocena Komisije je temeljila na: oceni povezave med odpuščanji in velikimi strukturnimi spremembami v svetovnih trgovinskih tokovih ali finančno krizo; nepredvidljivosti zadevnih odpuščanj; prikazu števila odpuščenih delavcev in skladnosti z merilom iz člena 2(a); obrazložitvi nepredvidljivosti navedenih odpuščanj; določitvi podjetij, ki odpuščajo delavce, in delavcev, ki jim bo namenjena pomoč, zadevnega ozemlja ter organov in zainteresiranih strani na tem ozemlju; vplivu odpuščanj na zaposlovanje na lokalni, regionalni oziroma nacionalni ravni; usklajenem svežnju storitev, prilagojenih posameznikom, ki jih bo treba financirati, vključno s skladnostjo z ukrepi, ki se financirajo iz strukturnih skladov, datumih, ko se bodo storitve, prilagojene posameznim prizadetim delavcem, začele izvajati oziroma ko naj bi se začele izvajati; postopkih za posvetovanje s socialnimi partnerji, vodstvom in nadzornimi sistemi. V skladu z oceno Komisije prošnja izpolnjuje merila za upravičenost, ki jih določa uredba ESPG, zato jo podpiram.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki.(FR) Vzdržal sem se iz spoštovanja do španskih delavcev iz podjetij, kot je Levantina, ki so bili žrtvovani na oltarju globalizacije. V položaju, v katerega so pahnjeni zaradi neoliberalnih politik, ki jih zagovarja Evropska unija, te zamika, da bi glasoval proti glede na uborni znesek te miloščine. Toda tisto malo, kar dobijo, jim lahko olajša stisko. Toda zaradi tega logika Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji ni nič manj nesprejemljiva. To potrjuje logiko, ki je omogočila družbam Charterhouse in Impala Funds, da povečata svoj kapital na račun delavcev iz podjetja Levantina v regiji Comunidad Valenciana.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) EU je območje solidarnosti in Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) sodi v ta okvir. Ta podpora je ključna za pomoč brezposelnim in žrtvam selitve podjetij, do katerih prihaja v dobi globalizacije. Seli se čedalje večje število podjetij, ki izkoriščajo nižje stroške dela v številnih državah, predvsem na Kitajskem in v Indiji, kar povzroča škodo v državah, ki spoštujejo pravice delavcev. Cilj ESPG je pomagati delavcem, ki so žrtve selitve podjetij, in je temeljnega pomena pri olajšanju dostopa do nove zaposlitve. V preteklosti so ESPG že uporabile druge države EU, zato je prav, da odobrimo pomoč tudi Španiji, ki je vložila prošnjo v zvezi s 300 presežnimi delavci iz 66 podjetij, ki delujejo v panogi, razvrščeni v oddelek 23 NACE Revizija 2 (proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov), v regiji Comunidad Valenciana na ravni NUTS II.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki.(DE) 500 milijonov EUR je letni najvišji znesek sredstev, ki jih je mogoče uporabiti iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji. Ker je v Španiji v obdobju od 31. marca 2009 do 30. decembra 2009 bilo odpuščenih skupaj 528 presežnih delavcev v 66 podjetjih, uporaba sredstev iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v višini 1.422.850 EUR ni niti najmanj presenetljiva. Poročilo podpiram, sa je polna uporaba Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji nadvse dobrodošla.

 
  
MPphoto
 
 

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki.(DE) Podpiram to prošnjo, ki želi ublažiti posledice številnih odpuščanj v tem sektorju in delavcem, ki so bili odpuščeni zaradi svetovne finančne in gospodarske krize, pomagati, da se ponovno vključijo na trg dela.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Ker je Španija zaprosila za pomoč v zvezi s 300 presežnimi delavci v 66 podjetjih, ki so razvrščena v oddelek 23 NACE Revizija 2 (proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov) v regiji Comunidad Valenciana na ravni NUTS II, sem resolucijo podprla, ker se strinjam s predlogom Komisije in spremembami predloga, ki jih je predložil Parlament.

Strinjam se tudi z naslednjim:

- Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) bi moral nuditi podporo ponovnemu vključevanju posameznih presežnih delavcev v proces zaposlovanja in rada bi ponovno poudarila, da pomoč iz ESPG ne sme nadomestiti ukrepov, za katere so odgovorna podjetja na podlagi nacionalne zakonodaje ali kolektivnih pogodb, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij oziroma sektorjev;

- delovanje in dodano vrednost ESPG bi morali oceniti v okviru splošne ocene programov in različnih drugih instrumentov, vzpostavljenih z medinstitucionalnim sporazumom z dne 17. maja 2006.

Pozdravljam predlog Evropske komisije o oblikovanju alternativnega vira sredstev za neporabljena sredstva Evropskega socialnega sklada v odgovor na ponavljajoče se izjave Evropskega parlamenta, da je treba opredeliti ustrezne proračunske mehanizme za prenos sredstev glede na to, da je bil ESPG oblikovan kot poseben in ločen instrument z lastnimi cilji in obdobji financiranja.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Španska prošnja za pomoč iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) v zvezi s 300 od 528 odpuščenih delavcev iz 66 podjetij, ki so razvrščena v oddelek 23 NACE Revizija 2 (proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov), v regiji Comunidad Valenciana na ravni NUTS II, izpolnjuje vsa zakonsko predpisana merila za upravičenost. V skladu z Uredbo (ES) št. 546/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1927/2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, se je področje delovanja ESPG začasno razširilo: zajema namreč tudi posredovanje v takšnih okoliščinah, ko neposredno zaradi svetovne gospodarske in finančne krize „v obdobju devetih mesecev izgubi delo vsaj 500 delavcev, zlasti v malih in srednje velikih podjetjih, v oddelku NACE 2 v eni regiji ali dveh sosednjih regijah na ravni NUTS II“. Zato sem resolucijo podprl in upam, da bodo sredstva iz ESPG prispevala k uspešni ponovni vključitvi teh delavcev na trg dela.

 
  
  

Poročilo: Barbara Matera (A7-0351/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE), v pisni obliki. (ES) Kriza je povzročila 28 % upad registracij vozil. V območju Terres de l'Ebre (Katalonija) je zaposlenost v storitvenem sektorju 60-odstotna. Zaprtje podjetja Lear Automotive je povzročilo 4-odstotno porast brezposelnosti na tem območju, ki je leta 2009 znašala 22,7 %.

Namen te pomoči je zagotoviti sveženj posamezniku prilagojenih storitev, podoben drugi pomoči, ki je bila odobrena v isti regiji in za isti sektor v primeru 1.429 od 2.330 presežnih delavcev. V tem primeru gre za 508 od 515 presežnih delavcev, ki so bili odpuščeni po zaprtju podjetja Lear Automotive v obdobju štirih mesecev v letu 2010. Ta pobudo sem podprla, da bi ta prošnja lahko vsem prizadetim omogočila ponovno vključitev na trg dela in da bo pomagala zmanjšati brezposelnost.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Ker je Španija zaprosila za pomoč za 508 presežnih delavcev v podjetju Lear Automotive (EEDS) Spain, S.L. Sociedad Unipersonal, ki deluje v avtomobilskem sektorju, sem resolucijo podprla, saj se s predlogom Komisije, kot ga je popravil Parlament, strinjam. Strinjam se tudi, da bi predlog Komisije v svoji obrazložitvi moral vključevati jasne in podrobne informacije o vlogi ter analiza meril za upravičenost, pojasnjeni pa so tudi razlogi za odobritev vloge, kar je v skladu z zahtevami Parlamenta.

 
  
MPphoto
 
 

  Mário David (PPE), v pisni obliki. (PT) Pomoč presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni zaradi prestrukturiranja in selitve proizvodnje, mora biti dinamična in prožna, da bi se lahko hitro in učinkovito izvršila. Zaradi strukturnih sprememb v svetovni trgovini je pomembno, da lahko evropsko gospodarstvo učinkovito izvaja instrumente, namenjene podpori delavcem, ki jih je to prizadelo, ter da jim s prekvalificiranjem pomaga pri hitri ponovni vključitvi na trg dela. Finančno pomoč je zato treba odobravati individualno. Treba je tudi poudariti, da ta pomoč ne more nadomestiti ukrepov, za katere so običajno odgovorna podjetja, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij. Ker je Španija zaprosila za pomoč v zvezi s 508 presežnimi delavci v podjetju Lear Automotive (EEDS), ki deluje v avtomobilskem sektorju v regiji Katalonija, sem to poročilo oziroma uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji za Španijo v celoti podprl.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Ponovno smo tu, da bi sprejeli uporabo svežnja pomoči iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) v višini 382.000 EUR za namen podpore španski avtomobilski industriji. V tem posebnem primeru se pomoč nanaša na 515 delovnih mest, ki so bila izgubljena v podjetju Lear Automotive (EEDS) Spain, S.L. Sociedad Unipersonal, ki deluje v avtomobilskem sektorju v Kataloniji. Pred krizo je bil avtomobilski sektor najpomembnejši vir izvoza Španije. Vendar pa padec povpraševanja za te proizvode v Evropski uniji, ki je posledica krize, grozi s še več odpuščanji, ne samo v Španiji, temveč po vsej Uniji, zato je pomembno, da uporaba ESPG lahko učinkovito pomaga sektorju, ki je tako pomemben za evropsko gospodarstvo.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Zaradi socialnega vpliva svetovne gospodarske krize, ki je še zlasti vplivala na zaposlovanje, je ustrezna uporaba Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) ključnega pomena za lajšanje stiske številnih evropskih posameznikov in družin, saj prispeva k njihovi ponovni vključitvi v družbo in poklicnem razvoju, obenem pa zagotavlja nova ustrezna sredstva za izpolnjevanje potreb podjetij in krepitev gospodarstva. V tem okviru je bil oblikovan tudi ta intervencijski načrt za Španijo, ki bo ponudil pomoč 508 posameznikom, ki so izgubili službo v podjetju Lear Automotive (EEDS) Spain, S.L. Sociedad Unipersonal, ki deluje v avtomobilskem sektorju. Zato upam, da bodo evropske institucije okrepile svoja prizadevanja pri izvajanju ukrepov, ki pospešujejo in izboljšujejo stopnjo uporabe tako pomembnega vira, kot je ESPG, katerega trenutna uporaba je trenutno na zelo nizki ravni. Letos se je zaprosilo za samo 11 % od 500 milijonov EUR, ki so na voljo.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. (IT) Uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za Španijo sem podprl, ker menim, da je ta instrument dragocen vir podpore za delavce, ki jih je gospodarska kriza pahnila v težave. ESPG je bil ustanovljen leta 2006, da bi zagotovil praktično podporo presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni bodisi zaradi razlogov, povezanih s selitvijo njihovih podjetij, ali po spremembi v letu 2009, zaradi gospodarske krize, da bi s tem pomagali pri njihovem ponovnem vključevanju na trg dela.

Današnja prošnja za pomoč se nanaša na 515 presežnih delavcev (izmed katerih bo pomoč namenjena 508 delavcem) v podjetju Lear Automotive (EEDS) Spain, ki deluje v avtomobilskem sektorju v Kataloniji, kar znaša 382.200 EUR, financiranih iz ESPG. Pozdravljam sprejetje poročila, ki kaže, da je ESPG koristno in učinkovito sredstvo za reševanje brezposelnosti, ki je posledica globalizacije in gospodarske krize.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Gospodarska recesija v avtomobilskem sektorju je pripeljala do odpuščanja 515 presežnih delavcev v podjetju Lear Automotive (Španija). Predlog za uporabo 382.200 EUR iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, ki bodo namenjeni za pomoč tem delavcem, podpiram.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki.(FR) Vzdržal sem se iz spoštovanja do španskih delavcev podjetja Lear Automotive, ki so bili žrtvovani na oltarju globalizacije. V položaju, v katerega so pahnjeni zaradi neoliberalnih politik, ki jih zagovarja Evropska unija, te zamika, da bi glasoval proti glede na uborni znesek te miloščine. Toda tisto malo, kar dobijo, jim lahko olajša stisko. Toda zaradi tega logika Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji ni nič manj nesprejemljiva. Potrjuje logiko, ki je to ameriško multinacionalko in njena glavna delničarja, družbo Pezna Investment Management in pokojninski sklad učiteljev Kalifornije, pripeljala do tega, da se preselijo brez ozira na tiste, ki so poskrbeli za njihovo bogastvo.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) EU je območje solidarnosti in Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) sodi v ta okvir. Ta podpora je ključna za pomoč brezposelnim in žrtvam selitve podjetij, do katerih prihaja v dobi globalizacije. Seli se čedalje večje število podjetij, ki izkoriščajo nižje stroške dela v številnih državah, predvsem na Kitajskem in v Indiji, kar povzroča škodo v državah, ki spoštujejo pravice delavcev. Cilj ESPG je pomagati delavcem, ki so žrtve selitve podjetij, in je temeljnega pomena pri olajšanju dostopa do nove zaposlitve. V preteklosti so ESPG že uporabile druge države EU, zato je prav, da zdaj odobrimo to pomoč tudi Španiji, in sicer v zvezi s 508 presežnimi delavci iz podjetja Lear Automotive (EEDS) Spain, S.L. Sociedad Unipersonal, ki deluje v avtomobilskem sektorju v Kataloniji.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki.(DE) Da bi lahko zaprosili za sredstva iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji in da bi ta prošnja bila odobrena, je treba izpolniti jasno opredeljena merila. Sklad je namenjen presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni zaradi posledic svetovne finančne in gospodarske krize, saj določa ukrepe, ki bodo zagotovili njihovo hitro ponovno vključitev na trg dela. Za takšne primere vsako leto namenja znesek v višini 500 milijonov EUR. A da bi Španija lahko zaprosila za sredstva, mora podjetje odpustiti najmanj 500 presežnih delavcev – kot je storilo špansko podjetje Lear Automotive, ki izpolnjuje vsa merila. Poročilo podpiram, sa so sredstva iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji temu tudi namenjena.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Ker je Španija zaprosila za pomoč za 508 presežnih delavcev v podjetju Lear Automotive (EEDS) Spain, S.L. Sociedad Unipersonal, ki deluje v avtomobilskem sektorju, sem resolucijo podprla, saj se s predlogom Komisije, kot ga je popravil Parlament, strinjam.

Strinjam se tudi z naslednjim:

- Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) bi moral nuditi podporo ponovnemu vključevanju posameznih presežnih delavcev v proces zaposlovanja in rada bi ponovno poudarila, da pomoč iz ESPG ne sme nadomestiti ukrepov, za katere so odgovorna podjetja na podlagi nacionalne zakonodaje ali kolektivnih pogodb, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij oziroma sektorjev;

- delovanje in dodano vrednost ESPG bi morali oceniti v okviru splošne ocene programov in različnih drugih instrumentov, vzpostavljenih z medinstitucionalnim sporazumom z dne 17. maja 2006.

Pozdravljam predlog Evropske komisije o oblikovanju alternativnega vira sredstev za neporabljena sredstva Evropskega socialnega sklada v odgovor na ponavljajoče se izjave Evropskega parlamenta, da je treba opredeliti ustrezne proračunske mehanizme za prenos sredstev glede na to, da je bil ESPG oblikovan kot poseben in ločen instrument z lastnimi cilji in obdobji financiranja.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Španska prošnja za pomoč iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) v zvezi s 508 presežnimi delavci iz podjetja Lear Automotive (EEDS) Spain, S.L. Sociedad Unipersonal, ki deluje v avtomobilskem sektorju, izpolnjuje vsa zakonsko predpisana merila za upravičenost. V skladu z Uredbo (ES) št. 546/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1927/2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, se je področje delovanja ESPG začasno razširilo: posredovanje je bilo predvideno v takšnih okoliščinah, ko je neposredno zaradi svetovne gospodarske in finančne krize odpuščenih „vsaj 500 presežnih delavcev v obdobju štirih mesecev v podjetju v državi članici“. Zato sem resolucijo podprl in upam, da bodo sredstva iz ESPG prispevala k uspešni ponovni vključitvi teh delavcev na trg dela.

 
  
  

Poročilo: Barbara Matera (A7-0352/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Ker je Poljska zaprosila za pomoč v zvezi s 189 presežnimi delavci v podjetju H. Cegielski-Poznań in v štirih podjetjih, ki so njegovi dobavitelji, podjetja pa se ukvarjajo s proizvodnjo ladijskih dizelskih motorjev, sem resolucijo podprla, saj se strinjam s predlogom Komisije in spremembami tega predloga, ki jih je predlagal Parlament. Strinjam se tudi, da bi bilo treba zagotoviti, da bo Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) podprl ponovno vključevanje posameznih presežnih delavcev na trg dela, zato želim ponoviti, da pomoč iz ESPG ne sme nadomestiti katere so odgovorna podjetja na podlagi nacionalne zakonodaje ali kolektivnih pogodb, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij oziroma sektorjev.

 
  
MPphoto
 
 

  Mário David (PPE), v pisni obliki. (PT) Pomoč presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni zaradi prestrukturiranja in selitve proizvodnje, mora biti dinamična in prožna, da bi se lahko hitro in učinkovito izvršila. Zaradi strukturnih sprememb v mednarodni trgovini je pomembno, da lahko evropsko gospodarstvo hitro izvaja instrumente v podporo delavcem, ki so jih te spremembe prizadele, ter da jim omogoči pridobitev znanj in sposobnosti, da se hitro ponovno vključijo na trg dela. Na tej podlagi je treba finančno pomoč zagotavljati individualno. Treba je tudi poudariti, da ta pomoč ne more nadomestiti običajnih ukrepov, za katere so odgovorna podjetja, niti ni namenjena za financiranje podjetij ali njihovo prestrukturiranje. Ker je Poljska zaprosila za pomoč v zvezi s 189 presežnimi delavci v podjetju H. Cegielski-Poznań in v štirih podjetjih, ki so njegovi dobavitelji, podjetja pa se ukvarjajo s proizvodnjo ladijskih dizelskih motorjev in električnih postaj, sem to poročilo oziroma uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji za Poljsko v celoti podprl.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Danes smo tu, da bi sprejeli sveženj pomoči iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) v višini 114.250 EUR za Poljsko, in sicer za odpravo posledic 658 odpuščanj v štirih proizvodnih obratih podjetja H. Cegielski-Poznań in v štirih podjetjih, ki so njegovi dobavitelji, podjetja pa se ukvarjajo s proizvodnjo ladijskih dizelskih motorjev v mestu Poznań in okrožju Poznań. Čeprav je takšna pomoč, kot vedno poudarjam, izredno pomembna za reševanje trenutnih simptomov, to ni dokončna rešitev za probleme, ki so doleteli različne sektorje evropske industrije in ki niso samo posledica gospodarske krize, ki jo prestajamo, temveč tudi potrebe po tem, da se mora Evropa prilagoditi spreminjajočemu se svetu, v katerem je treba biti konkurenčen.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Zaradi socialnega vpliva svetovne gospodarske krize, ki je še zlasti vplivala na zaposlovanje, je ustrezna uporaba Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) ključnega pomena za lajšanje stiske številnih evropskih posameznikov in družin, saj prispeva k njihovi ponovni vključitvi v družbo in poklicnem razvoju, obenem pa zagotavlja nova ustrezna sredstva za izpolnjevanje potreb podjetij in krepitev gospodarstva. V tem okviru je bil oblikovan tudi ta intervencijski načrt za Poljsko, in sicer v zvezi s 189 posamezniki, ki so izgubili službo v podjetju H. Cegielski-Poznań in v štirih podjetjih, ki so njegovi dobavitelji, podjetja pa se ukvarjajo s proizvodnjo ladijskih dizelskih motorjev. Zato upam, da bodo evropske institucije okrepile svoja prizadevanja pri izvajanju ukrepov, ki pospešujejo in izboljšujejo stopnjo uporabe tako pomembnega vira, kot je ESPG, katerega trenutna uporaba je trenutno na zelo nizki ravni. Letos se je zaprosilo za samo 11 % od 500 milijonov EUR, ki so na voljo.

 
  
MPphoto
 
 

  Jarosław Kalinowski (PPE), v pisni obliki.(PL) Svetovna gospodarska kriza je povzročila velike strukturne spremembe v mnogih podjetjih, zaradi česar je veliko število ljudi izgubilo službo. Predlog, ki ga obravnavamo, se nanaša na pomoč veliki skupini delavcev, ki so bili odpuščeni v poljski regiji Wielkopolskie. Drugi predlog za finančno pomoč, o katerem glasujemo danes, zadeva še nekaj sto več odpuščanj v isti regiji. Na lokalnem trgu v tej regiji Poljske je torej prišlo do ogromnih pretresov. Vesel sem, da je Evropska komisija potrdila, da prošnja izpolnjuje zahtevane pogoje za odobritev finančne podpore. Zaradi tega bodo odpuščeni delavci lahko bodisi dobili nazaj svoje stare službe ali poiskali nove, lastniki podjetij pa bodo lahko s pomočjo podpore ublažili negativne učinke svetovne krize in obdržali svoj položaj na trgu.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. (IT) Uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) v korist Poljske sem podprl. ESPG je bil ustanovljen leta 2006, da bi zagotovil praktično podporo presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni bodisi zaradi razlogov, povezanih s selitvijo njihovih podjetij, ali po spremembi v letu 2009, zaradi gospodarske krize, da bi s tem pomagali pri njihovem ponovnem vključevanju na trg dela. Današnja prošnja za pomoč se nanaša na 658 presežnih delavcev (izmed katerih bo pomoč namenjena 189 delavcem), ki so bili odpuščeni v podjetju H. Cegielski-Poznań in v štirih podjetjih, ki so njegovi dobavitelji, podjetja pa se ukvarjajo s proizvodnjo ladijskih dizelskih motorjev v Poznańu in Poviatu, kar znaša 114.250 EUR, financiranih iz ESPG.

Nazadnje želim omeniti, da sprejetje današnjega poročila ponovno govori o pomenu ESPG, ki je dragocen vir pomoči delavcem, ki so se zaradi gospodarske krize znašli v težavah, obenem pa je tudi učinkovito orodje za boj proti brezposelnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – To prošnjo za uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji za pomoč 658 presežnim delavcem iz podjetja H. Cegielski-Poznań in štirih podjetij, ki so njegovi dobavitelji, podjetja pa se ukvarjajo s proizvodnjo ladijskih dizelskih motorjev v Poznańu in njegovi okolici, sem podprl. Komisija je predlagala uporabo 114.250 EUR, kar podpiram.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki.(FR) Vzdržal sem se iz spoštovanja do delavcev iz poljske avtomobilske industrije, ki so bili žrtvovani na oltarju globalizacije. V položaju, v katerega so pahnjeni zaradi neoliberalnih politik, ki jih zagovarja Evropska unija, te zamika, da bi glasoval proti glede na uborni znesek te miloščine. Toda tisto malo, kar dobijo, jim lahko olajša stisko. Toda zaradi tega logika Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji ni nič manj nesprejemljiva. Potrjuje logiko, ki je v privatizacijo pripeljala državna podjetja, kot je Ciegielski-Poznań.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) EU je območje solidarnosti in Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) sodi v ta okvir. Ta podpora je ključna za pomoč brezposelnim in žrtvam selitve podjetij, do katerih prihaja v dobi globalizacije. Seli se čedalje večje število podjetij, ki izkoriščajo nižje stroške dela v številnih državah, predvsem na Kitajskem in v Indiji, kar povzroča škodo v državah, ki spoštujejo pravice delavcev. Cilj ESPG je pomagati delavcem, ki so žrtve selitve podjetij, in je temeljnega pomena pri olajšanju dostopa do nove zaposlitve. V preteklosti so ESPG že uporabile druge države EU, zato je prav, da odobrimo pomoč tudi Poljski, ki je vložila prošnjo v zvezi s 189 presežnimi delavci v podjetju H. Cegielski-Poznań in v štirih podjetjih, ki so njegovi dobavitelji, podjetja pa se ukvarjajo s proizvodnjo ladijskih dizelskih motorjev.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki.(DE) EU je vzpostavila Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji, da bi države, v katerih so bili delavci odpuščeni zaradi posledic svetovne finančne in gospodarske krize, lahko slednjim ponudile praktično pomoč. Uporaba sredstev je namenjena olajšati ponovno vključevanje vseh odpuščenih delavcev na trg dela. Poročilo podpiram, saj mora Poljska pomagati 658 delavcem, ki so bili odpuščeni v podjetju H. Cegielski-Poznán.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Ker je Poljska zaprosila za pomoč v zvezi s 189 presežnimi delavci v podjetju H. Cegielski-Poznań in v štirih podjetjih, ki so njegovi dobavitelji, podjetja pa se ukvarjajo s proizvodnjo ladijskih dizelskih motorjev, sem resolucijo podprla, saj se strinjam s predlogom Komisije in spremembami tega predloga, ki jih je predlagal Parlament.

Strinjam se tudi z naslednjim:

- Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) bi moral nuditi podporo ponovnemu vključevanju posameznih presežnih delavcev v proces zaposlovanja in rada bi ponovno poudarila, da pomoč iz ESPG ne sme nadomestiti ukrepov, za katere so odgovorna podjetja na podlagi nacionalne zakonodaje ali kolektivnih pogodb, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij oziroma sektorjev;

- delovanje in dodano vrednost ESPG bi morali oceniti v okviru splošne ocene programov in različnih drugih instrumentov, vzpostavljenih z medinstitucionalnim sporazumom z dne 17. maja 2006.

Pozdravljam predlog Evropske komisije o oblikovanju alternativnega vira sredstev za neporabljena sredstva Evropskega socialnega sklada v odgovor na ponavljajoče se izjave Evropskega parlamenta, da je treba opredeliti ustrezne proračunske mehanizme za prenos sredstev glede na to, da je bil ESPG oblikovan kot poseben in ločen instrument z lastnimi cilji in obdobji financiranja.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Poljska prošnja za pomoč iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) v zvezi s 189 od 658 presežnih delavcev, ki so bili v obdobju od 1. septembra 2009 do 1. januarja 2010 odpuščeni v podjetju H. Cegielski-Poznań in v štirih podjetjih, ki so njegovi dobavitelji, podjetja pa se ukvarjajo s proizvodnjo ladijskih dizelskih motorjev, izpolnjuje vsa zakonsko predpisana merila za upravičenost. V skladu z Uredbo (ES) št. 546/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1927/2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, se je področje delovanja ESPG začasno razširilo: posredovanje je bilo predvideno v takšnih okoliščinah, ko je neposredno zaradi svetovne gospodarske in finančne krize odpuščenih „vsaj 500 presežnih delavcev v obdobju štirih mesecev v podjetju v državi članici, vključno z delavci, ki postanejo presežni pri dobaviteljih ali proizvajalcih v poproizvodni fazi“. Zato sem resolucijo podprl in upam, da bodo sredstva iz ESPG prispevala k uspešni ponovni vključitvi teh delavcev na trg dela.

 
  
  

Poročilo: Barbara Matera (A7-0336/2010), (A7-0337/2010), (A7-0359/2010), (A7-0358/2010), (A7-0357/2010), (A7-0356/2010), (A7-0351/2010), (A7-0352/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – S sprejetjem tega besedila EP zahteva od vpletenih institucij, naj si ustrezno prizadevajo za pospešitev uporabe ESPG. Opozarja tudi, da so institucije zavezane zagotoviti nemoten in hiter potek postopka za sprejetje sklepov o uporabi ESPG, iz katerih se zagotavlja enkratna in časovno omejena individualna podpora za delavce, ki so bili odpuščeni zaradi globalizacije ter finančne in gospodarske krize. Poudarja vlogo, ki jo ima lahko ESPG pri ponovni vključitvi odpuščenih delavcev na trg dela. Na koncu poudarja tudi, da bi morali v skladu s členom 6 Uredbe o ESPG zagotoviti, da bo ESPG podpiral ponovno vključevanje posameznih presežnih delavcev na trg dela, in ponovno opozarja, da pomoč iz sklada ESPG ne sme nadomestiti ukrepov, za katere so glede na nacionalno zakonodajo ali kolektivne pogodbe odgovorna podjetja, prav tako pa ne sme financirati prestrukturiranja podjetij ali sektorjev.

 
  
  

Poročilo: Claude Moraes (A7-0347/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Žalostno je, da ta predlog, ki sega v leto 2003 in katerega namen je beguncem po petih letih neprekinjenega zakonitega prebivanja zagotoviti status rezidenta za daljši čas, v vmesnem obdobju še ni bil izveden. S spremembami, ki jih je aprila 2008 predlagal Evropski parlament in ki poleg drugih ukrepov določajo izračun petih let prebivanja pred vložitvijo vloge za priznanje statusa rezidenta za daljši čas, in glede na neenotnost v Svetu, bo ta nov predlog neposredno pomagal upravičencem do mednarodne zaščite, ki na ozemlju EU prebivajo več kot pet let, vendar še nimajo statusa rezidenta.

 
  
MPphoto
 
 

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. (LT) Podprla sem to poročilo, ki podpira uporabo predloga tako za begunce po Ženevski konvenciji kot za upravičence do nadomestne zaščite. Evropski parlament v svojem predlogu podpira predlog Evropske komisije in upošteva zavezo za zaščito interesov upravičencev do mednarodne zaščite. Želela bi opozoriti na dejstvo, da je sedanji položaj državljanov tretjih držav, ki so upravičenci do mednarodne zaščite, nejasen, saj pogoji za dodelitev tega statusa niso usklajeni. V skladu s predlogom Komisije bodo pogoji in postopek za dodelitev statusa v Evropski uniji enostavnejši in bolj jasni. Poleg tega bo ta nova direktiva upravičencem do mednarodne zaščite, ki postanejo rezidenti za daljši čas, omogočila uveljavljanje pravice do prebivanja v drugi državi članici in ne zgolj v tisti, ki jim je dodelila mednarodno zaščito.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. (PT) Ta pobuda je bila predložena po predlogu direktive o razširitvi statusa rezidenta za daljši čas na begunce in upravičence do nadomestne zaščite, ki ni nikoli dosegla enotnosti v Svetu, ki je bila potrebna pred začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe. Cilj pobude je zagotoviti pravno varnost upravičencem do mednarodne zaščite, ki so pet let zakonito prebivali v državi članici, glede njihovih pravice do prebivanja v državi članici, pa tudi sklop pravic, primerljivih tistim, ki jih imajo državljani EU.

Dosežen kompromis je izredno pomemben, ne samo zato, ker beguncem v EU omogoča visoko raven zaščite in pravne varnosti, temveč tudi zato, ker končno odpravlja diskriminatorno obravnavo vseh državljanov držav zunaj EU.

Je tudi pomemben politični signal, saj sprejetje te prve pobude o nizu šestih delov zakonodaje ni samo prvi korak, temveč tudi odraz konstruktivnega pristopa, ki vodi tri institucije pri vzpostavitvi skupnega evropskega azilnega sistema, ki naj bi ga dobili leta 2012.

 
  
MPphoto
 
 

  Ioan Enciu (S&D), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za sprejetje te direktive. Predlog direktive spreminja direktivo iz leta 2003, da bi se tudi upravičencem do mednarodne zaščite (predvsem beguncem) dodelila pravica, po kateri so upravičeni do dovoljenja za prebivanje za daljši čas v EU, če zadevna oseba že vsaj pet let zakonito prebiva v EU. Ko bodo dobili to dovoljenje, bodo lahko uživali podobne pravice kot drugi državljani in bodo lahko na primer potovali in se nastanili v kateri koli državi EU (razen v Združenem kraljestvu, na Danskem in na Irskem). Poleg tega je določeno, da se te upravičence do mednarodne zaščite še vedno lahko izžene iz EU, vendar ob upoštevanju zelo strogih pravil in načela vračanja ter pravic, ki so zagotovljene v Listini o temeljnih pravicah.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Namen tega predloga je razširiti obseg uporabe Direktive Sveta 2003/109/ES o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas, ter upravičencev do mednarodne pomoči, ki več kot pet let zakonito prebivajo v državi članici. S tem, ko se upravičenci do mednarodne zaščite obravnavajo enako v vseh državah članicah, takšen ukrep odpravlja neenakosti, ki so do zdaj obstajale med državami članicami, zadevnim posameznikom pa bo omogočil da prebivajo v drugi državi članici in ne zgolj v tisti, ki jim je dodelila mednarodno zaščito, to pa je nekaj, kar se do zdaj še ni zgodilo. Ti ukrepi so pomembni ravno zaradi tega, ker vzpostavljamo skupno območje svobode in varnosti v Evropi, ki ustvarja območje, v kateri morajo tisti, ki jim je bila zaščita v okviru mednarodnega prava upravičeno dodeljena, uživati enake pravice v različnih državah članicah.

 
  
MPphoto
 
 

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. (FR) Po prvem neuspelem poskusu je bil že skrajni čas, da so upravičenci do mednarodne zaščite končno deležni enake obravnave kot drugi prebivalci iz tretjih držav, ki imajo status rezidenta za daljši čas. Dejansko ni nobenega razloga, zakaj bi jih morali obravnavati tako različno ali zakaj bi moralo biti toliko negotovosti glede njihovega statusa v Uniji. Zato sem podprla poročilo Clauda Moraesa, ki med drugim omogoča nadaljnjo povečanje zagotovil proti „vračanju“ in, kljub nekaterim izraženim zadržkom, določa ustrezno dolgo obdobje petletnega prebivanja. Drugo pomembno dejstvo, ki ga je treba pozdraviti, je, da je to edino besedilo iz „azilnega svežnja“, ki je bilo sprejeto pod belgijskim predsedstvom Sveta Evropske unije, in to kljub zavezam, ki so bile dane na začetku njegovega mandata. Zato si moramo še naprej prizadevati, da bi zagotovili, da se bo skupni evropski azilni sistem, ki med drugim temelji na skupnih postopkih in pogojih za sprejem, v Uniji končno uresničil. Danes je jasno, za kaj gre: skupni sistem bomo lahko imeli samo, če bomo izboljšali in uskladili nacionalne azilne sisteme, ki se trenutno tako močno razlikujejo.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. (IT) Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2003/109/ES, da se razširi njeno področje uporabe na upravičence do mednarodne zaščite, sem podprl. To sem storil zato, ker menim, da je pomembno, da se beguncem zagotovijo enake pravice, kot jih uživajo državljani iz tretjih držav, ki imajo dovoljene za prebivanje za daljši čas.

Z današnjim glasovanjem je Evropski parlament zaprl luknjo v pravu Evropske unije, ki ureja pravni status zakonitih rezidentov za daljši čas, ki niso zaprosili za status begunca in upravičenca do mednarodne zaščite. Zahvaljujoč novim pravilom bodo ti ljudje lahko uživali večjo pravno varnost v zvezi s svojim pravnim statusom v Evropski uniji in ne bodo več deležni neenake obravnave v primerjavi z državljani iz tretjih držav.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Podprl sem ta predlog, katerega namen je upravičencem do mednarodne zaščite, ki več kot 5 let zakonito prebivajo na ozemlju EU, zagotoviti status rezidenta za daljši čas. To jim daje priložnost, da se vključijo v družbo, kar pomeni, da bodo lahko komunicirali v uradnem jeziku njihove države članice prebivanja in da bodo bolj seznanjeni s svojimi pravicami in obveznostmi, kakor tudi s temeljnimi vrednotami države članice prebivanja. Zato mora država članica rezidentom za daljši čas zagotoviti učenje jezika. Države članice je treba tudi spodbujati k oblikovanju programov usposabljanja o temeljnih zakonih in vrednotah države članice prebivanja ter načelih demokracije, človekovih pravic in enakosti, kakor tudi o posameznih pravicah in obveznostih v tej državi članici.

 
  
MPphoto
 
 

  Clemente Mastella (PPE), v pisni obliki. (IT) To poročilo sem podprl, ker sem prepričan, da bo imelo pozitiven učinek za vse upravičence do mednarodne zaščite, ki na ozemlju Evropske unije zakonito prebivajo več kot pet let, ki pa trenutno niso nikakor upravičeni do statusa rezidenta za daljši čas.

Prepričani smo, da je treba zagotoviti večjo pravno varnost v zvezi z njihovim pravnim položajem v EU, pri čemer se je treba izogniti različni obravnavi glede na druge državljane iz tretjih držav. Tako kot nekatere države članice smo tudi mi resno zaskrbljeni, da bo zaradi njihovega posebnega geografskega ali demografskega položaja tam prebivalo nesorazmerno veliko število upravičencev do mednarodne zaščite.

Zato se zdi, da so zdaj bolj kot kdaj koli prej potrebni dodatni ukrepi, ki bodo reševali morebitne neželene posledice, to pa pomeni, da je med drugim treba sprejeti ukrepe, ki bodo tem ljudem olajšali selitev in pridobitev prebivališča v drugi državi članici in ne zgolj v tisti, ki jim je dodelila mednarodno zaščito. Zato podpiramo vse možne predlagane zaščitne ukrepe proti vračanju (dovoljenje za izvajanje izgona bi morale imeti samo tiste države članice, ki so dodelile mednarodno zaščito), da bi si prizadevali za ohranitev družinske enotnosti, kjer je to zaželeno.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Namen tega je, da bo sprejetje tega poročila razširilo obseg uporabe Direktive Sveta 2003/109/ES o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas, ter upravičencev do mednarodne pomoči, ki več kot pet let zakonito prebivajo v državi članici. S tem bo od zdaj naprej omogočeno enako obravnavanje upravičencev do mednarodne zaščite v vseh državah članicah, zadevni posamezniki pa bodo lahko prebivali tudi v drugi državi članici in ne zgolj v tisti, ki jim je dodelila mednarodno zaščito, kar se do zdaj še ni zgodilo. Pomen teh ukrepov je neposredno povezan s ciljem vzpostavitve skupnega območja svobode in varnosti v Evropi, ki ustvarja območje, v kateri morajo tisti, ki jim je bila zaščita v okviru mednarodnega prava upravičeno dodeljena, uživati enake pravice v različnih državah članicah.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. (LV) Mednarodno pravo in moralna načela dajejo Evropski uniji priložnost, da pospeši dodelitev pravnega statusa posameznikom, katerih življenje v njihovi domovini, zunaj Evropske unije, ni mogoče. Vsaka posameznik ima pravico do obravnave, ki je dostojna človeka. Vendar pa je status begunca treba opredeliti ob upoštevanju vseh okoliščini in pri tem prepovedati vse oblike špekulativnih dejanj, bodisi finančne narave ali takšne, ki se nanašajo na politiko preseljevanja. Žal pa se dejstva, ki niso bila temeljito preverjena, pogosto sprejemajo kot resnična, tako v Evropski uniji kot v Evropskem parlamentu. Včasih se kot resnične jemljejo neresnične izjave zagovornikov pravic in raznih posameznikov. Pomembno je, da ne dopuščamo populizma. V nasprotnem primeru se bodo narodi lahko naseljevali v Evropo v okviru statusa begunca.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki.(DE) Ali, pod kakšnimi pogoji in po preteku katerega obdobja zakonitega prebivanja se beguncem dodeli dovoljenje za prebivanje za daljši čas, je odločitev držav članic in tega ne sme narekovati EU. Dejstvo, da je bil ta predlog sprejet dve leti prepozno in v spremenjeni obliki, ima svoje težave, saj bo pravilno tolmačenje pogosto citirane Ženevske konvencije pripeljalo do tega, da bo sprejet samo del prošenj za azil. Dejstvo, da morajo upravičenci do mednarodne zaščite po petih letih zakonitega prebivanja dobiti pravice, ki so primerljive tistim, ki jih imajo državljani EU, je povzročilo težave in odprlo vprašanja, zlasti v tistih državah EU z močnimi socialnimi sistemi, to pa bo povzročilo stroške, ki jih ne bo mogoče oceniti.

Razširitev področja uporabe za namen vključitve beguncev in upravičencev do nadomestne zaščite lahko predstavlja samo še večje breme državni blagajni. Predvsem moramo vedno upoštevati skušnjavo za begunce, z drugimi besedami dejstvo, da so ukrepi, ki naj bi zagotovili zaščito in finančno varnost, natanko tisti, ki predstavljajo spodbudo za mnoge ekonomske priseljence, da se nezakonito priselijo v Evropo pod pretvezo iskanja azila pred nehumanimi in življenjsko nevarnimi razmerami. Enako vprašljiva je zamisel, da bi se upoštevalo trajanje azilnega postopka pri izračunu upravičenosti do dovoljenja za prebivanje. Zato tega poročila nisem podprl.

 
  
MPphoto
 
 

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki.(DE) Po petletnem prebivanju v državi članici je treba beguncem dodeliti dovoljenje za prebivanje za daljši čas, ki mora potem veljati po vsej EU. Ker so azilni sistemi v različnih državah članicah različno strogi, bi se dobro obveščeni begunec lahko na začetku naselil v državi članici, ki ima najbolj ohlapno azilno zakonodajo z največ luknjami. Po petih letih bo lahko zapustil svoj kraj prebivanja in se preselil v katero koli drugo državo članico Evropske unije, ki bi si jo izbral. Rezultat tega je sekundarno preseljevanje iz držav z nizkimi standardi v države članice z velikodušnim socialnim sistemom. Ljudje bodo države članice najprej izbirali glede na strogost azilne zakonodaje, nato pa glede na raven socialnih storitev. To bi seveda povzročilo posebno breme za države, kot so Avstrija, Nemčija ali Nizozemska. Pristop, ki ga sprejema to poročilo, zagotovo ni pameten način za reševanje izzivov na področju azila v EU in izvajanje ustrezne politike vključevanja. Zato tega poročila nisem podprl.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) To poročilo sem podprla, ker se strinjam z razširitvijo področja uporabe Direktive 2003/109/ES, da bi se zagotovil status rezidenta za daljši čas tistim posameznikom, ki jim je bila dodeljena zaščita v okviru mednarodnega prava in ki že pet let zakonito prebivajo na ozemlju države članice.

Predvsem želim poudariti vključujočo naravo politike, ki bo rezultat tega predloga. Status rezidenta za daljši čas nudi priložnost za vključevanje teh posameznikov, predvsem z učenjem jezika, ki ga morajo rezidentom za daljši čas zagotoviti države članice.

Iz istih razlogov podpira predlog poročevalca, da je treba države članice spodbujati, da oblikujejo izobraževalne programe o temeljnih vrednotah in pravnih načelih države članice prebivanja, kakor tudi o temeljnih načelih demokracije, človekovih pravicah in pravicah ter dolžnostih posameznikov.

 
  
MPphoto
 
 

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) Gospodu Moraesu bi se želel zahvaliti za odlično delo in reči, da se strinjam z njegovo zamislijo glede sprejetja konstruktivnega pristopa, ki vključuje večino sprememb, ki jih je predlagala Komisija, kakor tudi številne tehnične spremembe, ki so bile dogovorjene na Svetu med pogajanji o tem instrumentu. Osnutek poročila odraža željo po upoštevanju nekaterih pomislekov držav članic, da bi se sporazum dosegel že na prvi obravnavi, kakor tudi zavezo zaščiti interesov upravičencev do mednarodne zaščite, preden pridobijo status rezidenta za daljši čas in potem, ko ga že imajo.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) To poročilo sem podprl, saj menim, da je razširitev statusa rezidenta za daljši čas na upravičence do mednarodne zaščite, ki pet let zakonito prebivajo v državi članici, povsem jasno upravičena, ker zagotavlja enako obravnavanje vseh državljanov tretjih držav in podpira ekonomsko in socialno kohezijo Evropske unije.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Leta 2001 je Komisija predstavila predlog direktive o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas. V tem predlogu je bilo že predvideno, da bi begunci lahko bili upravičeni za status rezidenta za daljši čas po petih letih zakonitega in neprekinjenega prebivanja v državi članici. V teku pogajanj pa so se države članice kljub temu odločile, da begunce izključilo iz področja uporabe direktive. Kasneje je bilo s skupno izjavo Sveta in Komisije, sprejeto na Svetu PNZ 8. maja 2003, dogovorjeno, da bo Komisija vložila predlog direktive o razširitvi statusa rezidenta za daljši čas na begunce in osebe pod nadomestno zaščito.

Ta predlog je Komisija vložila junija 2007 z uporabo iste pravne podlage kot pri aktu, ki naj bi ga spremenila, tj. členu 63(3)(a) in členu 63(4) Pogodbe ES. Glavni cilj predloga je zagotoviti pravno varnost upravičencem do mednarodne zaščite, ki so 5 let zakonito prebivali v državi članici, glede njihovih pravice do prebivanja v državi članici, pa tudi sklop pravic, primerljivih tistim, ki jih imajo državljani EU.

 
  
  

Poročilo: Nathalie Griesbeck (A7-0345/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. – To resolucijo, ki potrjuje sklenitev sporazuma z Gruzijo o poenostavitvi izdajanja vizumov, sem podprla. Ta sporazum kaže jasno voljo po približevanju Gruzije in EU, ki se je v zadnjih letih pokazala v nizu pomembnih političnih dejanj od krepitve dvostranskega sodelovanja med EU in Gruzijo do članstva Gruzije v Svetu Evrope ali priključitve k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic. Resolucijo sem podprla, ker sem trdno prepričana, da bo sporazum o poenostavitvi izdajanja vizumov olajšal medosebne stike, ki so zelo pomemben pogoj za razvoj gospodarskih, socialnih, človekoljubnih, kulturnih, znanstvenih in drugih vezi.

Mislim, da bo odprava vizumske zahteve za državljane Gruzije pomemben korak na poti njihove evropske integracije. Brezvizumski režim je zelo pomemben za življenje ljudi, saj utrjuje stike med narodi in pomaga uresničevati zamisel o prostem gibanju, ki je ena od temeljnih pravic v Evropi.

 
  
MPphoto
 
 

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. (LT) To priporočilo Evropskega parlamenta o poenostavitvi izdajanja vizumov za Gruzijo sem podprla, saj je širitev Evropske unije predstavljala priložnost za Unijo, da oblikuje nov okvir za sodelovanje s svojimi sosedami na vzhodu in jugu. Sporazum o poenostavitvi izdajanja vizumov bo predvsem olajšal medosebne stike, ki so glavni predpogoj za razvoj gospodarskih, človekoljubnih, kulturnih, znanstvenih in drugih vezi. Poleg tega je brezvizumski režim je zelo pomemben za življenje ljudi, saj utrjuje stike med narodi in pomaga uresničevati zamisel o prostem gibanju, ki je ena od temeljnih pravic v Evropi. Odprava vizumske zahteve za državljane Gruzije bo tudi pomemben korak na poti njihove evropske integracije. Strinjam se s stališčem Evropskega parlamenta, da sporazumi med Unijo in Gruzijo, kot sta sporazum o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja, ter sporazum o poenostavitvi izdajanja vizumov, predstavljajo v prvi vrsti zelo pomembno točko, korak naprej v odnosih med Evropsko unijo in Gruzijo. Poleg tega so ti sporazumi pomembni tudi z regionalnega vidika in bodo podprli prizadevanja EU za okrepitev sodelovanja z drugimi državami v regiji.

 
  
MPphoto
 
 

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. (RO) Evropska unija je pospešila proces odpiranja proti državam južnega Kavkaza vse od svoje širitve proti vzhodni Evropi v času, ko je ta regija postala izredno pomembna s strateškega vidika ter vidika stabilnosti in varnosti. Evropa ima zdaj dolžnost do držav v tej regiji. Njena zaveza je jasna, zlasti glede na bližino teh držav vzhodni meji EU. Poleg gospodarskega in komercialnega potenciala, ki ju nudijo te države, je sporazum med EU in Gruzijo o poenostavitvi izdajanja vizumov državljanom iz te države tudi ukrep za spodbujanje demokracije v tej državi. Pomembno je, da EU izvaža načela dobrega upravljanja, pravice in popolnega spoštovanja človekovih pravic. Ta ukrep bosta spodbudila tudi sporazuma, ki sta bila nedavno sklenjena z Gruzijo. Prvi se nanaša na ponoven sprejem oseb, ki prebivajo brez dovoljenja, drugi pa na poenostavitev izdajanja vizumov.

Odprava obvezne zahteve, po kateri so gruzijski državljani morali imeti vizume, bo pomenila pomemben korak na njihovi poti približevanja Evropi. Režim poenostavitve izdajanja vizumov je izredno pomemben za življenje ljudi, saj spodbuja stike med njimi in uresničuje idejo prostega gibanja, ene izmed temeljnih pravi Evropske unije.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Ukrepi Evropske unije morajo temeljiti na načelih dobrega upravljanja in spoštovanja demokracije in človekovih pravic. EU mora biti v svojih odnosih z regijo južnega Kavkaza njen partner in ji pomagati pri gospodarskem in trgovinskem razvoju, varnosti, stabilnosti, pospeševanju blaginje in reševanju sporov. Sporazum o poenostavitvi vizumskega postopka za Gruzijo bo prispeval k razširjeni sosedski politiki EU s podpiranjem sodelovanja in izmenjavo posameznikov med dvema stranema. Zato sem to resolucijo podprla.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. (PT) Ta sporazum nedvomno pomeni precejšen napredek v odnosih med EU in Gruzijo. Izhaja iz okrepljenega dvostranskega sodelovanja z EU in iz članstva Gruzije v Svetu Evrope ter priključitve k Evropski konvenciji o človekovih pravicah, zato predstavlja še en korak k boljšemu izvajanju pravice in večjemu spoštovanju temeljnih svoboščin s strani Gruzije. Lahko upamo, da bo ta sporazum Gruzijo spodbudil, da izvede potrebne reforme na področju svobode, pravice in varnosti.

Obenem bi moral državljanom obeh pogodbenic olajšati gibanje in ohranjanje osebnih stikov, kar je temeljnega pomena za zagotavljanje razvoja gospodarskih, človekoljubnih, kulturnih in drugih vezi. Upam tudi, da bo Gruzija organizirala potrebne informativne kampanje, da bi gruzijske prebivalce seznanila tako z začetkom veljavnosti tega poenostavljenega vizumskega režima kot z novimi priložnostmi, ki jih bodo zdaj lahko izkoristili.

 
  
MPphoto
 
 

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Pravkar smo sprejeli dva sporazuma, pomembna za odnose med Evropsko unijo in Gruzijo: enega o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja, in drugega o poenostavitvi izdajanja vizumov. Ta sporazuma predstavljata prvi korak v procesu krepitve odnosov med Evropsko unijo in Gruzijo. EU zato želi spodbuditi Gruzijo k izvajanju potrebnih reform na področju svobode, varnosti in pravice. Ta sporazuma pa sta koristna tudi na regionalni ravni. Prispevala bosta k prizadevanjem, s katerimi želi Unija okrepiti sodelovanje z drugimi državami v regiji južnega Kavkaza, kot sta Armenija in Azerbajdžan.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Čedalje tesnejše odnose Gruzije z Evropsko unijo, ki se odražajo v vrsti nedavnih dejavnosti, je treba pozdraviti. Sporazum o poenostavitvi izdajanja vizumov je še en pomemben korak na poti evropske integracije Gruzije. Svoboda gibanja oseb je ena izmed najpomembnejših pravic, ki jo EU zagotavlja svojim državljanom, zato podpiram sodelovanje med EU in Gruzijo. Boj proti nezakonitem priseljevanju in zagotavljanje pobud za reforme na področju varnosti, svobode in pravice lahko obrodi veliko sadov, če obstaja duh zaveze na obeh straneh.

 
  
MPphoto
 
 

  Sandra Kalniete (PPE), v pisni obliki. (LV) Vedno sem poudarjala, da je dolžnost Evropske unije, da pomaga tistim narodom, ki čutijo, da pripadajo, ali ki želijo pripadati zahodu in sprejeti naše vrednote. V času rožnate revolucije je narod Gruzije zavrnil stagnacijo, nepošteno upravljanje, preteklost in pokomunistično obdobje, ter se izbral razvoj, prihodnost in zahodne vrednote. S svojimi dejanji je ta država potrdila, da si želi biti partnerja sodobni mednarodni družbi in da se izmika odgovornosti. Gruzija je v kratkem času dosegla veliko. V veliki meri je izboljšala strukture upravljanja, pritegnila velike naložbe in močno zmanjšala korupcijo. Poenostavitev izdajanja vizumov je po mojem mnenju temeljni korak pri odpiranju novih priložnosti za študij gruzijskim državljanom in omogočanju gruzijskim podjetjem, da vzpostavijo nove stike s podjetniki iz držav članic Evropske unije. Na ta način bomo vsi zmagovalci, a največji zmagovalci bodo državljani Gruzije. Tako kot smo Evropejci ponosni na naše dosežke, našo zgodovino in kulturne vrednote, tako so tudi Gruzijci ponosni na svojo državo, njeno naravno lepoto in starodavno kulturo. Upam, da bo poenostavljen vizumski režim med EU in Gruzijo spodbudil tudi Evropejce, da spoznajo Gruzijo.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – To poročilo o sporazumu med EU in Gruzijo o poenostavitvi izdajanja vizumov sem podprl. Proces utrjevanja odnosov med EU in državami južnega Kavkaza, vključno z Gruzijo, bo nedvomno prispeval k boljšemu izvajanju pravice in spoštovanju svoboščin. Sporazuma, ki sta bila nedavno sklenjena z Gruzijo, eden o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja, in drugi o poenostavitvi izdajanja vizumov, bosta vsekakor prispevala k doseganju teh ciljev.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Gruzija si je močno prizadevala razviti tesnejše odnose z Evropsko unijo, kot kaže vrsta nedavnih dejavnosti. Ta sporazum o poenostavitvi izdajanja vizumov je s tem še en pomemben korak na poti evropske integracije Gruzije. Svoboda gibanja oseb je ena izmed najpomembnejših pravic, ki jo EU zagotavlja svojim državljanom, zato je to sodelovanje med EU in Gruzijo zelo pomembno. Vendar pa je nujno, da se še naprej borimo proti nezakonitem priseljevanju in da še naprej prihaja do pobud za reformo na področju varnosti, svobode in pravice v Gruziji.

 
  
MPphoto
 
 

  Louis Michel (ALDE), v pisni obliki.(FR) Južni Kavkaz je strateškega pomena za Evropsko unijo. Proces utrjevanja odnosov med Evropsko unijo in državami južnega Kavkaza, vključno z Gruzijo, bo prispeval k boljšemu izvajanju pravice in ravni spoštovanja svoboščin. Ta sporazum je pomembna točka v odnosih med Evropsko unijo in Gruzijo ter spodbuden korak naprej glede na evropske težnje Gruzije. Poleg tega je sporazum koristen tudi na regionalni ravni in bo prispeval k prizadevanjem Unije za okrepitev sodelovanja z drugimi državami v regiji.

Za Gruzijo to pomeni tudi korak naprej in spodbudo za nadaljnje sodelovanje s sosedami in Evropsko unijo. Poleg tega bo takšen sporazum spodbudil Gruzijo k izvajanju reform, ki so potrebne na področju svobode, varnosti in pravice, kot so boj proti nezakonitemu priseljevanju, povečanje demokracije, pravna država in človekove pravice.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. (LV) Glasovanja sem se vzdržal, ker sem dobro seznanjen z razmerami v Gruziji in ker vem za namero gruzijskega predsednika, da si s podpisom tega sporazuma še poveča svojo veljavo. Gospod Sakašvili je zame vojni zločinec. Njegov režim je kriv za smrt več tisoč nedolžnih državljanov. To sem videl na lastne oči avgusta 2008 v mestu Činvali. Vsako spogledovanje s tem zločincem, ga bo samo spodbudilo k novim zločinom.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki.(DE) Sporazum z Gruzijo bo povzročil val lažnih iskalcev azila. Zato moramo najprej poskrbeti za naše skrbi glede varnosti. Kot kažejo izkušnje z Balkanom, se potovanje brez vizumov ne uporablja samo za namen potovanja v EU, temveč sproža pravo nakupovanje azila. Povsem mogoče je, da se bo enako zgodilo tudi v primeru poenostavitve izdajanja vizumov za državljane Gruzije. Poenostavitev izdajanja vizumov državljanom držav, ki niso članice EU, na splošno ne bi smela biti odobrena prehitro. Preden se to stori, je treba čim skrbneje preučiti, ali bi lahko ustrezni sporazumi o ponovnem sprejemu lažnih prosilcev za azil in ekonomskih priseljencev preprečili zlorabo sistema.

Vnaprej je treba rešiti tudi težave z drugo generacijo schengenskega informacijskega sistema. Nazadnje, potovanje brez vizumov ne sme koristiti predvsem prosilcem za azil ali celo storilcem kaznivih dejanj. Omenjeni predpogoji niso bili izpolnjeni, zato najodločneje zavračam razširitev območja brez vizumov.

 
  
MPphoto
 
 

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki.(DE) V skladu s poročilom bo liberalizacija vizumskega režima za Gruzijo dala spodbudo za potrebne reforme na področju svobode, pravice in varnosti. Ne glede na možnosti za zlorabo sistema, ki jih odpira liberalizacija vizumskega režima, je treba to logiko postaviti na glavo: nobenih pogajanj o vizumih dokler ne bodo izvršene vse potrebne reforme. Tu gre navsezadnje za varnost državljanov EU, ki morajo biti zaščiteni pred vizumskimi turisti in organiziranim kriminalom. Zato tega poročila nisem podprl.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Proces krepitve odnosov med Evropsko unijo in državami južnega Kavkaza, vključno z Gruzijo, je nujno potreben za vzpostavitev trdne, skladne in učinkovite zunanje politike. Sklenitev sporazuma o poenostavitvi vizumskega postopka je jasno prispevala k uresničitvi tega cilja.

Predlagani sklep o sklenitvi sporazuma vsebuje običajne sestavine sporazumov EU o poenostavitvi izdajanja vizumov in določa roke za odločitev o izdaji vizuma, višino in oprostitve stroškov, zahtevano dokumentacijo in izjeme, pa tudi skupno izjavo o sodelovanju v zvezi s potovalnimi listinami. Podpiram predlog o vključitvi izjave EU o poenostavitvi za družinske člane v odziv na specifične zahteve Gruzije, da se olajša mobilnost večjega števila ljudi, ki imajo družinske vezi z gruzijskimi državljani, ki zakonito prebivajo na ozemljih držav članic.

 
  
MPphoto
 
 

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) V zvezi z izvajanjem dveh sporazumov, ki sta bila nedavno sklenjena z Gruzijo, v celoti podpiram trditev gospe Griesbeck, da ljudje morajo biti obveščeni o novem stanju in imeti korist od novih priložnosti, ki jih to stanje prinaša. Poleg tega je treba spremembe vizumske politike prav tako čim prej objaviti na spletnih straneh evropskih institucij.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem za podpis tega sporazuma, saj mislim, da skupaj s sporazumom o ponovnem sprejemu nezakonitih rezidentov predstavlja zelo pomemben napredek v odnosih med EU in Gruzijo, označuje pomembno stopnjo njenega vključevanja v Evropo in hkrati zagotavlja spodbudo za države pri podpiranju potrebnih reform na področju svobode, varnosti in pravice.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Širitev Evropske unije na 25 držav članic leta 2004 in potem na 27 leta 2007 je bila priložnost za oblikovanje novega okvira za sodelovanje s sosedami na vzhodu in jugu. Evropska unija se je tako vključila v razširjeno sosedsko politiko, ki se širi vse tja do držav regije južnega Kavkaza in katere namen je poglobiti odnose EU z državami na njenih zunanjih mejah, pri čemer podpira njihovo varnost, stabilnost in razvoj ter preprečuje nove delitve na evropski celini. Evropa je s tem pokazala svoj čedalje večji interes za države južnega Kavkaza, zato se mora danes posvetiti ukvarjanju z državami te regije kot območja, ki ga je treba zaščititi ob njegovih novih mejah.

Proces utrjevanja odnosov med EU in državami južnega Kavkaza, vključno z Gruzijo, bo nedvomno prispeval tudi k boljšemu izvajanju pravice in spoštovanju svoboščin. Sporazuma, ki sta bila nedavno sklenjena z Gruzijo – eden o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja, in drugi o poenostavitvi izdajanja vizumov –, bosta vsekakor v celoti prispevala k doseganju teh ciljev.

 
  
  

Poročilo: Iva Zanicchi (A7-0332/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem za poročilo o predlogu priporočila Evropskega parlamenta Svetu o vzpostavitvi zmogljivosti za hitro odzivanje EU na različne naravne nesreče ali nesreče, ki jih povzroči človek, ki se v zadnjih letih pojavljajo zunaj EU. Prepričan sem namreč, da je pomembno, da se izboljša učinkovitost zmogljivosti EU za odzivanje na nesreče in da postaja preventivni akcijski načrt vse bolj potreben kot globalni celovit odziv EU. Nesreča, ki se je zgodila na Haitiju, je pokazala, da mora EU izvesti temeljne reforme za hiter in učinkovit odziv na izredne razmere in katastrofe. Za hiter in učinkovit odziv pa mislim, da je potrebno tudi več politične volje različnih vpletenih strani. Treba je izvesti tudi preoblikovanje pristojnosti in s tem zagotoviti večjo skladnost in usklajevanje odzivov EU na nesreče. Prepričan sem, da je bistveno, da se v prakso prenesejo nekateri konkretni predlogi, ki jih vsebuje Barnierjevo poročilo iz leta 2006 o uvedbi evropske enote za civilno zaščito.

 
  
MPphoto
 
 

  Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. – Podprla sem to resolucijo, ker je očitno, da je povečanje števila velikih nesreč zunaj Evropske unije v preteklih letih vodilo v povečanje pozivov k izboljšanju učinkovitosti obstoječe zmogljivosti odzivanja EU na nesreče. Eden glavnih korakov k celovitejšemu odzivanju je bila vključitev civilne zaščite in humanitarne pomoči v portfelj enega samega komisarja, da bi ustvarili možnosti za večjo skladnost in usklajenost odzivanja EU na nesreče. Seveda pa je obžalovanja vredno, da je še dve leti po objavi sporočila Komisije iz leta 2008 ostalo še toliko ukrepov, ki jih je treba izvesti, odziv EU na zadnje krize pa je razkril omejitve obstoječega sistema.

Če so bila v nedavnem odzivu EU izvedena prizadevanja za skladnost in usklajenost med enoto civilne zaščite in humanitarno pomočjo, manjka še zelo malo do ustanovitve evropske enote za civilno zaščito. Torej je potrebna močna politična volja za učinkovitejše in hitrejše odzivanje na izredne razmere.

 
  
MPphoto
 
 

  Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki. (RO) Podpiram potrebo po tem, da EU v primeru nesreče zagotovi usklajen, skladen in prepoznaven odziv. Zato menim, da je pomembno, da EU razvije civilne zmogljivosti, ki bodo trajno na voljo, in ukrepa neodvisno od vojaških struktur. Mislim, da bi morala enota civilne zaščite EU poudariti instrumente, ki so trenutno na voljo, bodisi glede usposabljanja za odzivanje na nesreče bodisi glede obvladovanja nesreč s pripravo pobud, sprejetih med pripravljalnimi ukrepi.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Audy (PPE), v pisni obliki. – (FR) Glede na številne hude nesreče po svetu in njihovo naraščajočo pogostost, ki jo povzročajo predvsem podnebne spremembe, sem glasoval za čudovito poročilo moje italijanske kolegice, gospe Zanicchi, ki je vsebovalo predlog priporočila Evropskega parlamenta Svetu o vzpostavitvi zmogljivosti za hitro odzivanje. Prišel je čas, da se izboljša odzivanje EU na nesreče v smislu učinkovitosti, usklajenosti in prepoznavnosti. Vse bolj nujno postaja, da se oblikuje zmogljivost za hitro odzivanje EU ali „evropska enota za civilno zaščito“, kot je predlagal gospod Barnier. Očitno je usklajevanje nacionalnih enot za civilno zaščito uporaben način za pomoč državi članici, ki sama ni kos obsežni nesreči (požar, poplava, naravna nesreča in tako dalje). Ta evropska enota za civilno zaščito bi bila zelo uporabna tudi za ukrepanje v zunanjih primerih, kakršen je Haiti. V času, ko bomo proslavili evropsko leto za prostovoljstvo 2011, bi tak ukrep spodbudil evropsko zanimanje in bi lahko pomagal utrditi evropsko državljanstvo.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. (LT) Glasoval sem za to poročilo. Število nesreč, ki povzročajo znatno človeško, gospodarsko in okoljsko škodo po vsem svetu, narašča in te nesreče so vse pogostejše in vse bolj razširjene povsod po svetu. Čeprav je bil v zadnjih letih dosežen napredek glede skladnejšega odzivanja EU na nesreče, si je treba še naprej prizadevati za zagotavljanje učinkovitih, skladnih in usklajenih ukrepov EU na tem področju.

Treba je pripraviti akcijski načrt s številnimi konkretnimi ukrepi za pripravo učinkovitejšega usklajevanja med različnimi instrumenti za odzivanje na nesreče in oceniti možne odzive EU in držav članic. V te dejavnosti je treba vključiti nedavno ustanovljeno Evropsko službo za zunanje delovanje, da bo učinkoviteje usklajevala pomoč zunaj EU. Poleg tega je treba zagotoviti, da bo dovolj finančnih sredstev za financiranje potrebnih ukrepov pomoči.

 
  
MPphoto
 
 

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. (LT) Glasovala sem za to poročilo, ker je povečanje števila velikih naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, zunaj Evropske unije v preteklih letih vodilo v povečanje pozivov k reformiranju zmogljivosti odzivanja EU na nesreče in izboljšanju učinkovitosti obstoječe zmogljivosti EU za odzivanje na nesreče. Poudarjeno je bilo, na primer, tudi pomanjkanje prepoznavnosti odzivanja EU, kot ena glavnih pomanjkljivosti odzivanja na nesreče. Torej bi bilo treba uvesti jasne sporazume in postopke, da bi zagotovili dvojno prepoznavnost (za države članice in Evropsko unijo) za sredstva, ki jih uporabijo države članice za civilno zaščito v okviru mehanizma civilne zaščite EU. Drug problem v zvezi z odzivanjem EU se nanaša na usklajevanje in zato je Evropski parlament prepričan, da bo Evropska služba za zunanje delovanje ustvarila enoten odziv na krize, kar bo zahtevalo racionalizacijo obstoječih kriznih platform. Poleg tega bi bilo treba zagotoviti jasne mehanizme usklajevanja med Komisijo in Svetom, tudi v zvezi z usklajevanjem in uporabo vojaških sredstev EU v primeru nesreč.

 
  
MPphoto
 
 

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. (RO) S hitrim odzivanjem agencije za reševanje izrednih razmer bi bile intervencije Evropske unije v primeru naravnih ali naključnih nesreč veliko bolj povezane in učinkovite. Ob uničujočem potresu na Haitiju je Evropska unija očitno hitro posredovala in se odzvala na resnične potrebe. Vendar je prav tako očitno tudi, da se moramo iz resničnih razmer učiti in vsakič izboljšati storitve, ki jih dajemo. Potresu na Haitiju je takoj sledilo obdobje zmede glede tega, kdo naj bi prevzel vodstvo za usklajevanje celotne akcije EU. V prihodnje pričakujemo, da bo ESZD poskrbela za enotno odzivanje na krize, kar bo zahtevalo racionalizacijo obstoječih kriznih platform.

Treba bo za vsako državo članico jasno opredeliti odgovornosti v primeru nesreče, s potrebnimi logističnimi pripravami tako, da se bodo lahko zmogljivosti čim prej uporabile po najvišjih možnih standardih. Posredovanje na Haitiju je pokazalo, da so tovrstni ukrepi učinkoviti, kadar se vsaka država specializira za določeno storitev, tako kot je bilo v primeru Francije, ki je zagotovila enoto za čiščenje vode, in Italije, ki je priskrbela napredno zdravstveno enoto.

 
  
MPphoto
 
 

  Jan Březina (PPE), v pisni obliki. (CS) Pričakujem priporočilo za oblikovanje instrumenta za hitro odzivanje EU, ki bo ustvaril večji pritisk na izboljšanje učinkovitosti obstoječih zmogljivosti EU za odzivanje na katastrofe, naravne ali tiste, ki jih povzroči človek. Menim, da je obstoječi mehanizem Skupnosti pomemben, vendar ne zadosten korak k resnično operativnemu mehanizmu civilne obrambe, ki mora biti čim učinkovitejša. Omejitve sedanjega mehanizma civilne obrambe so bile očitne, na primer, v letošnji krizi na Haitiju, ko je bil odziv razmeroma prožen in obsežen, vendar po drugi strani premalo učinkovit, usklajen in prepoznaven. Prav tako ni bilo jasno, kdo naj bi vodil usklajevanje celotne operacije EU. Glede na obseg krize je visoka predstavnica gospa Ashton nazadnje zagotovila usklajevanje pomoči EU v tesnem sodelovanju s komisarko Georgievo, ki je odgovorna za humanitarno pomoč, civilno obrambo in mednarodno sodelovanje. Možnosti za razširitev operativne zmogljivosti EU za spopadanje s katastrofami vidim zlasti v uvedbi stalno razpoložljive civilne zmogljivosti, ki bo delovala neodvisno od vojaških struktur, in v oblikovanju proračunov in raziskovalno-industrijskega potenciala (na primer satelitskega snemanja v programih GMES).

 
  
MPphoto
 
 

  Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Glede na naraščajočo pogostost in vpliv naravnih nesreč, ki so imele resne posledice v človeškem gospodarskem, socialnem in okoljskem smislu, je priporočilo Evropskega parlamenta Svetu o vzpostavitvi zmogljivosti za hitro odzivanje EU še posebno pomembno. Glasovala sem za predlog, ker sem prepričana, da zajema temeljna vprašanja, ki jih je treba upoštevati. Med temi vprašanji ponovno poudarja, da bi sodelovanje med državami članicami lahko imelo operativne in finančne koristi, in ugotavlja, da je za upravljanje nesreč potreben celovit pristop, ki vključuje tudi preprečevanje nesreč, pripravo nanje in njihovo upravljanje, pa tudi obnovo po nesreči. Poleg tega sem prepričana, da je pomembno, da se izboljša sodelovanje in učinkovitost evropskega odziva, ne nazadnje z evropsko enoto za civilno zaščito.

 
  
MPphoto
 
 

  Nikolaos Chountis (GUE/NGL), v pisni obliki. (EL) Vzdržal sem se glasovanja o poročilu o vzpostavitvi zmogljivosti za hitro odzivanje EU ob humanitarnih nesrečah, kajti čeprav vsebuje pozitivne zamisli in elemente, dodaja tej zmogljivosti tudi vojaška sredstva in vojaško navzočnost. Zelo dobro je, da poročilo navaja, da „mora morebitna uporaba sredstev civilne zaščite v humanitarnih krizah temeljiti na potrebah in dopolnjevati humanitarno pomoč ..., da se zagotovi spoštovanje humanitarnih načel nevtralnosti, humanosti, nepristranskosti in neodvisnosti“. Vendar so v poročilu tudi točke, ki gredo v povsem nasprotno smer, zato sem se vzdržal. Na primer, zmogljivost naj bi se odzivala tudi na „vojaške krize“ ali „uporabljala vojaška in civilna obrambna sredstva“, pa čeprav le „izjemoma“.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. (PT) Nedavne naravne nesreče, ki so prizadele svet, so še poudarile nujno potrebo, da se njihov pogubni socialni, gospodarski in kulturni vpliv na prizadete regije zmanjša s hitrim in učinkovitim mehanizmom odzivanja.

Po prejšnjih resolucijah Evropskega parlamenta, zlasti tistih o potresu na Haitiju in preprečevanju naravnih nesreč ali nesreč, ki jih povzroči človek, se ta parlament spet ubada s to temo. Na splošno podpiram poročilo kolegice, gospe Zanicchi, in poudarjam, da mora bodoča zmogljivost EU, ki se nanaša na nesreče, temeljiti na mehanizmu, ki bo na voljo na evropski in mednarodni ravni, se izogniti vsakemu podvajanju, čim bolje uporabljati vire in omogočiti evropski enoti za civilno zaščito, da temelji na obstoječem mehanizmu Skupnosti za civilno zaščito.

Pozdravljam dejstvo, da je po tragediji na Haitiju večja politična volja in več prizadevanj za okrepitev skladnosti in usklajenosti med sektorjem civilne zaščite in humanitarne pomoči. Pozdravljam tudi delo, ki so ga opravile vpletene strani pri doseganju tega cilja. Vendar je žalostno, da prejšnji predlogi Evropskega parlamenta še vedno niso v celoti izvedeni, zlasti tisti, ki se nanašajo na poročilo gospoda Barnierja.

 
  
MPphoto
 
 

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki.(FR) Vedno, ko gre za nesrečo, bodisi na Haitiju po januarskem potresu bodisi v Pakistanu po poletnih poplavah, Evropa stori veliko, vendar na neorganiziran način. Vsaka država članica pošlje svoj kader, svoje reševalne pse, svoja letala itd. Vendar pa na hitro organizirani posamezni odzivi ne morejo nikoli preseči načrtovanega in organiziranega evropskega odziva. Evropska unija je s svojimi 27 državami članicami, ki delujejo skupno, največja donatorka humanitarne in razvojne pomoči na svetu. Na voljo imamo obsežno zbirko civilnih in vojaških sredstev za reševanje izrednih razmer in potreb obnove. A dokler bodo obstajali ti nacionalni refleksni odzivi, na žalost ne bomo sposobni doseči nobene resnične koristi iz te navidezne kolektivne sile. To, kar potrebujemo, je prava „zmogljivost za hitro odzivanje“. Enako je za večjo učinkovitost in hitrost pri ukvarjanju z izrednimi razmerami potrebna močna politična volja različnih vpletenih strani.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Hitro odzivanje na katastrofe in naravne nesreče je bistveno, kajti v prvih nekaj urah, ki sledijo takemu dogodku, je mogoče rešiti največ ljudi. Poleg tega smo bili v zadnjih letih priča znatnemu povečanju nesreč, naravnih in tistih, ki jih povzroči človek, in to zahteva visoko raven tehničnega strokovnega znanja in usklajevanja različnih sredstev v odzivanju na nesreče. Oblikovanje mehanizma Skupnosti za civilno zaščito je lahko prvi korak, vendar se strinjam s poročevalko, da je treba na tem področju več narediti. Usklajevanje EU in sodelovanje pri hitrem in učinkovitem odzivanju na nesreče je lahko zelo uspešno, kot je bilo v primeru potresa na Haitiju januarja 2010. Bistveno je, da gre za takšno odzivanje.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Naravne nesreče se lahko in se morajo preprečiti. Dejavniki, kot so intenzivna uporaba zemlje, slabo načrtovana urbana rast, beg s podeželja in širjenje puščav, so med drugim vzroki za povečano tveganje nesreč. Spodbujanje razumne uporabe zemlje ter gospodarskega in socialnega razvoja v sožitju z naravo je bistveni dejavnik za preprečevanje nesreč. Pri tem gre predvsem za to, da bi morala EU povečati prizadevanja pri izpolnjevanju priporočil, danih v zadnjem parlamentarnem poročilu, in okrepiti ta vidik svoje politike sodelovanja.

Tudi pri odzivih na nesreče, ki se jih ne da preprečiti, je očitno mogoče okrepiti sodelovanje, vzajemno pomoč in posredovanje med različnimi državami članicami in tretjimi državami.

Najboljše oblike in sredstva za doseganje tega cilja morajo biti rezultat razprave, ki vključuje različne nacionalne civilne zaščite in druge organe ob spoštovanju suverenosti vsake države članice. To bi morala biti pot, določena v poročilu, ne pa „takojšnja ustanovitev enote civilne zaščite EU“ ali uporaba vojaških sredstev v odzivanju na razmere humanitarne pomoči, za katero poročilo priznava, da bi se lahko izvajala brez okrilja in usklajevanja ZN.

 
  
MPphoto
 
 

  Elisabetta Gardini (PPE), v pisni obliki. (IT) To glasovanje pomeni pomemben korak k oblikovanju evropske enote za civilno zaščito, ki bi lahko hitro in učinkovito posredovala povsod, kjer so resne izredne razmere.

Kot se vsi spominjamo, je bilo kljub temu, da je bil evropski odziv pri zagotavljanju pomoči ljudem na Haitiju hiter in obsežen, opaziti številne kritične probleme pri upravljanju, usklajevanju in prepoznavnosti delovanja v zvezi z ustrojem sedanjega sistema, ki temelji na prostovoljnih in ad hoc prispevkih, odvisnih od različnih nacionalnih procesov odločanja.

Nedavno sporočilo Evropske komisije o vlogi civilne zaščite in humanitarne pomoči ima natančno ta namen, da bi postavili temelje za učinkovito in skladno sinergijo ukrepov, ki se že sprejemajo na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Lizbonska pogodba zagotavlja priložnost za pripravo temeljitejše, usklajene in funkcionalne zmogljivosti odzivanja na nesreče. Zdaj je torej prišel čas za pospešitev procesa, ki bo dal EU sodobno in učinkovito zmogljivost civilne zaščite.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. (IT) Glasoval sem za poročilo o predlogu priporočila Evropskega parlamenta Svetu o vzpostavitvi zmogljivosti za hitro odzivanje Evropske unije, ker sem prepričan, da si mora Evropska unija znatno prizadevati za zagotovitev usklajenih in učinkovitih odzivov na različne hude nesreče, ki smo jim priča v zadnjem času.

Potreba po takšni zavezi je bila poudarjena v zadnjem sporočilu Komisije o „okrepitvi zmogljivosti odzivanja Unije na nesreče“, ki vključuje akcijski načrt za uvedbo celovitega usklajevanja med različnimi instrumenti za odzivanje na nesreče. Poleg tega se strinjam z gospo Zanicchi, da je skrajni čas, da priznamo politični pomen okrepitve zmogljivosti EU za odzivanje na nesreče, in da je treba uporabiti vsa sredstva, da se doseže ta cilj.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Pozdravljam to poročilo, ki:

opominja na osrednjo vlogo visoke predstavnice/podpredsednice pri usklajevanju operacij EU v tretjih državah in regijah;

poudarja, da bi morale biti sestava in delovne metode Evropske službe za zunanje delovanje (EEAS) usmerjene v doseganje skladnosti in doslednosti ukrepov EU v kriznih razmerah;

zato poziva Svet, naj visoki predstavnici/podpredsednici dodeli trajni mandat, ki ji bo omogočil aktiviranje krizne celice, ki bo združevala predstavnike iz vseh ustreznih služb Komisije in Sveta ter vseh evropskih služb za načrtovanje (center za spremljanje in obveščanje, direktorat za krizno upravljanje in načrtovanje, vojaški štab Evropske unije, civilna zmogljivost za načrtovanje in izvajanje operacij) kar bo omogočilo usklajevanje odziva EU v primeru nesreč in hiter začetek dela, ne da bi se zato morali sistematično obrniti na Svet;

predlaga, da bi to celico podpirala skupina, ki bi jo lahko uporabili v prvih urah krize in bi vključevala civilne (skupina za civilno odzivanje, center za spremljanje in obveščanje), vojaške in civilno-vojaške (vojaški štab Evropske unije, civilna zmogljivost za načrtovanje in izvajanje operacij) strokovnjake ter strokovnjake iz situacijskega in satelitskega centra;

opozarja, da je treba doseči optimalno usklajevanje med zmogljivostmi EU za odzivanje ob nesrečah in drugimi instrumenti EU – zlasti civilnimi in vojaškimi misijami ter instrumenti (npr. bojnimi skupinami) v okviru skupne varnostne in obrambne politike.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Oblikovanje sredstva za hitro odzivanje na katastrofe in naravne nesreče je bistveno, kajti v prvih nekaj urah, ki sledijo takemu dogodku, je mogoče rešiti največ ljudi. Poleg tega smo bili zadnja leta na žalost priča znatnemu povečanju nesreč, naravnih ali takih, ki jih povzroči človek, in to zahteva zmogljivost smiselnega in hitrega posredovanja. Zato je oblikovanje mehanizma Skupnosti za civilno zaščito zelo pomembno, vendar je treba na tem področju še veliko narediti.

 
  
MPphoto
 
 

  Louis Michel (ALDE), v pisni obliki.(FR) Število velikih nesreč v državah EU ves čas narašča in enako v tretjih državah, nenazadnje zaradi podnebnih sprememb in večje urbanizacije. Nesreče najhuje prizadenejo države v razvoju, kjer je posebno veliko število smrtnih žrtev. Tudi gospodarski stroški takih nesreč so v teh državah veliko večji. Oblikovanje enote za hitro odzivanje bo omogočilo EU in državam članicam boljše usklajevanje njihovih prizadevanj in dalo dejavnosti EU boljšo prepoznavnost. Zato sem podprl to priporočilo. Tako kakor njegova avtorica pozivam, da se upoštevajo številni odlični praktični predlogi iz poročila gospoda Barnierja.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – (LV) Poročevalka, gospa Zanicchi, je z znatno zamudo ponovno odprla vprašanje možnosti hitrega odzivanja, vendar aktualnost ni zato nič manjša. Prepričan sem, da je dolžnost Evropske unije, da znatno poveča financiranje priprave, zagotovitve in razširitve enot za hitro odzivanje. Naravne kataklizme se bodo zaradi podnebnih sprememb pojavljale še pogosteje. Ne moremo mimo tega brez strokovne reševalne ekipe, ki bo s strokovno pripravljenostjo omogočila hitro lokalizacijo in učinkovit nadzor nad požari in tehnogenimi nesrečami. Glasoval sem za.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki.(DE) Močna enota za hitro odzivanje bi bila dobra stvar in bi lahko pomagala državljanom Evrope in drugih držav v času, ko jim je najtežje. Žalostno je, da se poročevalka, kot kaže, ne zanima za krepitev humanitarne pomoči ali program EU za civilno zaščito, ampak ji gre le za to, da bo čim bolj vidna oznaka „EU“. Cilj te enote za hitro odzivanje ne sme biti promocija EU po vsem svetu. Zaradi vodstva Združenih narodov in vključitve vojske v zagotavljanje nujne pomoči tvegamo tudi, da se bomo odpovedali svoji neodvisnosti, tega pa ne želim podpreti. Zato sem glasoval proti temu poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Rareş-Lucian Niculescu (PPE), v pisni obliki. (RO) Izkazalo se je, da je potrebno izboljšati učinkovitost obstoječe zmogljivosti odzivanja EU na nesreče v številnih razmerah, ki smo jih reševali v preteklih letih. Rad bi omenil samo katastrofalne poplave ali gozdne požare, ki so prizadeli številne evropske države. Drug primer je nedavna obsežna okoljska nesreča, ki se je zgodila na Madžarskem. Nobena država, ki se spopada s takimi izrednimi dogodki, nima zmogljivosti, da bi se sama odzvala na dovolj visoki ravni. Med državami članicami EU obstaja tudi dolžnost solidarnosti. Poročilo navaja merila, ki jih mora izpolniti enota za hitro posredovanje, pa tudi pogoje, ki bi jih potrebovala za izvajanje svojih dejavnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki.(DE) Zdi se, da ima poročilo manj opraviti s povečanjem učinkovitosti razvoja pomoči ali zaščito državljanov kot s promoviranjem in pritegnitvijo pozornosti k blagovni znamki „EU“. Zato sem glasoval proti temu poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Potreba po učinkoviti zmogljivosti Evropske unije za hitro odzivanje, ki bi se ukvarjala z naraščajočim številom velikih nesreč v zadnjih letih, je tisto, kar me je vodilo h glasovanju za to poročilo. V zadnjih nekaj letih je bilo veliko pozivov EU, naj se izboljša učinkovitost odzivanja, in kot priznavamo, je treba še veliko narediti, da bomo zagotovili skladnejši in vidnejši napredek. Po mojem mnenju moramo uporabiti vse razpoložljive vire, da bomo dosegli ta cilj, saj smo od leta 2008 in zadnjega sporočila Komisije o tej temi napredovali v smeri celovitega in povezanega odziva EU. Vsi pričakujemo, da bo izvedba tega poročila privedla do konkretnega akcijskega načrta za postopno oblikovanje bolj povezanega usklajevanja med različnimi instrumenti za odzivanje na nesreče.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Soglašam s predlogom priporočila Evropskega parlamenta Svetu o vzpostavitvi zmogljivosti za hitro odzivanje EU na naravne nesreče. Dejansko analiza nauka, ki smo ga dobili na Haitiju, jasno kaže potrebo po ponovni reformi zmogljivosti EU za odzivanje na nesreče, kot sem jo pravzaprav že navedla v svojem mnenju „o skupnostnem pristopu k preprečevanju naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek“.

Hitro in učinkovito odzivanje v izrednih razmerah je ključnega pomena, če hočemo zagotoviti, da bo EU pokazala solidarnost z državami članicami ali s tretjimi državami in to zahteva močno politično voljo različnih organov odločanja.

Splošno je znano, da se glavna prizadevanja, ki so trenutno v teku, nanašajo na okrepitev skladnosti in usklajevanja med enotami civilne zaščite in različnimi področji humanitarne pomoči. Vendar je treba sprejeti smiselne korake k oblikovanju evropske enote za civilno zaščito, kot je navedeno tudi v mojem mnenju „o skupnostnem pristopu k preprečevanju naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek“. Strinjam se s poročevalko: čas je, da naredimo večji napredek v tej smeri, zlasti glede izvajanja konkretnih predlogov iz Barnierjevega poročila iz leta 2006.

 
  
MPphoto
 
 

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) Soglašam z mnenjem poročevalke, gospe Zanicchi, da je skrajni čas, da priznamo politični pomen krepitve zmogljivosti Evropske unije za odzivanje na nesreče, in da je treba uporabiti vsa sredstva, da se doseže ta cilj. Prav tako se strinjam s stališčem gospe Zanicchi, da je treba dodatno oceniti spodbudne rezultate pripravljalnih ukrepov iz leta 2008 in da je treba nadaljevati razvoj zamisli o prostovoljnem zbiranju sredstev držav članic kot rezerve za takojšnjo uporabo v operacijah EU.

V tem smislu je poročevalka želela spomniti Svet in Komisijo na priporočila iz poročila gospoda Barnierja, v skladu s katerimi lahko samo preventivna organizacija in zbiranje obstoječih virov povzročita pojav enote za civilno zaščito.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem za to poročilo, ker soglašam, da je bistveno, da si prizadevamo izvajati politike za okrepitev zmogljivosti EU za odzivanje na nesreče, spodbujanje učinkovitosti, usklajevanje in prepoznavnost teh dejavnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Povečanje števila velikih nesreč (naravnih in tistih, ki jih povzroči človek) zunaj Evropske unije v zadnjih letih je vodilo v povečanje pozivov k izboljšanju učinkovitosti obstoječe zmogljivosti odzivanja EU na nesreče. Čeprav se je zmogljivost odzivanja EU na nesreče od ustanovitve mehanizma civilne zaščite Skupnosti leta 2001 stalno razvijala, poročevalka meni, da je treba še veliko več narediti za zagotovitev usklajenega, skladnega in prepoznavnega odzivanja EU. Ta potreba po skladnejšem odzivanju je bila poudarjena tudi v zadnjem sporočilu Komisije o „okrepitvi zmogljivosti odzivanja Unije na nesreče“, ki sega nazaj v marec 2008. To sporočilo naj bi bilo prvi korak na poti k celovitemu in povezanemu odzivu EU. Vključuje tudi akcijski načrt s številnimi praktičnimi ukrepi, s katerimi bi postopoma zgradili bolj povezano sodelovanje med različnimi instrumenti za odzivanje na nesreče. Danes je tu odziv parlamenta na ta problem.

 
  
MPphoto
 
 

  Bart Staes (Verts/ALE), v pisni obliki. (NL) Zdaj, ko se je zaradi podnebnih sprememb število naravnih nesreč po svetu, ki povzročajo hudo humanitarno, gospodarsko in okoljsko škodo, povečalo, je nujno, da je Evropska unija sposobna hitro ukrepati. Oblikovanje evropske enote za civilno zaščito zagotavlja jasno strukturo za hiter odziv te vrste. Po potresu na Haitiju smo spoznali, da moramo povečati učinkovitost, usklajevanje in prepoznavnost Unije. Zato sem za to, da se civilna zaščita in humanitarna pomoč združita v portfelju enega komisarja. Verjamem tudi, da bi bilo treba operacije humanitarne pomoči vedno, kadar je to mogoče, izvajati pod usklajevalnim okriljem ZN.

V tem poročilu je bila Komisija povabljena, da vzpostavi na prizadetih območjih programe v sodelovanju z nacionalnimi vladami, lokalnimi organi in nevladnimi organizacijami, da bodo lokalne skupnosti sposobne preprečiti in upravljati nesreče. Vojaški viri in civilna obramba naj bi se za nesreče uporabljali samo v skrajni sili.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. (PT) Pojavnost naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, se povečuje, ne le po številu, ampak tudi po vplivu in obsegu in posledično v smislu človeškega, socialno-ekonomskega in okoljskega vpliva. To zavezuje EU, da ponovno premisli o svoji strategiji odzivanja glede preprečevanja, upravljanja in pomoči tako, da bo postala bolj usklajena in učinkovita v operativnem smislu.

Pozdravljam sprejetje tega poročila, ki je uporabilo nedavno nesrečo na Haitiju za študijo primera in pozvalo po ustanovitvi enote civilne zaščite Evropske unije, ki bo sposobna ustvarjati sinergije med državami članicami in evropskimi institucijami za preprečevanje nesreč in pomagati tretjim državam, zlasti vsaki državi v razvoju, ki jo prizadene nesreča. Humanitarna narava te pobude je značilna za naraščajočo konkretno naravo zunanjih razsežnosti solidarnosti EU.

Vendar sem prepričan, da je izjemno pomembno, da se na to isto pobudo gleda kot na vodilno pri usklajevanju in vodenju tistih nesreč, ki se zgodijo znotraj Evropske unije. Spominjam se nesreče, ki je lansko leto februarja opustošila otok Madeiro, in zato menim, da je bistveno, da oblikujemo enoto civilne zaščite, hkrati pa kar najbolje uporabimo obstoječe mehanizme.

 
  
  

Poročilo: Kay Swinburne (A7-0326/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki.(FR) Delo se nadaljuje na področju finančne regulacije. Glasovala sem za to samoiniciativno poročilo Evropskega parlamenta, ki si prizadeva vse finančne produkte podrediti nadzoru tržnih organov. Pomanjkanje preglednosti je v nasprotju s tržno učinkovitostjo in je še pripomoglo k poglabljanju finančne krize. Direktiva o trgih finančnih instrumentov olajšuje prenos tržnih dejavnosti na bolje regulirana in preglednejša mesta za pogajanje. Če ponovim sklepe skupine G 20 s srečanja na vrhu septembra 2009 v Pittsburghu, je cilj tega poročila zagotoviti, da se „z vsemi standardiziranimi zunajborznimi izvedenimi finančnimi instrumenti trguje na borzah ali platformah za elektronsko trgovanje“.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Od uveljavitve direktive o trgih finančnih instrumentov evropski finančni trgi prestajajo spremembe, kakršnih še ni bilo, tako zaradi direktive kot zaradi drugih razlogov, povezanih s krizo. Posledično ni bilo mogoče doseči zaželenih regulativnih ciljev. Izvajanje direktive o trgih finančnih instrumentov je povzročilo razdrobljenost trgov, kar je spodbudilo eksplozivno rast strategij visokofrekvenčnega trgovanja. Trg se je prilagodil uporabi sistema, ki omogoča mesta prikritega trgovanja za trgovanje z velikimi naročili na stičiščih posrednikov za trgovanje, in izjemam iz direktive o trgih finančnih instrumentov za tovrstne dejavnosti, ki se izvajajo na organiziranih mestih trgovanja, imenovanih „prikrite transakcije“, kjer so se prej odvijale transakcije na reguliranih trgih. Bistveno je, da se uporablja zakonodaja, namenjena zagotavljanju učinkovite regulacije in preglednosti tega tehnološkega razvoja, da se prepreči ustvarjanje vsakega sistemskega tveganja za splošno delovanje trgov.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Evropski parlament nadaljuje s sprejemanjem poročil, ki se nanašajo na nekatere elemente finančne regulacije, ne da bi se kdaj poglobil v zadevo. Seveda je boljše, da obstaja neka regulacija finančnih transakcij zasebnih borznih posrednikov in/ali finančnih institucij. Vendar to ni temeljno vprašanje.

Poročilo ne presega argumentov za večjo regulacijo platform trgovanja in se sklicuje na potrebo po „povečanju preglednosti in varnosti na trgih finančnih instrumentov“ in potrebo po „enakem obravnavanju“ večstranskih sistemov trgovanja in reguliranih trgov.

Temeljno vprašanje pri tem je nadaljnji obstoj istega starega špekulativnega sistema, vendar se poročilo loteva le oblike te špekulacije, ne pa najpomembnejšega vidika, to je vsebine.

Mi bomo še naprej zagovarjali konec trga izvedenih finančnih instrumentov in davčnih oaz, pa tudi, da je boljši učinkovit nadzor finančne moči s strani političnih moči kakor obratno. Dokler se to ne bo zgodilo, bo vsaka druga politika samo kozmetika.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za to poročilo. Zdi se, da je pomembna posledica konkurence, ki jo je povzročilo izvajanje direktive o trgih finančnih instrumentov, razdrobljenost trga, ki je sama spodbudila eksplozivno rast strategij visokofrekvenčnega trgovanja. Regulacija mora odražati dejstvo, da je treba ta tehnološki napredek ustrezno zakonsko urediti, da ne bi padel v zakonodajne vrzeli in nenamerno povzročil sistemskih tveganj za splošno delovanje trgov.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Z nedavno uveljavitvijo direktive o trgih finančnih instrumentov so evropski finančni trgi doživeli spremembe, kakršnih še ni bilo, tako zaradi direktive kot zaradi drugih razlogov, povezanih s krizo. Posledično ni bilo mogoče doseči regulativnih ciljev, namenjenih sprejetju direktive o trgih finančnih instrumentov. Trg se je prilagodil uporabi sistema, ki omogoča mesta prikritega trgovanja za trgovanje z velikimi naročili na stičiščih posrednikov za trgovanje, in na izjeme iz direktive o trgih finančnih instrumentov za tovrstne dejavnosti, ki se izvajajo na organiziranih mestih trgovanja, imenovanih „prikrite transakcije“, kjer so se prej odvijale transakcije na reguliranih trgih. Zato je bistveno, da se začne uporabljati zakonodaja, namenjena zagotavljanju učinkovite regulacije in preglednosti tega tehnološkega razvoja, da se prepreči, da bi se v prihodnosti spet ustvarilo sistemsko tveganje za splošno delovanje trgov.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki.(DE) Stroški pridobivanja podatkov so v Evropi veliko previsoki. Včasih so desetkrat višji kakor v Združenih državah. Poročilo vsebuje nekatere dobre predloge za zmanjšanje teh in drugih nepotrebnih stroškov. Vendar se bojim, da je avtorica na napačni poti s svojimi načrti, da bi ta cilj znižanja stroškov dosegli z uvedbo številnih dodatnih predpisov. Obstaja nevarnost, da bi s takim početjem samo nadomestili eno birokratsko oviro z drugo. Zato sem se vzdržal glasovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Moja odločitev, da glasujem za poročilo A7-0326/2010 je v skladu s sedanjimi razmerami na evropskih kapitalskih trgih, ki prestajajo obdobje nestabilnosti, kakršnega še ni bilo, zaradi novega tehnološkega napredka. Zaradi uvedbe direktive o trgih finančnih instrumentov, ki spodbuja konkurenco med mesti trgovanja za izvedbene storitve, se je povečala učinkovitost procesa oblikovanja cen, kar povečuje izbiro vlagateljev. Razdrobljenost trga pa je povzročila slabo preglednost zunajborznega trgovanja po trgovanju in te razmere pomenijo, da je potreben učinkovitejši regulativni okvir za konsolidirane podatke po trgovanju. Po mojem mnenju morajo zakonodajalci zagotoviti, da lahko kadar koli obnovijo vsako podrobnost trgovanja, da bi razumeli dinamiko trga in delovanje udeležencev na njem. Vpliv novih tehnologij in prihod novih udeležencev na trg sta povzročila hitrejše trgovanje in povečanje neposrednega dostopa za stranke članov platforme trgovanja na trg. Čeprav je uvedba direktive o trgih finančnih instrumentov povzročila inovacije, se zdi, da je prispevala tudi k razdrobljenosti trga. Glasoval sem za poročilo, ker verjamem, da je treba ta tehnološki napredek ustrezno regulirati, da ne bi povzročili sistemskega tveganja za splošno delovanje trgov.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Podpiram poziv Komisiji, naj okrepi tržne infrastrukture na vseh mestih trgovanja in v klirinških sistemih, da jim bo omogočila obvladovanje prihodnjega tveganja z večjo preglednostjo, izboljšanjem prožnosti in rednimi pregledi vsega trgovanja. Tako sem glasovala za resolucijo Parlamenta, ker podpira zamisel, da:

– bi večstranske sisteme trgovanja pregledovali na enaki ravni in torej regulirali na primerljiv način;

– morajo naložbena podjetja zagotoviti najboljšo izvedbo naložbenim podjetjem, ki zagotavljajo storitev upravljanja portfelja in delujejo kot upravitelji portfelja;

– mora Komisija oceniti učinke določitve minimalnega obsega naročila za prikrite transakcije;

– je treba analizirati podjetja, ki izvajajo strategije visokofrekvenčnega trgovanja, da bi zagotovili, da imajo trdne sisteme in nadzor s stalnimi predpisanimi pregledi algoritmov, ki jih uporabljajo.

 
  
MPphoto
 
 

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) Popolnoma podpiram poročevalko, gospo Swinburne, in njeno zamisel, da se spodbudi konkurenca med mesti trgovanja za izvedbene storitve. To je povečalo izbiro, ki je na voljo vlagateljem, znižalo stroške transakcij in pripomoglo k povečanju učinkovitosti procesa oblikovanja cen. Zdaj je 136 večstranskih sistemov trgovanja, ki poleg glavnih borz sestavljajo organizirana mesta trgovanja.

Na teh organiziranih mestih se izvede kakih 60 % obsega trgovanja, preostanek pa izvedejo borznoposredniške družbe, kar označujemo s skupnim izrazom trgovanje zunaj organiziranega trga vrednostnih papirjev (zunajborzno trgovanje). Dvostranska trgovina, kjer stranka da borznemu posredniku naročilo in ta poišče nasprotno naročilo („match“) se je premaknila od pretežno ustnih naročil k elektronskim. Čeprav za zunajborzno trgovanje zaradi njegove narave ni preglednosti pred trgovanjem, je treba po direktivi o trgih finančnih instrumentov o njem vseeno poročati.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Strinjam se, da bi morala Komisija oceniti vpliv določitve minimalnega obsega naročila za prikrite transakcije in ali ga je mogoče strogo izvajati, da se ohrani ustrezen pretok trgovanja prek „preglednih“ mest trgovanja (lit venues) v interesu ugotavljanja cen.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Zdi se, da je pomembna posledica konkurence, ki jo je povzročilo izvajanje direktive o trgih finančnih instrumentov, razdrobljenost trga, ki je sama spodbudila eksplozivno rast strategij visokofrekvenčnega trgovanja. Regulacija mora priznati, da je treba ta tehnološki napredek ustrezno zakonsko urediti, da ne bi padel v zakonodajne vrzeli in nenamerno povzročil sistemskih tveganj za splošno delovanje trgov. To je, na kratko, predlog besedila, ki ga je danes sprejel EP.

 
  
MPphoto
 
 

  Peter Skinner (S&D), v pisni obliki. – To samoiniciativno poročilo določa okvir za razpravo o direktivi o trgih finančnih instrumentov, na katero se nanašajo direktiva o zunajborznem trgovanju, nastanek Evropskega organa za vrednostne papirje (ESMA) in seveda Uredba o infrastrukturi evropskega trga (EMIR). Celo naslov tega poročila omogoča ljudem, da razumejo naravo potrebnih, vendar pogosto zapletenih zakonodajnih sprememb.

Nereguliranim trgom je bil s pomočjo sponzoriranja omogočen nefiltriran dostop do uradnih mest trgovanja. To se mora spremeniti.

Podobno se lahko strinjam s poročevalko, da je treba izboljšati preglednost pred trgovanjem in po trgovanju, in zlasti, da se podatki po trgovanju z nelastniškimi vrednostnimi papirji zagotovijo že v konsolidirani obliki.

Bistveno je razumevanje dinamike trga in da se zakonodajalcem priskrbijo instrumenti in informacije ter podatki.

 
  
MPphoto
 
 

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki.(DE) Banke, borze in skladi tako hitro razvijajo nove finančne produkte in prakse trgovanja, da je direktiva o trgih finančnih instrumentov že zastarela. Tudi obseg pravil preglednosti je treba razširiti tako, da bodo vključevala notranje sisteme trgovanja bank, izjeme pa je treba ožje opredeliti, tako da se finančni inštituti in finančni produkti ne bodo mogli izogniti učinkovitemu nadzoru.

Razkritje podatkov pred trgovanjem in po njem, ki so bili prej opredeljeni samo za deleže, je treba zdaj razširiti še na obveznice, centralno obračunane izvedene finančne instrumente, strukturirane produkte, sklade in potrdila, kar bo povečalo učinkovitost in preglednost procesa oblikovanja cen.

 
  
  

Poročilo: Ana Gomes (A7-0349/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem za to poročilo, ker sem prepričan, da je za EU bistveno, da je pripravljena na jedrska, radiološka, kemična in biološka (JRKB) tveganja, ki so dala novo razsežnost terorističnim napadom, nesrečam v industriji in naravnim nesrečam, kajti takšna tveganja ne poznajo meja in lahko povzročijo neštete žrtve. Odziv EN na takšno nevarnost ne sme biti omejen na naknadne intervencijske programe, temveč se začne precej prej, pri ravnanju s takimi materiali, ustreznem skladiščenju, omejenem dostopu in nadzoru takega materiala. Menim, da je bistveno, da je intervencija, ki sledi nezgodi, usklajena z znatnim sodelovanjem različnih organov države članice (civilna zaščita, vojska, policija itd.), pa tudi z nacionalnimi organi različnih držav članic in evropskimi institucijami. Z drugimi besedami, menim, da mora biti bistven usklajen in celovit pristop. Junija 2009 je Komisija predložila triletni akcijski načrt EU na področju JRKB varnosti za 2010–2012 z naslednjimi elementi: preprečevanje, odkrivanje ter pripravljenost in odziv. V tem smislu sem prepričan, da je priznavanje pomembnosti vsake od teh stopenj ključno za zagotovitev ustreznega izvajanja študij za ocenjevanje tveganj, odzivov in protiukrepov.

 
  
MPphoto
 
 

  Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. – Glasovala sem za to pomembno resolucijo, ker je skrajni čas, da se pozornost posveti jedrskim, radiološkim, kemičnim in biološkim (JRKB) tveganjem, ki so nova razsežnost možnih terorističnih napadov, nezgod, naravnih nesreč in/ali pandemij zaradi njihove nadnacionalne narave in množičnih žrtev. Treba se je začeti ukvarjati s takimi materiali in ustreznim skladiščenjem, omejenim dostopom, nadzorom itd. že od samega začetka in ne ustvarjati naknadnih intervencijskih programov. Hkrati naknadna intervencija zahteva množično sodelovanje različnih nacionalnih organov v posameznih državah članicah. Zato mora akcijski načrt na področju JRKB varnosti zagotoviti učinkovito usklajenost nacionalnih pobud in pobud EU pri odzivanju na JRKB tveganja in pripraviti ustrezne ukrepe.

Ker JRKB nesreče ali napadi resno ogrožajo varnost ljudi, ki živijo v Evropski uniji, in lahko povzročijo motnje v delovanju kritične infrastrukture in onemogočijo normalno delovanje družb v eni ali več državah članicah EU ne glede na meje, podpiram resolucijo Evropskega parlamenta, ki poziva Svet in Komisijo, naj hitro pregledata in okrepita akcijski načrt v skladu s priporočili iz tega poročila in zagotovita njegovo hitro izvajanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki. (RO) Jedrska, radiološka, kemična in biološka (JRKB) tveganja pomenijo nov izziv za družbo, pa tudi novo podlago za morebitne teroristične napade, nezgode, naravne nesreče ali pandemije. Rada bi izkoristila to priložnost, da pozdravim poročilo gospe Gomes, kajti to poročilo nam bo omogočilo, da bomo vzpostavili temelje za mehanizem ustreznega odzivanja na nesreče. Upoštevati moramo tudi predloge Parlamenta, namenjene izboljšanju osnovnih področij, ki izboljšujejo varnost v primeru takih tveganj, in obenem ponovno oceniti akcijski načrt EU na področju JRKB varnosti. Strinjam se, da je bistveno, da se izmenjajo primeri najboljše prakse z državami, ki so razvile posebne mehanizme na področju ocenjevanja, preprečevanja, odkrivanja, sporočanja in odzivanja na tveganja JRKB.

Mislim, da je pomembno, da poudarimo potrebo po vzdrževanju dobro vodenih zalog, ki zagotavljajo, da so sredstva za odzivanje na nesreče, zdravstvena ali druga ustrezna oprema popolnoma funkcionalni, z nepretečenim rokom uporabe in sodobni. Zato sem glasovala za to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. (LT) Jedrske, radiološke, kemične in biološke nesreče, ki se zgodijo naključno ali zaradi terorističnega napada, resno ogrožajo varnost in zdravje državljanov EU in so vzrok za onesnaženost in kontaminacijo okolja. Čeprav je bilo število nezgod v EU, ki so vključevale JRKB snovi, do zdaj razmeroma majhno in so nastale zaradi nesreč v industriji ali povečanja in širjenja nevarnih patogenov po svetu, je tveganje za JRKB nesreče, bodisi naključne bodisi namerne, ostalo. Glasoval sem za to poročilo, ker soglašam s stališčem poročevalke, da akcijski načrt na področju JRKB varnosti, ki ga je predlagala Evropska komisija in katerega cilj je zagotoviti učinkovito usklajenost nacionalnih pobud in pobud EU pri odzivanju na JRKB tveganja in pripraviti ustrezne ukrepe, podcenjuje tveganja, ki jih ne omejujejo meje EU. Prepričan sem, da bi bilo treba mednarodna JRKB tveganja primerno oceniti in vključiti v akcijski načrt na področju JRKB varnosti in zato morajo preventivni ukrepi zagotoviti mednarodno razsežnost, ki bo poudarila izvajanje mednarodnih sporazumov na področjih jedrskega in kemičnega orožja.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. (PT) Bistveno je, da sprejmemo učinkovit akcijski načrt, da se bomo lahko spoprijeli z obstoječim in stalnim tveganjem jedrskih, radioloških, kemičnih in bioloških (JRKB) nesreč na ozemlju EU. Ne glede na to, ali so naključne ali namerne, predstavljajo resno grožnjo in imajo potencial, da povzročijo uničujoče in daljnosežne učinke na varnost, blaginjo in zdravje evropske javnosti, pa tudi na okolje, našo kulturno dediščino in osnovno infrastrukturo. Na srečo je bilo število nezgod, povezanih z JRKB snovmi, vključno s terorističnimi dejanji, razmeroma majhno.

Ta akcijski načrt kaže potrebo po obsežnem in nadnacionalnem odzivu, kajti učinki JRKB nesreče ne poznajo meja in tak načrt mora temeljiti na naslednjih elementih: preprečevanje, odkrivanje ter pripravljenost in odziv. Zagotoviti mora tudi učinkovito usklajenost nacionalnih pobud in pobud EU za spopadanje z JRKB tveganji ter pripravo zmogljivosti za odzivanje in omejitev posledic. Tako kot poročevalka, gospa Gomes, ne dvomim, da moramo sprejeti akcijski načrt EU, vendar obžalujem dejstvo, da ni bila Komisija ambicioznejša, kajti predlagani akcijski načrt kaže pomanjkanje moči in skladnosti pri nekaterih zadevah.

 
  
MPphoto
 
 

  Cornelis de Jong (GUE/NGL), v pisni obliki. – Čeprav sem soglašal z večino poročila gospe Gomes, sem glasoval proti, ker se preveč osredotoča na usklajevanje civilno-vojaškega sodelovanja EU. Vojaške pristojnosti morajo imeti še naprej države članice in ne EU ali Komisija. Nič nimam proti temu, da države članice v primeru JRKB dogodka sodelujejo na enakopravni ravni – in v primeru okoljske nesreče, ki je posledica take nezgode, je to ključno – vendar me zelo skrbi, da bi to poročilo lahko odprlo vrata militarizaciji EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Ioan Enciu (S&D), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za to poročilo, ker mislim, da predlaga učinkovite ukrepe za preprečevanje, zmanjševanje in obvladovanje jedrskih, radioloških, kemičnih in bioloških (JRKB) nesreč. Izredno pomembno je, da to poročilo spodbuja zamisel o mehanizmu za hitro odzivanje v primeru JRKB nesreč v eni od držav članic. Poleg tega bi ta mehanizem temeljil na odzivu, ki bi ga spodbudila solidarnost vseh držav članic EU. Naslednja točka, ki je prav tako pomembna, je, da poročilo, ki ga je sprejel Parlament, predlaga oblikovanje mešanih evropskih ekip za hitro intervencijo, ki bi jih sestavljalo vojaško osebje, policisti in medicinski kader, kar bi zagotavljalo učinkovit odziv v primeru jedrskih, radioloških, kemičnih in bioloških nesreč.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Zaradi kompromisov, ki jih je dosegla poročevalka v senci iz skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov), moja kolegica gospa Hankiss, je besedilo, o katerem danes glasujemo, veliko preveč podrobno in uravnoteženo in daje številnim posebnim zadevam v zvezi z jedrsko, radiološko, kemično in biološko varnostjo znatno prednost, ne le v smislu preprečevanja nesreč in ustreznega odzivanja na naravne nesreče, temveč tudi v zvezi z jasno in sedanjo nevarnostjo, ki jo predstavlja terorizem te vrste. Vedno bolj se srečujemo z različnimi in nekonvencionalnimi grožnjami in z mislijo na to mora imeti Evropa ustrezno strategijo za preprečevanje, odkrivanje in zaščito, tako da bo lahko zajamčila varnost in zdravje Evropejcev. Komisija mora nadaljevati v tej smeri, zato sem glasoval za.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Jedrska, radiološka, kemična in biološka (JRKB) tveganja so dala novo razsežnost terorističnim napadom, nesrečam v industriji, naravnim nesrečam in pandemijam glede na to, da te grožnje ne poznajo meja in lahko povzročijo neštete žrtve. Junija 2009 je Komisija predložila akcijski načrt EU na področju JRKB varnosti, ki ga je Svet dopolnil v novembru. Načrt bo izveden v naslednjih treh letih – 2010–2012 – in temelji na treh glavnih elementih: preprečevanje, odkrivanje ter pripravljenost in odziv. Vendar po spremembah, ki jih je uvedel Svet, akcijski načrt ni več tako trden, načrtovani ukrepi in njihovo spremljanje ter pregledi uporabe pa so manj zavezujoči. Zato pozdravljam sprejetje tega poročila, ki namerava zaupati Komisiji močnejšo zakonodajno vlogo, kajti prepričan sem, da je to edini način, s katerim bo mogoče zapolniti obstoječe vrzeli v pristojnostih, ki jih imajo na tem področju različne države članice.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Če bi obstajala resnična zaskrbljenost glede jedrskih, radioloških, kemičnih in bioloških (JRKB) groženj, ne bi nekatere države EU vztrajale pri ohranjanju izredno močnih jedrskih zalog, ki se lahko uporabijo v vojaških napadih. Prav tako ne bi bilo ameriško jedrsko orožje še vedno nameščeno v različnih evropskih državah, ker je ta ukrep v očitnem nasprotju z enim od treh stebrov Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT), ki naj bi jo podpirali.

Poročilo ne omenja nobenega sklepa, kot je na primer sklep, ki ga je pred kratkim sprejelo Združeno kraljestvo, da bo prodalo jedrsko tehnologijo Indiji, državi, ki ni podpisnica NPT, ali sklep Francije in Nemčije, da bosta sodelovali pri ohranjanju svojega jedrskega orožja in to opravičujeta s hinavsko „racionalizacijo stroškov“. Nič ni rečenega niti o pomoči, ki so jo dale glavne sile EU in Nato projektu za namestitev protiraketnih sistemov v Evropi, ali o sklepu Nata, da obdrži svojo vlogo „jedrske zveze.“

V času, ko se je kriza kapitalizma okrepila, je to poročilo jasno pokazalo, da so tisto, kar šteje, konkretni ukrepi in ne izjave o nameri. Takšni ukrepi kažejo, da je vojska lahko še naprej vir, ki ga uporablja kapitalistična gospodarska globalizacija.

 
  
MPphoto
 
 

  Kartika Tamara Liotard (GUE/NGL), v pisni obliki. – Razlaga glasovanja o poročilu gospe Gomes „Krepitev jedrske, radiološke, kemične in biološke (JRKB) varnosti v Evropski uniji – akcijski načrt EU na področju JRKB varnosti“ (A7-0349/2010). Čeprav sem soglašala z večino poročila gospe Gomes, sem glasovala proti, ker se preveč osredotoča na usklajevanje civilno-vojaškega sodelovanja EU. Vojaške pristojnosti morajo imeti še naprej države članice in ne EU ali Komisija. Nič nimam proti temu, da države članice v primeru JRKB dogodka sodelujejo na enakopravni ravni – in v primeru okoljske nesreče, ki je posledica take nezgode, je to ključno – vendar me zelo skrbi, da bi to poročilo lahko odprlo vrata militarizaciji EU.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Jedrska, radiološka, kemična in biološka (JRKB) tveganja so nova razsežnost možnih terorističnih napadov, nezgod, naravnih nesreč in/ali pandemij zaradi njihove nadnacionalne narave in množičnih žrtev. Ustrezen odziv na takšno nevarnost ne vsebuje le naknadnih intervencijskih programov, temveč se začne precej prej, pri ravnanju s takšnimi materiali, ustreznem skladiščenju, omejenem dostopu, nadzoru itd. Hkrati naknadna intervencija zahteva množično sodelovanje različnih nacionalnih organov v posameznih državah članicah (civilna zaščita, vojska, organi pregona itd.) in nacionalnih organov različnih držav članic ter organov EU, zato je potreben usklajen pristop za vse nevarnosti. Glasoval sem za to poročilo, ki določa tak usklajen pristop.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki.(FR) Nedvomno se moramo zaščititi pred vsako zlonamerno uporabo jedrskih, radioloških, kemičnih in bioloških materialov in organizmov. Vendar moramo biti previdni predvsem pri njihovi vsakdanji uporabi. Dejstvo je, da to besedilo niti enkrat ne omeni potrebe po tem, da bi poiskali nadomestno rešitev za jedrsko energijo. Danes ta predstavlja resno grožnjo za naše državljane. Vprašanje glede terorizma, ki je jedro tega poročila, pa je, zakaj pozivati Nato, organizacijo, ki predstavlja največjo grožnjo svetovnemu miru, naj se ukvarja z njim? Vse to so neskladja, ki mi ne dopuščajo, da bi glasoval za to besedilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Mislim, da bi morala biti EU pripravljena, da se spopade s katerim koli napadom ali nesrečo, ki ogroža evropsko varnost in zdravje. Zato je jedrski, radiološki, kemični in biološki akcijski načrt nujen za preprečevanje in odzivanje na katero koli vrsto grožnje ali nezgodo, ki bi se pojavila na ozemlju EU. Sedanje grožnje so različne, kar pomeni, da je to vprašanje zapletene narave, vendar imamo zdaj primeren in ustrezen mehanizem, da se spoprimemo z najrazličnejšimi razmerami. Zato sem glasoval tako, kot sem.

 
  
MPphoto
 
 

  Louis Michel (ALDE), v pisni obliki.(FR) Jedrska, radiološka, kemična in biološka (JRKB) tveganja so nova razsežnost možnih terorističnih napadov, nezgod, naravnih nesreč in/ali pandemij zaradi njihove nadnacionalne narave in množičnih žrtev. Ustrezen odziv na takšno nevarnost se začne z ravnanjem s takimi materiali, njihovim skladiščenjem, omejenim dostopom in nadzorom. Naknadne intervencije zahtevajo množično sodelovanje različnih nacionalnih organov v posameznih državah članicah, pa tudi nacionalnih organov v različnih državah članicah in evropskih organov. Prednostna naloga je okrepiti režim neširjenja orožja in razoroževanja prek celovitega in popolnega izvajanja vseh zadevnih pogodb in mednarodnih sporazumov.

Pomembno je, da se lotimo tudi tveganja širjenja orožja s strani teroristov. Nujno potrebna je tudi vzpostavitev evropskega mehanizma za odzivanje na krizo, ki bi moral usklajevati civilna in vojaška sredstva ter zagotoviti, da bo imela Evropska unija zmogljivost za hitro odzivanje, ki se bo ukvarjala z JRKB nesrečami. Nazadnje, treba bo sprejeti tudi evropske standarde kakovosti in varnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – (LV) Glasoval sem za, ker se Evropska unija, če v danem trenutku ne bo nobenega izboljšanja glede jedrske, radiološke, kemične in biološke varnosti, na žalost ne bo v celoti zavedala možnih posledic. To poročilo je kratko sporočilo z razlago, ne pa akcijski načrt. Za sestavo obsežnega dokumenta o vprašanju jedrske varnosti bi morali sodelovati specialisti z obširnimi izkušnjami iz jedrske energije in uporabe jedrske tehnologije. Takšno delo lahko zahteva več let, vendar ga je treba opraviti. Evropska unija, še zlasti Evropski parlament, ne more sama sestaviti takega dokumenta. Glasoval sem za, vendar menim, da je to poročilo zgolj epilog za knjigo o jedrski varnosti EU. Upam, da se bo samo delo s to knjigo začelo v bližnji prihodnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki.(DE) Varnost civilnega prebivalstva v primeru možne nesreče jedrske, radiološke, kemične in biološke narave je zelo pomembna in ambicije v tem smislu je treba v celoti podpreti. Na žalost imam v zvezi s tem poročilom občutek, da gre za željo po boju proti oblikam terorja, ki v tej visoko organizirani obliki v Evropi, na srečo, ne obstajajo. Namen je torej ustvariti več panike, da bi bili potem sposobni izpeljati določeno politiko. Še več, zdi se, da se poročilo ukvarja predvsem z vprašanjem solidarnosti. Prepričan sem, da so ukrepi za preprečevanje terorja točka, na kateri moramo reči „dovolj“, in enako velja za solidarnost EU. Zato sem se vzdržal glasovanja o tem poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė (PPE), v pisni obliki. (LT) Glasovala sem za večjo jedrsko, radiološko, kemično in biološko varnost v Evropski uniji in veseli me, da imam možnost biti poročevalka v senci za to vprašanje. Čeprav sta preprečevanje in zaščita pred nesrečami, ustvarjenimi z navedenimi snovmi, vprašanje za države članice same, potrebujemo skupni pristop. To sporočilo Evropske komisije je korak k skupnemu akcijskemu načrtu, usmerjenemu v zaščito javnosti v EU pred različnimi nesrečami. Živimo v razmeroma nestabilnih časih in grožnje se pojavljajo ne le zaradi neodgovorne človekove dejavnosti in nesreč, temveč tudi zaradi namernih dejanj. To vprašanje je še zlasti ustrezno v moji državi, Litvi, ki je obkrožena s kemičnimi in jedrskimi tveganji. Prvič, na dnu Baltskega morja so ostanki kemičnega orožja iz druge svetovne vojne in, drugič, obstajajo načrti za gradnjo dveh jedrskih elektrarn blizu litvanske meje. Moramo oceniti razmere, trenutno veljavne varnostne standarde in njihovo primernost za sedanje potrebe. Samo na podlagi ocene obstoječih razmer se bomo lahko odločili, ali potrebujemo nove varnostne standarde. Ta ocena in določitev okvira standardov morata biti dovolj prožna, da se bosta lahko sprejela za spreminjajoče tehnologije, ki lahko poleg tega, da nam olajšujejo življenje, postanejo tudi smrtonosno orožje, če so v rokah teroristov. Po drugi strani pa zagotavljanje varnosti ne sme postati vzrok ali izgovor za centraliziranje civilne zaščite. Čeprav bi vzpostavitev in nadzor skupnih varnostnih standardov pomagala zagotoviti varnost, ne smemo v nobenem primeru ustvarjati novih institucij ali neupravičeno zapletenih postopkov.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Za poročilo o krepitvi jedrske, radiološke, kemične in biološke varnosti v Evropski uniji – akcijski načrt EU na področju JRKB varnosti sem glasovala iz enakih razlogov kot za tiste, ki jih je predložila skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov). Poudarila bi potrebo po pristopu na ravni EU za preprečevanje in odkrivanje napadov in/ali nezgod, kajti grožnja JRKB napadov je „globalna“, in če hočemo preprečiti teroristične napade, se moramo osredotočiti na potrebo po krepitvi JRKB varnosti.

Poudarila bi tudi pomen kompromisa, doseženega med dvema največjima političnima skupinama glede zmanjšanja obsega, v katerem naj bi bila celotna kemična industrija dolžna zamenjati nevarne snovi ne glede na vključena tveganja.

 
  
MPphoto
 
 

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) Poročevalko, gospo Gomes, lahko samo podprem in v celoti se strinjam s ciljem, da se sprejme akcijski načrt na področju jedrske, radiološke, kemične in biološke (JRKB) varnosti. Ta načrt mora zagotoviti učinkovito vzajemno delovanje nacionalnih pobud in pobud Evropske unije pri reševanju JRKB tveganj in pripravi potrebnega odziva.

Seveda pa se strinjam, da je sprejeti akcijski načrt EU na področju JRKB varnosti slaboten in da mu na več mestih manjka skladnosti. Bistvenega pomena je poudariti, da akcijski načrt JRKB ponuja dragoceno priložnost za izvajanje solidarnostne klavzule, ki jo vsebuje Lizbonska pogodba. Na žalost akcijski načrt, ki ga je sprejel Svet, solidarnostne klavzule niti ne omenja.

 
  
MPphoto
 
 

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. (RO) Jedrska, radiološka, kemična in biološka (JRKB) tveganja so nova razsežnost možnih terorističnih napadov, nezgod, naravnih nesreč in/ali pandemij zaradi njihove nadnacionalne narave in množičnih žrtev. Ustrezen odziv na takšno nevarnost ne vsebuje le naknadnih intervencijskih programov, temveč se mora začeti precej prej, pri ravnanju s takšnimi materiali, ustreznem skladiščenju, omejenem dostopu, nadzoru itd. Hkrati naknadna intervencija zahteva množično sodelovanje različnih nacionalnih organov v posameznih državah članicah (civilna zaščita, vojska, policija itd.) in nacionalnih organov različnih držav članic in organov EU, zato je potreben usklajen pristop za vse nevarnosti.

Glasovala sem za to poročilo, ker poziva Svet in Komisijo, naj hitro pregledata in okrepita akcijski načrt v skladu s priporočili v tem poročilu in zagotovita njegovo hitro izvajanje, glede na to, da JRKB nesreče ali napadi resno ogrožajo varnost ljudi, ki živijo v Evropski uniji, in lahko povzročijo motnje v delovanju kritične infrastrukture in onemogočijo normalno delovanje družb v eni ali več državah članicah EU ne glede na meje.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Napadi z uporabo jedrskih, radioloških, kemičnih in bioloških (JRKB) materialov pomenijo hudo grožnjo evropski javnosti. To pomeni, da je treba spoznati potrebo po izvajanju učinkovitega akcijskega načrta, da bi zagotovili ustrezne povezave med pristopi in pobudami različnih držav članic in EU v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem ter pripravljenostjo in odzivom na JRKB nezgode.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Jedrska, radiološka, kemična in biološka (JRKB) tveganja so nova razsežnost možnih terorističnih napadov, nezgod, naravnih nesreč in/ali pandemij zaradi njihove nadnacionalne narave in množičnih žrtev. Ustrezen odziv na takšno nevarnost ne vsebuje le naknadnih intervencijskih programov, temveč se začne precej prej, pri ravnanju s takšnimi materiali, ustreznem skladiščenju, omejenem dostopu, nadzoru itd. Hkrati naknadna intervencija zahteva množično sodelovanje različnih nacionalnih organov v posameznih državah članicah (civilna zaščita, vojska, organi pregona itd.) in nacionalnih organov različnih držav članic ter organov EU, zato je potreben usklajen pristop za vse nevarnosti. To je tisto, kar nameravamo storiti s sprejetjem tega poročila.

 
  
  

Poročilo: Ramona Nicole Mănescu (A7-0280/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem za to poročilo in menim, da je zelo pomembno v tem času gospodarske in finančne krize, ker je treba zagotoviti skladen razvoj vseh regij Evropske unije. Soglašam s splošno namero, da se pripravi tristranski sporazum med EU, državami članicami in regijami, ker so posodobitev, medsebojno povezana infrastruktura in pomoč za načrte vlaganj in razvojne projekte, ki upoštevajo posebne značilnosti vsake regije, temeljnega pomena. Prav tako sem prepričan, da je bistveno nadaljevanje vlaganj v infrastrukturo v številnih evropskih regijah, zlasti na jugu in vzhodu. Glede na različne ravni decentralizacije evropskih regij je treba najti ravnotežje pri oblikovanju horizontalnega pristopa med različnimi ravnmi vlade in med vsemi področji dejavnosti. Prizadevanja za upravno posodobitev in reformo regij v kombinaciji z visokokakovostno tehnično pomočjo Komisije so bistveni predpogoj za izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti vlaganj EU. Bistvena je poenostavitev postopkov in razporeditev sredstev strukturnih skladov in kohezijskega sklada na način, ki je dostopen vsem zainteresiranim stranem. S tem bo po eni strani zajamčena udeležba vseh akterjev v družbi in po drugi strani boljša uporaba programov, instrumentov in politik EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. – Glasovala sem za to pomembno resolucijo, ker je izvedba kohezijske politike večinoma decentralizirana in temelji na podnacionalnih organih, ki prevzemajo odgovornost. Strinjam se, da bi se moral pristop na več ravneh uporabljati ne samo vertikalno ampak tudi horizontalno, med tistimi, ki delujejo na isti ravni, pri vseh politikah Unije z deljeno pristojnostjo, vključno s kohezijsko politiko, ki ji pripada pionirska vloga pri izvajanju upravljanja na več ravneh kot instrumentu za izboljšanje kakovosti postopkov odločanja, tako da aktivno vključuje podnacionalne organe iz predzakonodajnih stopenj razprav.

Prav tako je pomembno poudariti, da so postopki za vlaganje prošnje za financiranje preveč zapleteni in nadzor pretiran, zato obstaja možnost, da bodo odvrnili morebitne koristnike kohezijske politike od porabe sredstev in zagotovitve kar največjega učinka. Zato je treba računati na zadostno upravno zmogljivost na ravni EU, da bi se povečala dodana vrednost kohezijske politike in zagotovila trajnost ukrepov.

 
  
MPphoto
 
 

  Antonello Antinoro (PPE), v pisni obliki. – (IT) Odločil sem se, da bom glasoval za to poročilo, ker je potreben močan signal, da želi Evropa delati z lokalnimi in predvsem z regionalnimi upravami.

V času različnih stopenj decentralizacije v državah članicah moramo pokazati, da se je Evropski parlament popolnoma posvetil temu, da bi bile regionalne politike instrument za boljše upravljanje Evrope.

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki.(FR) Po mojem mnenju je regionalna politika ena najpomembnejših politik EU. Sredstva, ki jih razdeli po vsej Evropi, prispevajo h koheziji med različnimi regijami in jim pomaga, da postanejo konkurenčne. Vendar je mogoče nekatere stvari izboljšati, zlasti na področju upravljanja na več ravneh, z drugimi besedami, usklajeno dejavnost Unije, držav članic ter regionalnih in lokalnih teles. Problem regionalne politike je zapletenost njenih postopkov, ki pogosto odvrača lokalne akterje od njene uporabe. A kljub tem postopkom je število nepravilnosti še vedno preveliko. Glasovala sem za to pobudo Evropskega parlamenta, ki poudarja ključno vlogo, ki jo imajo lokalni organi pri izvajanju regionalne politike, hkrati pa poziva po izboljšanju upravljanja na več ravneh. Komisiji priporoča tudi boljše spremljanje glede podpore regionalnim akterjem in zagotovitve, da se sredstva dobro uporabljajo.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Audy (PPE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za samoiniciativno poročilo moje romunske kolegice, poslanke gospe Mănescu, o dobrem upravljanju v regionalni politiki EU: postopki, s katerimi Komisija zagotavlja pomoč in nadzor. Pozdravljam zahtevo po poenostavitvi, ker je to predpogoj za boljše razumevanje in uporabo evropskih sredstev s strani lokalnih uradnikov. Tako kot velika večina mojih kolegov poslancev sem za močno kohezijsko politiko, pri kateri se finančna sredstva ohranijo po letu 2013 in zavrnejo vsi poskusi, da bi se vrnila na nacionalno raven. Osebno bi dodal, da je najboljši način, da se prepreči ponovna nacionalizacija kohezijske politike, v tem, da se „evropeizira“. Žal mi je, da se sredstva kohezijske politike vse prepogosto uporabljajo za projekte z regionalno ali včasih nacionalno razsežnostjo, le redko pa z evropsko.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. (LT) Kohezijska politika Evropske unije je glavno sredstvo za zagotavljanje regionalnega razvoja. Izvajanje kohezijske politike je večinoma decentralizirano in temelji na podnacionalnih organih, ki prevzemajo odgovornost. Lizbonska pogodba je omogočila teritorialnim oblastem, da se bolj vključijo v postopek odločanja, da spodbujajo boljše in učinkovitejše izvajanje ukrepov kohezijske politike, prilagojenih potrebam posameznih regij in njihovega prebivalstva. Glasoval sem za to poročilo. Menim, da je treba kar najbolj povečati možnosti za teritorialno sodelovanje, ki so bile v nekaterih regijah do zdaj neizkoriščene in pospešiti dejavnejšo uporabo načela partnerstva, ki zagotavlja učinkovito sodelovanje med zasebnim in javnim sektorjem.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Bennahmias (ALDE), v pisni obliki. (FR) Poročilo gospe Mănescu skuša približati Evropsko unijo njenim državljanom: zagovarja boljši nadzor Komisije nad vključevanjem lokalnih organov v razvoj kohezijske politike. Ta dokument je del procesa poenostavljanja zelo zapletenih upravnih postopkov, namenjenega razvoju naših regij in okrepitvi sodelovanja med lokalnimi organi v različnih državah članicah. Dejstvo, da ga je sprejela velika večina, potrjuje pomen, dan izboljšanju uporabe evropskih skladov.

 
  
MPphoto
 
 

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. (LT) Glasovala sem za to poročilo, ker so procesi odločanja v kohezijski politiki izboljšani z uporabo upravljanja na več ravneh in vključitvijo podnacionalnih organov. Nadzor Komisije, kot je trenutno predviden, ne šteje kot zadosten in ne more nadomestiti neučinkovitega nadzornega sistema na nacionalni ravni, ki vztraja skozi vse večletno obdobje. Zato je za izboljšanje nadzornega sistema in povečanje pomoči podnacionalnim organom nujno, da Komisija okrepi svojo nadzorno vlogo in postopke. Treba bi bilo zagotoviti večja vlaganja v finančno pomoč in usposabljanje za nacionalne in regionalne uprave, da bi povečali zmogljivosti organov, ki so odgovorni za vodenje programa, in njihovo poznavanje pravil. Treba je tudi opozoriti, da so sedanji postopki vlog za financiranje preveč zapleteni in bi lahko odvrnili morebitne upravičence kohezijske politike. Zato bomo morali v prihodnje razviti uporabnikom prijaznejšo politiko z bolje povezanimi predpisi za strukturne sklade.

 
  
MPphoto
 
 

  Philip Bradbourn (ECR), v pisni obliki. – Konzervativni poslanci smo se pri končnem glasovanju o poročilu gospe Mănescu vzdržali iz naslednjih razlogov.

Prvič, poročilo obljublja vzdrževanje močno financirane kohezijske politike, mi pa smo prepričani, da kohezijski in socialni sklad ne smeta biti rezervirana in bi bilo bolje, če bi se EU osredotočila na porabo za nove izzive, s katerimi se srečuje, namesto na stare prednostne naloge, kot je kohezijska politika. Prepričani smo tudi, da vsebina tega poročila ne omogoča resnega napredka glede strožjega in večjega nadzora nad financiranjem, ki se dodeljuje tem programom; če predlogi v tem poročilu služijo čemu, je to le nadaljnja zmeda pri pripravi mehanizmov in zamegljevanje situacije.

Prav tako bi nam bilo všeč, da bi se poročilo premišljeno lotilo vprašanj, ki jih je načelo Evropsko računsko sodišče v zvezi s takim financiranjem, ki nikakor ni uspešno. Zato smo se konzervativni poslanci pri končnem glasovanju vzdržali.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Decentralizacija pristojnosti držav članic temelji na delitvi odgovornosti med različnimi ravnmi vlade. Zato je bila okrepljena zmogljivost regionalnih in lokalnih organov za izvajanje politike EU. Strinjam se s sprejetjem te resolucije, ker se osredotoča na posebno naravo lokalnih in regionalnih izzivov, usmerja pozornost na potrebo po upoštevanju povezanih pristopov, ki poudarjajo posebne značilnosti regij, kot so njihove geografske in naravne pomanjkljivosti, upadanje števila prebivalcev in posebne značilnosti najbolj oddaljenih regij, vendar priznava tudi različne upravne procese, ki obstajajo v različnih državah članicah. Ti pristopi morajo omogočiti tudi usklajevanje interesov različnih vključenih akterjev, da bi olajšali upravljanje na več ravneh. Resolucija opozarja tudi na dejstvo, da so postopki vlog preveč zapleteni in vsebujejo čezmerno število preverjanj, ki odvračajo morebitne upravičence kohezijske politike, pa tudi zahtev o posvetovanju s splošno javnostjo, da bi upravičili proces sprejemanja odločitev. Strinjam se tudi, da mora močnejša vloga regionalne in lokalne ravni ustrezati okrepljeni nadzorni vlogi Komisije in večji usklajenosti kohezijske in strukturne politike.

 
  
MPphoto
 
 

  George Sabin Cutaş (S&D), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za to poročilo, ki predlaga okrepitev upravljanja na več ravneh s ciljem, da bi dosegli večjo vključenost podnacionalnih organov na stopnji razvijanja politike. Mislim, da bodo interesi državljanov veliko bolje zastopani, če bodo lokalni organi vključeni v proces sprejemanja odločitev že od samega začetka.

Poleg tega ni mogoče oporekati vlogi, ki jo ima Evropska komisija pri spremljanju, kako se upravljajo strukturni skladi. Vendar je treba to revizijsko vlogo Evropske komisije okrepiti.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Kohezijski sklad predstavlja več kot eno tretjino skupnega proračuna EU. Njegov končni cilj je zmanjšati razlike med ravnmi gospodarskega razvoja v različnih regijah in usmerja sredstva predvsem v rast in zaposlovanje. Vendar je bila v časopisu Financial Times pred kratkim objavljena raziskava o tem, kako se sredstva kohezijskega sklada pravzaprav uporabljajo, in opisani scenarij je zelo zaskrbljujoč. Sredstva se uporabljajo za namene, ki nedvomno niso tisti, za katere so bila namenjena. Iz istega razloga menim, da je bistveno, da se okrepijo nadzorni postopki Komisije v zvezi z uporabo kohezijskega sklada, ki krepijo mehanizme dobrega upravljanja.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Strinjamo se, da je treba zajamčiti, da se spoštujejo merila, ki se nanašajo na uspešnost, učinkovitost, doslednost in preglednost „na vseh stopnjah programiranja in izvajanja strukturnih skladov“. Priznavamo, da je lahko „sedanja poenostavitev finančne uredbe in ureditve strukturnih skladov“ bistvena pri odpravljanju nekaterih obstoječih ovir za dostop do njih, zlasti v manj razvitih regijah. V zvezi z načelom sofinanciranja pa obenem, ko priznavamo pomen prevzemanja odgovornosti s strani nacionalnih organov pri uporabi kohezijske politike, menimo, da bi bilo glede na sedanjo globoko krizo, ki je še posebno prizadela nekatere države članice in njihove regije, treba poskrbeti, da so pravila sofinanciranja prožnejša. To bi omogočilo boljše prevzemanje skladov, namenjenih za kohezijsko politiko. Zlasti najvišja stopnja sofinanciranja bi se morala za vse strukturne sklade znižati na 10 %.

Še vedno se ne strinjamo z nekaterimi vidiki poročila in jim nasprotujemo. Eden od primerov je zagovarjanje „dobrega upravljanja“ javnih storitev, ki ga je po mnenju poročevalke mogoče doseči samo s partnerstvom „javnih in zasebnih akterjev“. Naslednji primer je mozaik nekritičnega sklicevanja na cilje strategije Evropa 2020, strategije, ki ji dajejo zagon liberalizacija, privatizacija in povečanje prožnosti trga dela, to pa je pristop, ki je v popolnem nasprotju s cilji kohezijske politike.

 
  
MPphoto
 
 

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. (LT) Odobravam to poročilo, ker je poročilo Evropskega računskega sodišča iz leta 2006 pokazalo, da nadzorni sistemi za kohezijsko politiko niso dovolj učinkoviti in je bila stopnja napak pri povračilu odhodkov prevelika (12%). Poročilo iz leta 2008 je potrdilo te podatke z 11 % neupravičeno povrnjenih sredstev. Delno so za te napake odgovorna preveč zapletena pravila, ki urejajo strukturne sklade. Sistem deljenega upravljanja, ki je značilen za kohezijsko politiko, pomeni visoko stopnjo zapletenosti v razlagi in uporabi predpisov glede na številne vključene akterje. Zato je treba poenostaviti pravila in zagotoviti uporabnikom prijaznejšo politiko, ki ne bo odvračala morebitnih upravičencev od sodelovanja v projektih.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – V zadnjih desetletjih je decentralizacija moči v več državah članicah znatno okrepila pristojnosti regionalnih in lokalnih organov pri izvajanju politik Skupnosti. S pogodbo o reformi je bila v pravo Skupnosti vključena podnacionalna subsidiarnost za politike z deljeno pristojnostjo, kar teritorialnim oblastem danes omogoča, da so tako pri snovanju kot tudi pri izvajanju politik bolj vključene v postopek odločanja in tako kot enakovredne partnerice sodelujejo pri uresničevanju ciljev Skupnosti. Ta pomemben korak k boljšemu upravljanju na več ravneh je odgovor na ponavljajoče se zahteve Parlamenta po okrepitvi vloge podnacionalnih oblasti pri oblikovanju politik ob hkratnem spoštovanju različnih nacionalnih ustavnih ureditev.

Učinkovita izvedba je močno odvisna od tega, kako so politike zastavljene; vključitev lokalnih in regionalnih oblasti – torej tistih, ki najbolje poznajo potrebe svojega ozemlja in njegovega prebivalstva – že v tej fazi je zagotovilo za učinkovitejše rezultate v poznejši stopnji. Bistveno je pripisati večji pomen predzakonodajni stopnji procesa odločanja ter dodani vrednosti, ki jo izvajanje politik in najboljših praks na lokalni in regionalni ravni prinaša razvoju ozemeljskih strategij v Evropski uniji.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki.(FR) To besedilo deluje kot ovira za oblikovanje evropskih makroregij. Da bi tem konkurenčnim grozdom še naprej nalagali, naj služijo interesom nedotakljivega skupnega trga, ta parlament predlaga, da bi jih nadzorovala Evropska komisija na škodo izvoljenih vlad. Regionalna politika EU bi morala biti osredotočena na zmanjševanje neenakosti v dohodkih in življenjskih razmerah tistih, ki živijo v evropskih regijah. Od tega pa smo še zelo daleč.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Glede na to, da imajo nekatere regije očitne geografske in naravne pomanjkljivosti, med drugim npr. odliv prebivalstva, menim, da je to temeljni ukrep, če hočemo, da bo kohezijska politika učinkovitejša. Za zmanjšanje nesorazmerja med državami članicami in regijami v EU je temeljnega pomena doslednost v uporabi kohezijskega sklada. Na ta način bomo ustvarili proces, ki bo preglednejši, manj birokratski in bolj nepristranski glede porazdelitve sredstev. Posledično bo razkorak med stopnjami konkurenčnosti manjši. Zato sem glasoval tako, kot sem.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – (LV) Končno! Končno je nekdo razmislil o tem, kar imenujemo regionalna politika. Če vzamem na primer samo Latvijo, lahko pošteno rečem, da niti jaz nisem mogel dobiti informacij od uradnikov na latvijskem ministrstvu za gospodarstvo o načrtih za uporabo strukturnih skladov EU. Te informacije se v Latviji prikrivajo pred ljudmi kot velika skrivnost. V zameno za katero vrsto „spoštovanja“ bi bilo torej mogoče izvedeti načrte Evropske komisije v zvezi z Latvijo in po možnosti pridobiti financiranje? Glasoval sem za v upanju, da bo postal ta proces dostopen vsem in da nihče ne bo prikrival načrtov Evropske komisije.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki.(DE) Namen poročila je okrepitev vloge Komisije v podpori regionalnim in lokalnim organom. To je poskus razširitve skupne pristojnosti Komisije in to je nekaj, čemur moram nedvomno izraziti nasprotovanje. Zato sem glasoval proti tej spremembi.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Zadnja leta postajajo v Evropski uniji lokalne oblasti v državah članicah vedno pomembnejše. Decentralizacija upravljanja območij je pomenila, da so manjši, lokalni organi zaradi načela subsidiarnosti prevzeli večja pooblastila in vpliv, v glavnem v zvezi s posebnimi pristojnostmi, ki so jih nanje prenesle države članice. Regionalne oblasti so se zato znašle v neposrednem stiku z evropskimi institucijami. Glasoval sem za poročilo gospe Mănescu prav zato, ker je v teh razmerah potreben večji nadzor Evropske komisije in njena podpora regionalnim politikam. Poročilo se usmerja tudi v sprejetje bele knjige o teritorialni koheziji, ki bi bila za EU resničen korak naprej v smeri novega upravljanja na več ravneh, kar se povsem ujema z evropskimi, nacionalnimi in regionalnimi pristojnostmi.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Načelo podnacionalne subsidiarnosti, ki jo uvaja Lizbonska pogodba, v praksi uresničuje cilj vključevanja regij v proces evropskega sprejemanja odločitev. Povečanje dialoga z Evropsko komisijo vključuje načelo dobrega upravljanja v zvezi z regionalno politiko in sprejetjem drugih postopkov pomoči in nadzora. Glasovala sem za to poročilo, ki se ukvarja s pristojnostmi in vlogo regionalnih in lokalnih oblasti v procesu izvajanja kohezijske politike. Regionalne oblasti lahko zdaj bolj neposredno in dejavno sodelujejo v procesu sprejemanja odločitev. To pomeni, da sodelujejo pri sestavljanju in izvajanju politike in so obravnavane kot pravi partnerji v uresničevanju ciljev EU.

Pozdravljam ta pomemben korak k upravljanju, ki se odziva na večkratne pozive Evropskega parlamenta po večjem sodelovanju podnacionalnih subjektov pri sestavljanju in izvajanju evropske politike.

 
  
MPphoto
 
 

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) Rad bi čestital poročevalki, gospe Mănescu, za odlično delo in strinjam se z njo, da bi se lahko možnosti teritorialnega sodelovanja bolje izkoristile z upravljanjem na več ravneh zaradi čezmejnih odnosov, ki so se razvili med zasebnimi in javnimi akterji. Strinjam se tudi s pospeševanjem izmenjave informacij med Evropskim združenjem za teritorialno sodelovanje (EZTS), ki je bilo že oblikovano, pa tudi med tistimi v procesu ustanavljanja v okviru obstoječih programov.

 
  
MPphoto
 
 

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. – V zadnjih desetletjih je decentralizacija moči v več državah članicah znatno okrepila pristojnosti regionalnih in lokalnih organov pri razvoju politik Skupnosti. Poudarjanje predzakonodajne stopnje procesa odločanja in dodane vrednosti, ki jo izvajanje politik in najboljših praks na lokalni in regionalni ravni prinaša razvoju ozemeljskih strategij v EU, pomaga zagotoviti njihovo učinkovitost in trajnost. Da bi videli, kako se lahko izboljša upravljanje na več ravneh na področju kohezijske politike, je treba upoštevati naslednje vidike: vertikalno in horizontalno razsežnost upravljanja, vzpostavitev resničnega partnerstva z lokalnimi in regionalnimi organi, teritorialno kohezijo in sodelovanje, poenostavitev pravil na ravni EU in na nacionalni ravni (države članice bi morale poenostaviti svoje nacionalne določbe in razviti močnejšo kulturo ocenjevanja na vseh ravneh, da bi zagotovile učinkovit nadzor in se izognile napakam – v letu 2008 je bilo po pomoti povrnjenih 11 % sredstev).

Okrepiti je treba vlogo Komisije v podpori regionalnim in lokalnim organom, z resnim premislekom, na kakšne načine izboljšati upravljanje in posledično učinkovitost sistema izvajanja strukturnih skladov za obdobje po letu 2013.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Prepričan sem, da je treba izboljšati upravljanje na področju regionalne politike s ciljem, da bo upravljanje strukturnih skladov in kohezijske politike ne le učinkovitejše, ampak tudi bolj uravnoteženo. Soglašam s poročevalko, ki pričakuje od Komisije, da bo politika v prihodnje bolj poudarila rezultate, ki bodo temeljili predvsem na kakovosti intervencije in razvoju strateških projektov. Prav tako menim, da bi morala evropska omrežja za izmenjavo najboljših praks okrepiti svoje pobude, ker bi to prispevalo k našemu prepričanju glede uporabe teh postopkov v praksi.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – V zadnjih nekaj desetletjih je decentralizacija moči v več državah članicah znatno okrepila pristojnosti regionalnih in lokalnih organov pri izvajanju politik Skupnosti. S pogodbo o reformi je bila v pravo Skupnosti vključena podnacionalna subsidiarnost za politike z deljeno pristojnostjo, kar teritorialnim oblastem danes omogoča, da so tako pri snovanju kot tudi pri izvajanju politik bolj vključene v postopek odločanja in tako kot enakovredne partnerice sodelujejo pri uresničevanju ciljev Skupnosti. Ta pomemben korak k boljšemu upravljanju na več ravneh je odgovor na ponavljajoče se zahteve Parlamenta po okrepitvi vloge podnacionalnih oblasti pri oblikovanju politik ob hkratnem spoštovanju različnih nacionalnih ustavnih ureditev.

 
  
MPphoto
 
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE), v pisni obliki.(PL) Decentralizacija vlade prinaša večjo odgovornost regionalnim in lokalnim organom. Res so organi na lokalni ravni tisti, ki najbolje razumejo potrebe svojih regij in ljudi, ki tam živijo, zato lahko splošne cilje prilagodijo lastnim zmogljivostim in možnostim. Uspeh bomo dosegli, če se bodo države članice poistovetile z delom, ki ga prevzemajo, in bo odgovornost za to dodeljena organom na ustrezni ravni. Podpreti moramo lokalni pristop, ki mora biti prožen in povezan.

Za kohezijsko politiko je pomembno, da je uporabnikom prijazna. Treba je zmanjšati upravne stroške in poenostaviti postopke, ki zaradi zapletenosti v številnih primerih ne samo povzročajo napake, ampak tudi odvračajo upravičence od uporabe podpore, ki jim je na voljo. Govorimo o zmanjševanju tveganja napak, vendar ne smemo pozabiti na načrte in cilje, za katere smo se odločili. Tu mislim na inovativne ukrepe. Inovativnim metodam smo dali pomembno mesto, zato moramo misliti na tveganje in možnost, da bodo storjene napake. Torej se moramo vprašati, ali se želimo lotiti eksperimentalnega dela v duhu prednostnih nalog strategije 2020 ali pa bi raje zmanjšali število napak, kar bi pomenilo odvračanje naših državljanov od sprejemanja inovativnega, vendar včasih negotovega dela.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. (PT) Dobro upravljanje je v evropski regionalni politiki bistveno, če naj bi bila ta politika uspešna. Upravljanje mora biti bolj navzoče na več ravneh, da se bo okrepilo sodelovanje vseh institucij v zakonodajnem procesu. V skladu s tem pa je temeljno, da pride do povečanja vključitve regionalnih in lokalnih organov v predzakonodajni in izvedbeni fazi takih politik. Poudaril bi dejstvo, da Lizbonska pogodba priznava podnacionalno subsidiarnost ne le v območju regionalne politike, temveč tudi horizontalno, kar pomeni v vseh evropskih politikah.

Prepričan sem, da bi bil z večjo in boljšo udeležbo na različnih ravneh odločanja dosežen cilj teritorialne kohezije, ki temelji na viziji povezovanja. Vendar bi bilo treba sprejeti perspektivo od spodaj navzgor, kajti lokalne in regionalne institucije so tiste, ki lahko najbolje razumejo značilnosti in probleme regij. Teritorialni pakt lokalnih in regionalnih oblasti za strategijo Evropa 2020 lahko doda h krepitvi tega prispevka k ciljem pametne, trajnostne in vključujoče rasti. Načeli partnerstva in sofinanciranja bosta prispevali k povečanju odgovornosti teh institucij in Evropska komisija bo poskrbela za to, da se njena nadzorna vloga okrepi, zlasti z izboljšanjem nadzornega in revizijskega sistema.

 
  
MPphoto
 
 

  Derek Vaughan (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za to poročilo, ker izraža pomembne pozive Komisiji, naj okrepi svojo vlogo spremljanja, da bo zmanjšala stopnjo napak, ki so bile poudarjene v nedavnem poročilu Računskega sodišča. Komisija bi se morala posvetovati tudi z lokalnimi in regionalnimi organi na vseh stopnjah zakonodaje v zvezi z regijami, da bi imele večjo odgovornosti pri pripravi politike, ki bo bolj usmerjena v rezultate. To naj bi pripomoglo tudi k zmanjševanju stopnje napak, izboljšalo nadzorne sisteme in povečalo pomoč podnacionalnim organom in upravičencem. Menim, da je to poročilo daljnosežno pri spodbujanju boljšega sodelovanja med regijami v različnih državah članicah, kar bo imelo samo pozitiven učinek na doseganje ciljev kohezijske politike v EU in zagotavljanje, da se bodo vse regije v Evropski uniji skladno razvijale.

 
  
  

Poročilo: Agustín Díaz de Mera García Consuegra (A7-0342/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. – Glasovala sem za to poročilo, katerega cilj je izkoristiti znanje in izkušnje uradnikov za zvezo za priseljevanje v korist agencije Frontex in obratno. Prvotna uredba, ki je bila sprejeta leta 2004 tega vprašanja ni obravnavala. Da bi izboljšali delovanje agencije Frontex, je vsekakor treba vanjo vključiti spremembe in nova vprašanja, kot so uporaba informacij, ki jih pridobijo mreže uradnikov za zvezo in njihova izmenjava prek ICONeta (varnega informacijskega in usklajevalnega omrežja, namenjenega službam držav članic za migracije), dostop do sredstev Sklada za zunanje meje, da bi spodbudili vzpostavitev mrež uradnikov za zvezo in omogočili njihovo delovanje ter, nazadnje, pospešitev sistema za izdajanje polletnih poročil. Prepričana sem, da so te spremembe zelo primerne in potrebne, saj se mora EU spopasti s povečanim tokom zakonitega – in tudi nezakonitega priseljevanja – in ga upravljati.

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki.(FR) Z Uredbo Sveta (ES) št. 377/2004 z dne 19. februarja 2004 je bila ustanovljena mreža uradnikov za zvezo za priseljevanje. Ti uradniki so predstavniki držav članic, ki so napoteni v tretjo državo in so pristojni za spodbujanje ukrepov EU za boj proti nezakonitemu priseljevanju, zlasti z zbiranjem informacij za evropsko agencijo Frontex. Vendar pa je usklajevanje v okviru te politike, ki se še oblikuje, mogoče izboljšati. Morali bi organizirati srečanja teh uradnikov za zvezo s predstavniki Komisije in agencije Frontex. Poleg tega bi bilo treba spodbujati boljše sodelovanje z drugimi organi, kot sta Evropski urad za podporo prosilcem za azil in visoki komisar Združenih narodov za begunce. Zato je bilo treba spremeniti Uredbo (ES) št. 377/2004. To besedilo, ki poleg tega, da poudarja pogoje v zvezi s temeljnimi pravicami, ki jih mora ta politika izpolniti, določa tudi način za učinkovit nadzor upravljanja na zunanjih mejah EU, sem podprl.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) S spremembo uredbe, katere cilj je okrepiti sodelovanje med agencijo Frontex in uradniki za zvezo za priseljevanje, se strinjam. Aktivnejše sodelovanje bi pomagalo agenciji Frontex pri izvajanju njenih glavnih nalog v boju proti nezakonitemu priseljevanju, in sicer pri preprečevanju nezakonitega priseljevanja in vračanju nezakonitih priseljencev. Ker dejavnosti agencije zajemajo selitve na ozemlju EU, uradniki za zvezo za priseljevanje, ki so napoteni v tretje države, lahko odločilno prispevajo k doseganju ciljev agencije Frontex zunaj Unije.

Agencija bi tako imela priložnost za učinkovitejšo izmenjavo informacij s pristojnimi organi tretjih držav ali z mednarodnimi organizacijami glede vprašanj nadzora meja EU, z usposabljanjem mejnih straž, izmenjavo operativnih podatkov in skupnimi operacijami. Izmenjava informacij bi bila mogoča prek ICONeta (varnega informacijskega in usklajevalnega omrežja, namenjenega službam držav članic za migracije).

 
  
MPphoto
 
 

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. (LT) Glasovala sem za to poročilo Evropskega parlamenta, ker je zaradi povečanih selitvenih tokov pomembno, da se oblikujejo mreže uradnikov za zvezo. Ker je sedanja gospodarska, finančna in socialna kriza k preseljevanju spodbudila še več ljudi, mora Evropska unija narediti vse, kar je v njeni moči, da bi zagotovila primerno upravljanje tokov priseljevanja. Vzpostavitev mrež ne bi pripomogla le k urejanju zakonitega, nedovoljenega in nezakonitega priseljevanja, temveč bi tudi olajšala operativno sodelovanje med državami članicami in pospešila sistem za izdajanje polletnih poročil. Poleg tega bi tesnejše sodelovanje med uradniki zagotovilo boljšo izmenjavo tehničnega znanja in povezavo z njihovimi kolegi v tretjih državah. Rada bi poudarila, da bi si morale institucije Evropske unije vztrajno prizadevati za zagotavljanje varnega in hitrega procesa priseljevanja ter zagotavljati zaščito državljanov EU pred morebitnimi nevarnostmi nedovoljenega in nezakonitega priseljevanja. To je mogoče doseči le z uporabo vseh možnih učinkovitih instrumentov mednarodnega in notranjega sodelovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Mislim, da stališče Parlamenta do sprememb Uredbe Sveta (ES) št. 377/2004 o vzpostavitvi mreže uradnikov za zvezo za priseljevanje prispeva k primernemu upravljanju tokov tako zakonitega kot nezakonitega ali tajnega preseljevanja. Pravzaprav je treba okrepiti sinergije in operativno sodelovanje med državami članicami in tretjimi državami, zlasti prek uradnikov za zvezo. Prav tako mislim, da je bistvenega pomena, da analiziramo dejavnosti mrež uradnikov za zvezo za priseljevanje v regijah in/ali državah, za katere ima Evropska unija poseben interes, zlasti v primerih, kjer okoliščine v teh regijah in/ali državah vplivajo na nezakonito priseljevanje ali na področje človekovih pravic. Komisija pa bi morala pripraviti priporočila za oblikovanje mrež uradnikov za zvezo za priseljevanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Nikolaos Chountis (GUE/NGL), v pisni obliki. (EL) Glasoval sem proti poročilu o vzpostavitvi mreže uradnikov za zvezo za priseljevanje, ker je oblikovano z namenom, da bi dodatno okrepilo agencijo Frontex, ki dela vse, kar je v njeni moči, da bi spodbujala zamisel o trdnjavi Evropi. Z drugimi besedami, njen namen je zamenjati potreben napredek politike priseljevanja in azilne politike z zatiralnimi politikami, ki niso le v nasprotju z osnovnimi načeli in pravicami, temveč so tudi neučinkovite in imajo poguben učinek na gostiteljske in na matične skupnosti ter na življenje beguncev in priseljencev.

 
  
MPphoto
 
 

  Ioan Enciu (S&D), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za to poročilo, ker mislim, da v upravljanje tokov priseljevanja v Evropsko unijo uvaja pomembne izboljšave. Povečanje pristojnosti uradnikov za zvezo za priseljevanje, ki so v tretjih državah, bo pomagalo celotni agenciji Frontex pri učinkovitejšem delovanju, saj se bo opirala na informacije in pomoč teh uradnikov. Druga zadeva, ki je enako pomembna, je ta, da bodo ti uradniki za zvezo med svojo misijo morali spoštovati temeljne pravice. Evropski parlament bo vsekakor prejemal redna poročila za nadzor nad spremljanjem spoštovanja teh pravic.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Po uradni ustanovitvi Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (Frontex) je postalo nujno, da se mejni viri Unije izkoristijo na najboljši možni način. V zvezi s tem je postalo nujno potrebno, da se vzpostavi tesnejše sodelovanje med mrežami uradnikov za zvezo za priseljevanje in agencijo Frontex. Uporaba znanja uradnikov za zvezo za priseljevanje ter agencije Frontex, ki temelji na izmenjavi informacij, ki jih pridobijo mreže uradnikov za zvezo prek informacijskega in usklajevalnega omrežja, namenjenega službam držav članic za migracije, bo omogočila boljšo oceno tveganja agencije Frontex ter več sodelovanja pri zakonitem in nezakonitem priseljevanju.

 
  
MPphoto
 
 

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki.(FR) Kot poročevalka v senci o tej dokumentaciji podpiram poročilo gospoda Diaza de Mere, ki nam je omogočilo, da presežemo tehnične spremembe, ki jih je predlagala Komisija, in pridobimo boljše razumevanje zapletenosti dela uradnikov za zvezo za priseljevanje in pomanjkanja njegove preglednosti. Vsekakor je v okviru „mešanih“ selitvenih tokov bistvenega pomena, da se v njihove dejavnosti vključi skrbnejši in spoštljivejši pristop k človekovim pravicam. Dejavnosti, ki jih izvajajo uradniki za zvezo za priseljevanje, morajo prav tako odražati večjo preglednost in večji demokratični nadzor; to se zdaj dosega s krepitvijo izmenjave informacij med Evropskim parlamentom na eni strani in organizacijami, kot sta visoki komisar Združenih narodov za begunce in Evropski urad za podporo prosilcem za azil, na drugi strani. V zvezi z nasprotovanjem Sveta je videti, da je končno sklenjeni kompromis za rešitev terminološkega spora („nezakonito“ priseljevanje proti „nedovoljenemu“ priseljevanju) zadovoljiv, čeprav je to lahko le prvi korak. Evropske institucije bodo morale izpolniti svojo zavezo.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Marie Le Pen (NI), v pisni obliki.(FR) Izmenjava najboljših praks med policijskimi organi različnih držav je včasih nujna in njeni cilji so pohvalni. Vendar pa ne smemo pozabiti, da je mednarodno policijsko sodelovanje obstajalo že v 19. stoletju, mnogo pred evropskim povezovanjem. To poročilo v zvezi z agencijo Frontex (Evropsko agencijo za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije) predlaga izboljšanje izmenjave informacij o nezakonitih selitvenih tokovih, nezakonitem priseljevanju in izgonu oseb, ki v EU prebivajo brez dovoljenja, vključno z vzpostavitvijo mrež uradnikov za zvezo za priseljevanje. Lahko bi pozdravili to novo pobudo, ki jo želi večina Evropejcev, če bi resnično težila k dramatičnemu zmanjšanju priseljevanja. Vendar pa je resničnost popolnoma drugačna in delo te agencije ter ukrepi nacionalnih vlad so bili neuspešni. Francijo in Evropo preplavljajo priseljenci. Po uradnih podatkih Evropske unije v Evropo vsako leto nezakonito vstopi okoli 900 tisoč ljudi. Ker nezakoniti priseljenci in celo tuji kriminalci niso izgnani nazaj v svoje matične države, se lahko vprašamo, kako bi še več določb lahko spremenilo selitvene tokove brez pravega političnega poguma, ki je podprt z dejanji.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Namen predloga spremembe Uredbe Sveta (ES) št. 337/2004 je izkoristiti znanje in izkušnje uradnikov za zvezo za priseljevanje v korist agencije Frontex in obratno in tega vprašanja prvotna uredba ni obravnavala.

Cilji predloga spremembe so naslednji: izkoristiti znanje uradnikov za zvezo za priseljevanje in agencije Frontex v obojestransko korist; uporaba informacij, ki jih pridobijo mreže uradnikov za zvezo, in njihova izmenjava prek ICONeta (varnega informacijskega in usklajevalnega omrežja, namenjenega službam držav članic za migracije); dostop do sredstev Sklada za zunanje meje, da bi spodbudili vzpostavitev mrež uradnikov za zvezo in omogočili njihovo delovanje ter, nazadnje, pospešitev sistema za izdajanje polletnih poročil. Ta ukrep pozdravljam.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Po uradni ustanovitvi Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (Frontex) je postalo nujno, da se mejni viri Unije izkoristijo na najboljši možni način. V zvezi s tem je nujno potrebno, da se vzpostavi tesnejše sodelovanje med različnimi mrežami uradnikov za zvezo za priseljevanje in agencijo Frontex. Izmenjava informacij in znanja uradnikov za zvezo za priseljevanje ter agencijo Frontex prek informacijskega in usklajevalnega omrežja, namenjenega službam držav članic za migracije, bo omogočila boljšo oceno tveganja agencije Frontex ter boljši nadzor nad zakonitim in nezakonitim priseljevanjem.

 
  
MPphoto
 
 

  Louis Michel (ALDE), v pisni obliki.(FR) To uredbo, ki naj bi spremenila uredbo z dne 19. februarja 2004 o vzpostavitvi mreže uradnikov za zvezo za priseljevanje, podpiram. Te spremembe so kot posledica razvoja in uporabe evropske zakonodaje na tem področju nujne. Nova uredba med drugim določa: • pravno podlago za sodelovanje agencije Frontex in uradnikov za zvezo; • boljšo uporabo ICONeta in; • večjo racionalizacijo sistemov poročanja v zvezi z dejavnostmi mreže. Upamo, da bo s to novo uredbo ta mreža uradnikov za zvezo za priseljevanje postala učinkovitejša.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Agencija za varovanje meja Frontex igra v boju proti nezakonitemu priseljevanju pomembno vlogo. Proti temu se je mogoče učinkovito boriti le v tranzitnih državah. Gosta mreža uradnikov za zvezo za priseljevanje in njihovo tesno sodelovanje je torej smiseln ukrep, ki bi nam omogočil, da bi se lahko učinkovito borili proti množičnemu priseljevanju v Evropo, skupaj z vsemi njegovimi negativnimi posledicami za evropske prebivalce. Vendar se bo to zgodilo le, če bodo informacije in ocene uradnikov za zvezo agenciji Frontex in nacionalnim organom na voljo čim hitreje in brez birokracije. Kar zadeva sodelovanje, ga je še mogoče izboljšati, in to je treba izkoristiti za vprašanje priseljevanja. Pristojnosti agencije Frontex, bi bilo treba denimo s soglasjem držav članic čim prej povečati, da bi zagotovili, da je njeno delo poenoteno in učinkovito, zlasti na zunanjih mejah.

Pomembno bi bilo imeti celovito strategijo za boljše varovanje zunanjih meja EU in za učinkovitejše spopadanje z vzroki izseljevanja iz matičnih držav. To je naloga Komisije. Čeprav poročilo teh vprašanj ne obravnava ustrezno, odraža izboljšanje sedanjega stanja in zato sem glasoval zanj.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 377/2004 o vzpostavitvi mreže uradnikov za zvezo za priseljevanje uvaja spremembe, katerih cilj je izkoristiti znanje in izkušnje uradnikov za zvezo za priseljevanje v korist Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (Frontex) in obratno. Agencija Frontex dejansko ne bi mogla v celoti delovati brez vzpostavitve takšne mreže uradnikov za zvezo.

Strinjam se s cilji predlagane spremembe, zlasti z: dejanji, da bi čim bolje izkoristili znanje in izkušnje uradnikov za zvezo ter agencije Frontex; uporabo informacij, ki jih pridobijo mreže uradnikov za zvezo prek informacijskega in usklajevalnega omrežja, namenjenega službam držav članic za migracije; dovoljenjem, da se uporabijo sredstva Sklada za zunanje meje, da bi spodbudili vzpostavitev mrež uradnikov za zvezo in poenostavili njihovo delovanje; ter, nazadnje, z izboljšavami sistema izdajanja polletnih poročil o dejavnostih.

 
  
MPphoto
 
 

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) Strinjam se z gospodom Díazom de Mero Garcío Consuegro glede tega, da bi uradniki za zvezo za priseljevanje v tretjih državah na podlagi svojih pristojnosti lahko odločilno prispevali k doseganju ciljev agencije Frontex, zlasti ker agencija zunaj Evropske unije ni zastopana.

Prav tako podpiram predlog spremembe, katerega cilji so naslednji: izkoristiti znanje uradnikov za zvezo in agencije Frontex v njihovo obojestransko korist; uporaba informacij, ki jih pridobijo mreže uradnikov za zvezo, in njihova izmenjava prek ICONeta (varnega informacijskega in usklajevalnega omrežja, namenjenega službam držav članic za migracije); dostop do sredstev Sklada za zunanje meje, da bi spodbudili vzpostavitev mrež uradnikov za zvezo in omogočili njihovo delovanje ter, nazadnje, pospešitev sistema za izdajanje polletnih poročil.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Mislim, da je sprememba uredbe nujna za zagotavljanje prave platforme za izmenjavo informacij med uradniki za zvezo za priseljevanje in Evropsko agencijo za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije. Izmenjava informacij bo vsekakor dodala vrednost delu obeh strani.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Ko je bila 19. februarja 2004 sprejeta uredba, ki jo zdaj spreminjamo, agencija Frontex še ni bila uradno ustanovljena. Svet je sprejel uredbo o ustanovitvi Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije osem mesecev kasneje, 26. oktobra 2004. Na podlagi pristojnosti, določenih v njenem poslovniku, je agencija Frontex pristojna za izvajanje analiz tveganja na podlagi informacij, ki jih zberejo pristojni organi v državah članicah, za spodbujanje operativnega sodelovanja med državami članicami in tretjimi državami ter za sodelovanje s pristojnimi organi tretjih držav in mednarodnimi organizacijami, na primer z izmenjavami izkušenj o zadevah, povezanih z nadzorom meja, usposabljanjem mejnih straž, izmenjavami operativnih podatkov in skupnimi operacijami. Tukaj predlagane spremembe so ustrezne in potrebne. Težki časi, ki jih preživlja Evropska unija, zahtevajo primerno upravljanje tokov priseljevanja. To mora zajemati dva vidika: upravljanje zakonitega priseljevanja in upravljanje nezakonitega in tajnega priseljevanja.

 
  
  

Poročilo: Véronique Mathieu (A7-0265/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. – Glasovala sem za to resolucijo, saj postaja gospodarsko priseljevanje vse večji izziv za EU. Zato mora EU razviti uravnotežene kanale zakonitega priseljevanja, ki bodo izpolnjevali potrebe naših trgov dela, ob upoštevanju demografskih in gospodarskih izzivov, s katerimi se bo EU spopadala v bližnji prihodnosti. Prepričana sem, da bo sprejetje te direktive poenostavilo postopek sprejema državljanov tretjih držav zaradi dela, znižalo upravne stroške in omogočilo lažji nadzor nad osebami, ki so sprejete na ozemlje ene od držav članic in imajo dovoljenje za delo.

V zvezi s poenostavljenim postopkom bi rada poudarila, da je treba zagotoviti izvajanje pravnih zahtev in preglednost sprejemanja odločitev nacionalnih organov. Strinjam se s poročevalko, da imajo te odločitve o sprejemu državljanov tretjih držav zaradi zaposlitve pomemben vpliv na življenje teh oseb in da morajo biti zato sprejete popolnoma pregledno.

 
  
MPphoto
 
 

  Charalampos Angourakis (GUE/NGL), v pisni obliki. (EL) Direktiva o enotnem dovoljenju za prebivanje in delo v vseh državah članicah EU ter poročilo Evropskega parlamenta o njej priseljence obravnavata kot poceni delovno silo, prepuščeno na milost in nemilost krutemu izkoriščanju kapitala. Priseljenec bo imel pravico prebivati na ozemlju države članice EU le, če bo s svojim delom polnil blagajno plutokracije. V nasprotnem primeru pa bo njegovo prebivanje nezakonito in bodo z njim ravnali kot z nezaželenim predmetom, ga zaprli za obdobje do 18 mesecev in nato izgnali. Priseljencev nič ne ločuje od lokalnih delavcev v državah članicah EU. Združuje jih enaka usoda delavcev, izkoriščanih, zaslužnih za bogastvo, ki ga zaseže kapital. Boj za pravične zahteve priseljencev, za njihovo uzakonitev, za ukinitev črnega trga in nezavarovanega dela, za višje plače in mezde, za enako dnevno plačilo za enako dnevno delo, za popolno varstvo socialnih in civilnih pravic ter za razveljavitev dublinskega sporazuma je skupni boj.

Težave priseljencev se bodo rešile le tako, da se jih vključi v delavsko gibanje in da se okrepi njegov boj proti protiljudski in šovinistični politiki EU in njenim buržoaznim vladam, ki so odgovorne za revščino in bedo lokalnih in priseljenih delavcev v EU in po svetu.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Antoniozzi (PPE) , v pisni obliki. (IT) Prepričan sem, da se bomo proti nezakonitemu priseljevanju in neprijavljenemu delu lahko učinkovito borili le z uravnoteženimi kanali zakonitega priseljevanja, ki bodo odgovarjali potrebam trga dela.

Prednosti, ki izvirajo iz sprejetja te direktive, so očitne: izdaja enotnega dokumenta, ki bo zajemal dovoljenje za prebivanje in dostop do trga dela, pomeni precejšnjo poenostavitev postopka sprejema, zmanjšala bo njegove stroške in ga skrajšala.

Sprejetje te direktive je potrebno zato, da se uvedejo dodatni ukrepi v zvezi s sezonskimi delavci in delavci, ki jih napoti njihovo podjetje, in zato upam, da se bo to zgodilo čim prej, ob ustreznem upoštevanju pristojnosti držav članic, da določijo najvišje kvote vstopa delavcev iz tretjih držav.

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki.(FR) V sredo smo glasovali o osnutku direktive o uvedbi enotnega dovoljenja za prebivanje in delo za delavce migrante, ki ga je pripravila moja kolegica Véronique Mathieu. Glasovala sem za to besedilo. Na žalost to ni bilo sprejeto. To besedilo je omogočalo uskladitev režima za tuje delavce in se je tako spopadlo z vprašanjem socialnega dampinga. Z učinkovitejšo ureditvijo nezakonitega priseljevanja je Uniji dalo možnost zatreti neprijavljeno delo in nezakonite sektorje. Socialisti so tej direktivi nasprotovali pod pretvezo, da nekatera vprašanja niso bila vključena vanjo. Toda stališče liberalcev je bilo popolnoma nepričakovano in zaradi njega je bilo besedilo zavrnjeno. Videla sem eno od njihovih stališč o zavrnjeni spremembi in glasovali so proti celotnemu besedilu, ne da bi nas prej opozorili na to, kako pomembno je zanje to vprašanje. Tako smo zapravili leto dragocenega dela.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Bennahmias (ALDE), v pisni obliki.(FR) Ljudje se morajo zavedati, da Evropski parlament ni podrejen Svetu. Od zdaj naprej morajo države članice celo glede priseljevanja poslance jemati resno. Redni zakonodajni postopek je resničnost. Osnutek direktive o enotnem dovoljenju za državljane tretjih držav je bil na plenarnem zasedanju zavrnjen: to je močno sporočilo Parlamenta, saj je bilo to ključno vprašanje. Že več let govorimo o uvedbi enotnega dovoljenja za državljane tretjih držav, ki želijo prebivati in delati v eni od držav članic. To je bila pohvalna pobuda za začetek, a takšne spremembe, kot jih je predložila skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov), so v nasprotju s samim bistvom enotnega dovoljenja. Prav tako so v nasprotju z enakim obravnavanjem vseh in ustvarjajo različne kategorije delavcev, kar je preprosto nesprejemljivo.

Enakega obravnavanja ne smemo ogroziti. Zato smo v odgovor na te spremembe skupine PPE v večini glasovali proti končnemu predlogu: s 350 glasovi proti in 306 glasovi za je bil zavrnjen in treba ga bo vrniti Evropski komisiji. Delati moramo bolje: zavzemati se moramo za odgovorno skupno politiko priseljevanja in ne za tako, ki je omejevalna in diskriminatorna!

 
  
MPphoto
 
 

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. (LT) Ko je Evropski parlament danes glasoval o direktivi o enotnem dovoljenju za državljane tretjih držav, da lahko prebivajo in delajo na ozemlju države članice, je blokiral predlog Evropske komisije in ga vrnil pristojnim parlamentarnim odborom, da bi dodatno izboljšali vsebino predloga direktive. To glasovanje pomeni zmago za Skupino naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu in za vse delavce v Evropski uniji. Rada bi poudarila, da Evropski parlament ni mogel sprejeti takšne direktive, ker je bil obljubljeni okvir direktive že izvzet iz predloga Komisije, saj so bile iz njene vsebine izbrisane nekatere kategorije delavcev, kot so sezonski delavci, delavci, ki so premeščeni znotraj podjetja, in begunci. Ta direktiva bi morala biti splošna okvirna direktiva o pravicah delavcev iz tretjih držav in bi morala služiti kot okvir za posebne direktive, saj bo le tako Evropska unija lahko dosegla cilj skupne migracijske politike. S takim glasovanjem smo pokazali, da v Evropski uniji ne moremo imeti dvojnega trga dela z dvojnimi standardi, saj bi to spodkopalo vse socialne standarde, ki smo jih že dosegli.

 
  
MPphoto
 
 

  Cornelis de Jong (GUE/NGL), v pisni obliki. – Čeprav v celoti podpiram Mednarodno konvencijo ZN o varstvu pravic vseh delavcev migrantov in njihovih družinskih članov, sem glasoval za predloge sprememb št. 30, 34, 65, 103, 109 in 114, ker mislim, da bi morala ureditev dostopa do trgov dela, sistemov socialne varnosti in javnih stanovanj potekati v okviru držav članic in ne na ravni Skupnosti. Države članice so se z ratifikacijo omenjene konvencije ZN zavezale, da jo bodo izvajale v svojih nacionalnih sistemih, ne da bi pri tem prenesle svoje pristojnosti na Unijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Luigi Ciriaco De Mita (PPE), v pisni obliki. (IT) Poročilo o enotnem dovoljenju za prebivanje in delo v Evropski uniji nam je dalo možnost za premislek in razpravo o pomembni vlogi, ki jo lahko imajo priseljenci v naših družbah. Zakonit vstop, učinkovito vključevanje in spoštovanje zakonov so nujni pogoji za to pomembno vlogo in omogočajo, da priseljenci bolj sodelujejo pri skupnem razvoju njihovih novih skupnosti. V tem pogledu lahko enotno dovoljenje, o katerem smo glasovali, zagotovi način za upravljanje vstopanja in varovanje pravic in dolžnosti vseh ljudi, ki sestavljajo skupnost. Predlog direktive, vključno z deli, ki ne vplivajo na ugodnejše določbe zakonodaje EU in mednarodnih instrumentov, sem podprl. Obžalujem, da ta parlament ni sprejel predloga, o katerem smo razpravljali in ki bi po mojem mnenju lahko koristno prispeval k oblikovanju evropskega prostora svobode in povezanosti ljudi, ki si želijo skupaj prizadevati za rast EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Že več let govorimo o uvedbi enotnega dovoljenja za državljane tretjih držav, ki želijo prebivati in delati v eni od držav članic. To je pohvalna pobuda, katere prvotni cilj je poenostaviti upravne zahteve za državljane tretjih držav tako, da se jim omogoči, da pridobijo dovoljenje za delo in za prebivanje s postopkom „vse na enem mestu“. Začetni zakonodajni predlog je določal, da se delavce iz tretjih držav obravnava enako kot državljane države članice glede spoštovanja pravic s področja zaposlovanja (kot so dostop do socialne varnosti, izobraževanja in poklicnega usposabljanja). Vendar pa bi pristojnost držav članic glede na besedilo, kot ga je spremenila poročevalka, vključevala možnost, da omejijo nekatere od teh pravic. To je v nasprotju z enakim obravnavanjem in ni sprejemljivo. Zato smo v večini glasovali proti končnemu predlogu, ki je bil zavrnjen. Oblikovanje človeške in razumne politike priseljevanja bo glavni izziv za družbo v naslednjih nekaj letih, a to lahko dosežemo le na evropski ravni, saj bi se tako izognili volilnim programom in nacionalnim refleksnim odzivom.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Ključno vprašanje pri tem predlogu je uvedba enotnega postopka za pridobitev enotnega dovoljenja za državljane tretjih držav za prebivanje in delo na ozemlju države članice ter skupnih pravic za delavce iz tretjih držav, ki zakonito prebivajo v EU. To predpostavlja obstoj skupnih pravil za vse države članice, katerega cilj je odprava sedanjih razlik v pristopu različnih držav EU, kar bi postopek dodelitve pravnega položaja delavcem pospešilo, poenotilo in povečalo njegovo preglednost v vsej Uniji. Po eni strani zakonite migracije delovne sile in predvsem kvalificirane delovne sile pomagajo v boju proti tajnemu delu in lahko izboljšajo konkurenčnost gospodarstva ter odpravijo sedanje pomanjkljivosti. Po drugi strani pa ne smemo pozabiti, da mora biti v času gospodarske krize in ranljivosti, ko brezposelnost narašča, politika migracij delovne sile prožna, kot zahteva Komisija, vendar mora biti tudi trajnostna in razumna.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlo Fidanza (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Resnično sem razočaran nad zavrnitvijo poročila gospe Mathieu o enotnem postopku obravnavanja vlog za dovoljenje za prebivanje in delo. Poročilo je bilo uravnoteženo in na stopnji glasovanja je bilo s spremembami skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov), ki so bile sprejete z odločilnim prispevkom liberalcev in konservativcev, močno izboljšano.

Žalostita me nespoštovanje dogovora s strani Skupine zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo in napačna ocena Evropskih konservativcev in reformistov, ki odpirata vrata novemu predlogu Komisije, ki bo verjetno slabši od sedanjega.

Priložnost, da zakoniti priseljenci pridobijo potrebne dokumente za prebivanje in delo z enotnim postopkom za celotno območje Evropske unije, bi pomenila odločilen korak naprej in bi pravilno in primerno prispevala k nujni okrepitvi boja proti nezakonitemu priseljevanju s pomočjo večjega sodelovanja z obalnimi državami članicami ter okrepitve agencije Frontex.

Namesto tega pa je, kot se je že večkrat zgodilo, nekaj preostalih svojeglavih ideoloških levičarjev, ki so se še obdržali, v svoji težnji po nediskriminatornem odprtju meja na koncu zavrnilo potrebo po zaščiti poštenih tujcev, ki pridejo v Evropo zaradi dela.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Mislimo, da je zelo pomembno, da je bil ta predlog direktive o enotnem postopku obravnavanja vlog za enotno dovoljenje za prebivanje in delo v Evropskem parlamentu z večino zavrnjen, saj je besedilo Parlamenta, o katerem se je pogajal s Svetom, služilo le interesom velikih podjetij in gospodarskih skupin. Te skupine so težile k socialnemu dampingu, da bi lahko imele tujo delovno silo, ki bi jo lahko izkoriščale z nizkimi mezdami in malo pravicami.

Pod pretvezo enotne ureditve so tovrstne skupine v resnici želele uzakoniti socialni damping, okrepiti negotovost delovnih mest, povečati neenakost in odpreti pot različnim izidom in zakone, ki bi ogrozili načeli enakosti in pravičnosti za vse delavce.

V nekaterih pogledih so želele obuditi načelo države izvora iz razvpite Bolkesteinove direktive, ki je bila zavrnjena po skupnem odporu delavcev. Odpor in nasprotovanje delavcev in sindikatov v različnih državah članicah sta vplivala na Evropski parlament, kar dokazuje, da se je bilo vredno truditi. Portugalski delavci so prav tako pripomogli k temu pozitivnemu izidu s splošno stavko 24. novembra. A ostati moramo previdni.

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki.(FR) V času, ko je skoraj 25 milijonov Evropejcev prijavljenih kot brezposelnih, je bila ponovno predložena direktiva, katere cilj je olajšati priseljevanje iskalcev zaposlitve. Priznati morate, da je to nekoliko nespodobno. Še več, to besedilo si je prizadevalo zagotoviti nekatere gospodarske in socialne pravice za te priseljene delavce, saj naj bi bil njegov namen, da se izogne socialnemu dampingu ali nepošteni konkurenci avtohtonih delavcev ali delavcev, ki so že v Evropi. S tem prikrito priznavamo, da priseljevanje znižuje evropske mezde in ne zapolnjuje primanjkljaja delovne sile, temveč, ravno nasprotno, povzroča neposredno konkurenco za naše delavce.

Nekatere spremembe so zaradi težnje po spodbujanju enakih pravic – in enakih stroškov – prebivalcev in priseljencev v resnici pomenile, da bi imeli vsi priseljenci, zaposleni ali nezaposleni, dostop do naših socialnih ugodnosti. Gre za izbiro med socialnim dampingom in samodejno podporo, ki ni več sprejemljiva, niti politično niti finančno. Čas je, da se na ravni držav članic odločimo, da preusmerimo migracijske tokove, ki so postali nesprejemljivo gospodarsko, socialno in celo kulturno breme, in da na vseh področjih damo prednost nacionalnim interesom in interesom Skupnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Jarosław Kalinowski (PPE), v pisni obliki.(PL) Države članice EU se neprestano spopadajo s problematiko nezakonitega priseljevanja in dela, ki ga v okviru tako imenovane sive ekonomije opravljajo državljani iz tretjih držav. Treba je primerno ukrepati, da bi te težave učinkovito preprečili. Poenostavitev in standardizacija postopkov za izdajo dovoljenj za vstop in prebivanje za državljane iz tretjih držav, da lahko začnejo delati v eni od držav članic, bosta pripomogli k zmanjšanju nezakonitega priseljevanja. Hkrati bo to omogočilo tudi izpolnjevanje zahtev evropskih trgov v zvezi z delovno silo. Predlagani predpisi državam gostiteljicam dopuščajo nekaj možnosti za presojo, zlasti v zvezi s pogoji zavrnitve vstopa. To zagotavlja primerno raven pravne varnosti in nevmešavanje v pristojnosti držav članic.

Direktiva, o kateri razpravljamo, bo vsem državam članicam omogočila, da sprejmejo skupno stališče o gospodarskem priseljevanju. To bo zagotovilo pregledne predpise, varnost in pravno varstvo za delavce, ki so žrtve diskriminacije, neprekinjen boj proti nezakonitemu priseljevanju in, nazadnje, ukrepe za boj proti nepošteni konkurenci. Iz tega razloga se strinjam s stališčem poročevalke.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Leta 2001 je Komisija predložila predlog direktive o pogojih vstopa in prebivanja državljanov tretjih držav z namenom plačane zaposlitve in samozaposlitve v gospodarskih dejavnostih. Kljub ugodnemu mnenju Evropskega parlamenta ta velikopotezen predlog, katerega cilj je bil vzpostaviti pogoje vstopa in prebivanja za državljane tretjih držav, ki si želijo začeti gospodarsko dejavnost v Uniji, ni prišel dlje kot do prve obravnave Sveta in Komisija ga je uradno umaknila leta 2006. Pozdravljam dejstvo, da ima z novo pravno podlago, določeno v Lizbonski pogodbi, ta predlog dobre možnosti, da bo sprejet.

 
  
MPphoto
 
 

  Clemente Mastella (PPE), v pisni obliki. (IT) Skupaj s svojo skupino sem glasoval sem za to poročilo, ker mislim, da se z vzpostavitvijo enotnega postopka obravnavanja vlog za državljane tretjih držav, ki želijo biti sprejeti na ozemlje države članice zaradi dela, in z varnim pravnim položajem zanje, dobro odziva na pomembne demografske izzive, s katerimi se bo srečala Evropska unija v prihodnjih letih.

Žal bo zavrnitev Parlamenta odložila analizo te pomembne direktive, ki bi poenostavila pogosto zapletene upravne postopke za sprejem ekonomskih migrantov. Tako bi omogočila trgom dela v naših državah članicah, da bi se odzvali na sedanje in prihodnje potrebe po delovni sili, in zagotovila način za preprečevanje izkoriščanja in diskriminacije, katerih žrtev so ti delavci prepogosto. Direktiva si prav tako prizadeva za zmanjšanje obstoječih razlik med nacionalnimi zakonodajami: s postopkom „vse na enem mestu“ bi bil upravni postopek enostavnejši, cenejši in hitrejši.

Naš predlog ne bi določil pogojev sprejema državljanov tretjih držav: države članice bi bile vedno pristojne za določanje pogojev sprejema in števila migrantov, ki bi jim dovolile vstop na svoje ozemlje zaradi zaposlitve.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki.(FR) To poročilo in osnutek direktive, ki jo spreminja, sta sramotna. Uvajata selektivno priseljevanje, na katerega vplivajo potrebe trga. Vsem priseljencem, ki ne koristijo ali ne koristijo več tem trgom, odvzemata pravice. Čeprav tistim, ki delajo, zagotavljata omejene pravice, omogočata, da se te v prihodnosti še dodatno omejijo. Priseljenci niso drugorazredni ljudje! Ta direktiva je preprosto nečloveška. Glasoval bom proti njej in jo tudi obsojam.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Ta dokument, ki ga je večina poslancev zavrnila, je bil del zakonodaje, ki bi omogočil boljše upravljanje migracijskih tokov. Njegov namen je bil odpraviti razlike med državami članicami pri njihovih postopkih v zvezi z delovno silo in prebivanjem in državljanom tretjih držav, ki zakonito delajo v EU, priznati nekatere pravice. Pomenil je korak naprej iz dveh razlogov. Prvič, ker vzpostavljamo nov instrument, s katerim bi pomagali državljanom tretjih držav, ki se želijo preseliti na ozemlje držav članic, tako, da bi jim priznali vrsto pravic. In drugič, zaradi političnega sporočila o zmotnem mnenju, da je Evropa zaprta in zmožna sprejemati le zatiralne ukrepe, ki ga pošilja na tuje, ter zaradi krepitve varnosti v času, ko se posvečamo problematiki iz stockholmskega programa v zvezi z oblikovanjem prožnih politik priseljevanja, da bi podprli gospodarski razvoj EU. Zato sem glasoval tako, kot sem.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Okoliščine, v katerih državljani tretjih držav lahko prebivajo in delajo v državi članici EU, so stvar zadevne države in ne EU. Dejstvo, da bi bilo na nekaterih območjih občasno priseljevanje dobro izobraženih usposobljenih delavcev lahko koristno, ne sme voditi v politiko odprtih vrat, predvsem ker bi morali najprej zaposlovati naše delavce, z drugimi besedami državljane EU. Če na mnogih področjih manjka delavcev, bi morali raziskati razloge za to in se odzvati z ustrezno prilagojenim usposabljanjem ter z zagotavljanjem možnosti za prekvalifikacijo. Dejstvo, da so migracije delovne sile lahko za delavce problematične, ker znižujejo mezde in lahko vodijo tudi v dampinške cene, se je v preteklosti že velikokrat potrdilo.

Iz tega razloga so bila na primer zaradi vztrajanja držav z dobro razvitimi mrežami socialne varnosti uvedena prehodna obdobja za prosti pretok delavcev. V razpravi ne smemo pozabiti, da pravila in predpise za ponudbo delovne sile iznajdljiva podjetja lahko izrabljajo. Zato sem glasoval proti poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Rareş-Lucian Niculescu (PPE), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za to poročilo, ker Evropska unija že dolgo let potrebuje jasna pravila in postopke glede pravic, ki se priznajo zakonito prebivajočim delavcem iz tretjih držav. Takšen sklop pravil potrebujemo vsaj iz dveh razlogov. Prvič: čeprav bi morali zagotoviti preferencialni program za delavce EU, zakonito prebivajoči delavci sodelujejo pri gospodarskem življenju držav članic in imajo pravico do zaščite in jamstev. Obravnavati bo jih morali kot prednost za gospodarstvo EU in ne kot grožnjo delavcem EU.

Drugič, takšna jasna pravila bi pomagala doseči boljši nadzor nad migracijami. Če pa se, po drugi strani, izognemo takšnim pravilom, spodbujamo nezakonite migracije in zaposlovanje ter vse njihove posledice. Z obžalovanjem moram povedati, da zavračam poročilo in pozivam Komisijo, naj pripravi nov predlog.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. (IT) Glasoval sem za poročilo gospe Mathieu, ker upam, da bodo po večletnem delu vzpostavljene smernice za pripravo direktive, ki bo zagotavljala enoten sveženj evropskih pravil glede dovoljenj in pravic delavcev iz tretjih držav. Z evropsko direktivo se ukvarjamo že od leta 2001, ne da bi naše delo obrodilo sadove. Upajmo, da jo bo Svet s soodločanjem Parlamenta odobril in da se bo, glede na pomembnost tega vprašanja, zadeva zaključila. To je ključno za razvoj Evrope, saj nas vse večje povpraševanje po delovni sili vse bolj približuje k tako imenovanemu gospodarskemu priseljevanju in zato je skupna ureditev tega vprašanja nujno potrebna. Treba je podpreti dolgoročni gospodarski razvoj Unije, zato moramo poenostaviti upravne postopke glede dovoljenj za državljane tretjih držav, ki želijo biti sprejeti na ozemlje države članice zaradi dela, in jim omogočiti varni pravni položaj. Direktiva nam bo omogočila, da zadostimo sedanjim in prihodnjim potrebam po delovni sili, in zagotovila način za preprečevanje izkoriščanja in diskriminacije, katerih žrtev so ti delavci prepogosto.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za to poročilo, ki na končnem glasovanju ni bilo sprejeto. To sem naredila, ker mislim, da je nadziranje migracij v Evropski uniji temeljni del odgovorne politike sprejema v državah članicah. Najboljši način za boj proti nezakonitemu priseljevanju in tajnemu delu je oblikovanje uravnotežene politike za zakonito priseljevanje, ki priseljence sprejema na podlagi potreb trga dela v državi gostiteljici.

V času brez gospodarske rasti je pomembno, da ne ustvarjamo lažnih pričakovanj glede vključitve ali spodbujamo politik, ki pospešujejo pomanjkanje delovne sile. Predlog o enotnih vlogah pri organih države gostiteljice za pridobitev vizuma za delo in prebivanje bi podkrepil to skrb.

 
  
MPphoto
 
 

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) Strinjam se s poročevalko, gospo Mathieu, in s predlogom direktive, ki je sestavni del prizadevanj Evropske unije, da bi razvila globalno migracijsko politiko, in okvirni predlog za državljane tretjih držav. Njegov namen je dvojen: a) oblikovati enoten postopek obravnavanja vlog za pridobitev dovoljenja za prebivanje in delo v državi članici; in b) vzpostaviti skupne minimalne pravice za delavce iz tretjih držav, ki zakonito prebivajo v EU, na podlagi obravnavanja, ki je enako kot za državljane EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Marit Paulsen, Olle Schmidt in Cecilia Wikström (ALDE), v pisni obliki.(SV) Zakonito priseljevanje v države članice EU je pomembno za gospodarski razvoj. Priseljevanje delavcev lahko poveča konkurenco in vitalnost in ob upoštevanju demografskih izzivov, s katerimi se spopada EU s starajočim se prebivalstvom, je pomembno sprejeti prožno politiko priseljevanja. Zato pozdravljamo predlog Komisije, ki si prizadeva za uvedbo enotnega postopka obravnavanja vlog za državljane tretjih držav, ki zaprosijo za dovoljenja za delo in prebivanje. To naj bi poenostavilo zapletene upravne formalnosti pri sprejemu migrantov. Prav tako naj bi trgom dela v naših državah članicah omogočilo, da se odzovejo na sedanje in prihodnje potrebe po delovni sili, in zagotovijo sredstvo za preprečevanje izkoriščanja in diskriminacije teh delavcev.

Vendar pa nasprotujemo vloženim spremembam glede dodatnih dokumentov, zaradi katerih bi predlog postal protisloven in nesmiseln. Z enotnim postopkom obravnavanja vlog in enim dokumentom postane to, da države članice lahko izdajajo in zahtevajo dodatne dokumente, nesmiselno. Sprememba, ki navaja, da države članice lahko izdajo dokument, ki dopolnjuje dovoljenje za prebivanje in se lahko posodobi ali umakne, če se spremeni položaj osebe na trgu dela, je bila izglasovana. Ker z besedilom nismo bili zadovoljni in bi raje videli, da bi predlog šel na drugo obravnavo, preden bi bil sprejet, smo v nasprotju z željami Sveta glasovali za vključitev primerjalnih tabel. Tudi te niso bile izglasovane in, ko smo se znašli v položaju, ko bi pozitivno glasovanje za poročilo pomenilo sprejetje na prvi obravnavi z vsebino, ki je po našem mnenju spodkopala celoten predlog za enoten dokument, ki bi nadomestil več dokumentov v EU, smo se odločili, da bomo glasovali proti njemu.

 
  
MPphoto
 
 

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. (RO) Eden od najboljših načinov za boj proti nezakonitemu priseljevanju in neprijavljenemu delu je oblikovanje uravnoteženih kanalov zakonitega priseljevanja, ki izpolnjujejo potrebe trgov dela v naših državah. Gospodarsko priseljevanje je resničnost, v katero moramo uvesti red, glede na demografske in gospodarske izzive, s katerimi se bo Evropska unija srečala v bližnji prihodnosti, pa je tudi nujno potrebno. Politika priseljevanja mora biti zasnovana kot instrument za urejanje naših potreb po delovni sili, ki bi prispeval k izvajanju strategije Evropa 2020.

Zakonodaja EU ne omejuje pristojnosti držav članic, da urejajo svoje sisteme socialne varnosti. Če ni usklajenosti na ravni Unije, vsaka država članica v svoji zakonodaji določi pogoje, pod katerimi se dodeljujejo dajatve socialne varnosti, ter višino teh dajatev in obdobje, za katero se dodelijo.

Vendar pa bi morale države članice pri izvajanju te pristojnosti upoštevati zakonodajo EU. Poleg tega je treba spoštovati delovne pogoje, vključno s tistimi v zvezi s plačo in odpovedjo, zdravjem in varnostjo na delovnem mestu, delovnim časom, dopustom in disciplinskimi postopki, ob upoštevanju vseh veljavnih splošnih kolektivnih pogodb.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Evropska unija se mora pripraviti na prihodnje demografske izzive. Vprašanja v zvezi migracijami delovne sile so pomembna za konkurenčnost in vitalnost gospodarstev. Zahtevajo uravnoteženo obravnavanje in globok razmislek.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki.(FR) Veseli me, da je Evropski parlament zavrnil ta predlog za enotno dovoljenje. Današnje glasovanje utira pot za nova pogajanja in zavrača priznavanje pravic glede na tržno vrednost delavcev. Ta direktiva nikakor ne zagotavlja skupnih pravic za vse delavce migrante, ki bi temeljile na enakem obravnavanju in nediskriminaciji, temveč je predlagala razdrobljen koncept zakonitih migracij, v skladu s katerim bi tržna vrednost delavca migranta določala obseg njegovih pravic. Na predvečer 20. obletnice konvencije ZN o varstvu pravic vseh delavcev migrantov in njihovih družinskih članov je ta hierarhična ureditev popolnoma nesprejemljiva: Unija mora končno vključiti ugotovitve številnih študij, ki so pokazale, da gredo koristi – tako individualne kot skupne, gospodarske in družbene – tako držav gostiteljic kot matičnih držav z roko v roki s polnim in učinkovitim uveljavljanjem pravic migrantov. Zeleni bodo temu vprašanju še naprej posvečali zelo veliko pozornosti, da bi Uniji pomagali pri oblikovanju ambiciozne migracijske politike, ki bo temeljila na načelih univerzalnosti in nedeljivosti temeljnih pravic. To bo ključno vprašanje v novih pogovorih, do katerih bo prišlo zaradi zavrnitve tega groznega sporazuma.

 
  
  

Poročilo: Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Carmen Romero López (A7-0354/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Cilj osnutka direktive Evropskega parlamenta in Sveta o evropski odredbi o zaščiti je preprečevanje kaznivih dejanj. Temelji na dejstvu, da je, kljub temu da države članice zagotavljajo zaščito žrtev kaznivih dejanj znotraj državnih meja, postalo nujno, da se razvije mehanizem zgodnjega opozarjanja in preprečevanja na evropski ravni. To upošteva priporočila stockholmskega programa in postopke, ki so bili uvedeni z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe, zaradi katerih je mogoča priprava poročil na medsektorski osnovi, ter prvi predlog Sveta za evropsko direktivo o zaščiti žrtev z dne 5. januarja 2010. Strinjam se s širokim pristopom z namenom, da bi vključili žrtve več vrst kaznivih dejanj, in s spremembami, ki določajo dogovor glede preklica odredbe o zaščiti, zagotavljanje neprekinjenega pravnega varstva, predpisani rok za izvršitev odredbe in za razjasnitev položaja žrtev, ki se preselijo iz ene države članice v drugo.

 
  
MPphoto
 
 

  Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. – Glasovala sem za to resolucijo, ker podpira predlog Sveta za direktivo, ki določa jasne ukrepe glede preprečevanja kaznivih dejanj in zlasti zaščite žrtev. Pomembno je, da se žrtev nasilja pred storilci kaznivih dejanj ne bi zaščitilo le v njihovi državi, temveč da bi se jim omogočilo tovrstne preventivne ukrepe po vsej Evropski uniji. Sprejetje in izvajanje te direktive bi pokazalo, da je EU odločena uresničiti stockholmski akcijski načrt, pobudo Evropske unije za ohranjanje in razvijanje območja svobode, varnosti in pravice.

Pomembno je poudariti, da bi se morala evropska odredba o zaščiti uporabljati za vse žrtve kaznivih dejanj, vključno z žrtvami trgovine z ljudmi, prisilnih porok, ubojev iz časti, spolnega nasilja, pričami, žrtvami terorizma in organiziranega kriminala, ne glede na njihovo starost ali spol, kadar je napadalec znan. Poleg tega zaščita žrtev ne pomeni le fizične zaščite, temveč vključuje tudi njihovo dostojanstvo. Zato se močno strinjam s tem, da je nujno vključiti zaščito žrtev, ki si prizadeva ponovno vzpostaviti njihovo dostojanstvo in spoštovanje, ki si ga kot ljudje zaslužijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Roberta Angelilli (PPE), v pisni obliki. (IT) Glasovanje Parlamenta o predlagani direktivi o evropski odredbi o zaščiti je pomembno sporočilo o zaščiti ljudi, ki so bili žrtve nasilja. Čeprav Svet ni dosegel kvalificirane večine, ker se je Nizozemska pridružila državam, ki so pobudi nasprotovale, pa na žalost to ne vpliva na pomembnost današnjega glasovanja.

Evropsko zakonodajno praznino v zvezi z zaščito žrtev nasilja je treba zapolniti z jasnim odzivom, ki ni omejen le na ozemlje države, v kateri se nahaja žrtev, temveč sega tudi onstran meja. Cilj je aktivirati mehanizem zgodnjega opozarjanja in zaščite žrtev na območju Evropske unije, s sodelovanjem 12 držav članic, vključno z Italijo.

Prepričana sem, da je pomembno doseči sporazum o tem instrumentu – tudi v političnem pogledu –, saj bo zagotovil zaščito žrtev vseh vrst kaznivih dejanj ter omejitvene in prepovedne ukrepe proti ljudem, ki jih ogrožajo. Enako pomemben vidik je možnost, da se žrtve lahko preselijo v drugo državo članico in prejmejo informacije in pomoč, ki jih potrebujejo, da začnejo novo življenje, ter so še naprej deležne zaščitnih ukrepov.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Antoniozzi (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Splošno zamisel o odredbi o zaščiti podpiram. Žrtve nasilja je treba zavarovati pred ponovnimi napadi njihovih napadalcev in uživati morajo koristi preventivnih ukrepov po vsej Evropski uniji.

Osnutek direktive je še en korak k doseganju ciljev stockholmskega akcijskega načrta in pobude Evropske unije za ohranjanje in razvijanje območja svobode, varnosti in pravice.

Zavedam se zapletenosti te pobude. Pravosodni sistemi različnih držav članic se med seboj razlikujejo in enako velja za kazenske in civilne postopke. Kljub temu mislim, da je poročevalcem uspelo okrepiti neprekinjenost pravnega varstva in zagotoviti največjo možno zaščito žrtev ter hkrati tudi pravno varnost.

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki.(FR) Žrtve nasilja lahko uživajo koristi zaščitnih ukrepov proti njihovim napadalcem v svojih državah članicah. Toda ta zaščita sega le do meja njihovih držav članic in do danes te zaščite ni bilo mogoče razširiti onkraj teh meja. Glasovala sem za to novo direktivo, ki sodnim organom države članice, ki je uvedla zaščitne ukrepe v okviru svoje nacionalne zakonodaje, omogoča, da izdajo evropsko odredbo o zaščiti, ki varuje žrtve na ozemlju drugih držav članic. Seveda je direktiva namenjena predvsem ženskam, ki so žrtve nasilja, vendar lahko velja za vsakogar, ne glede na spol ali starost, za morebitne žrtve in njihove sorodnike.

 
  
MPphoto
 
 

  Regina Bastos (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za osnutek direktive o evropski odredbi o zaščiti, katerega cilj je zaščita žrtev kaznivih dejanj v vsej Evropski uniji. Cilj te pobude je uvesti mehanizem pravosodnega in policijskega sodelovanja med državami članicami, da žrtvam kaznivih dejanj, ki uživajo koristi zaščitnega ukrepa v eni državi članici, ne bi bilo treba ponoviti celotnega sodnega postopka za pridobitev tovrstnih ukrepov in bi bile lahko zaščitene tudi, če se odločijo prebivati ali ostati v drugi državi EU.

Evropska odredba o zaščiti se bo izdala na zahtevo zaščitene osebe in ni namenjena le ženskam, ki so žrtve nasilja v družini, kot glavni skupini za zaščito, temveč tudi vsem drugim žrtvam, kot so žrtve trgovine z ljudmi, pohabljanja ženskih spolnih organov, prisilnih porok, ubojev iz časti, incesta, spolnega nasilja, priče ter žrtve terorizma in organiziranega kriminala.

 
  
MPphoto
 
 

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. (LT) Glasovala sem za predlog direktive o evropski odredbi o zaščiti, ker sta njegova glavna cilja preprečevanje kaznivih dejanj in zaščita žrtev. Čeprav so države članice zagotovile odredbe o zaščiti žrtev, pa trenutno ukrepi za izvrševanje segajo le do meja države, ki izda odredbo. Evropska unija mora narediti vse, kar je v njeni moči, da bi preprečila kazniva dejanja in preganjanje na evropski ravni. Le tako bomo lahko zagotovili varno okolje za žrtve, ne da bi omejevali njihovo pravico do prostega gibanja. Čeprav se kazenski, civilni in upravni postopki držav članic med seboj razlikujejo, morajo vse države sodelovati, da bi preprečile ponavljanje kaznivih dejanj.

Mislim, da je zelo pomembno, da v ta predlog vključimo vidik moralne podpore. Pri večini žrtev kazniva dejanja pustijo različne psihološke in moralne posledice, ki trajajo še dolgo po tem, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno. EU se mora posvetiti ne le preprečevanju in zaščiti, temveč tudi moralni podpori žrtvam, da lahko začnejo novo življenje v kateri koli državi članici EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Jan Březina (PPE), v pisni obliki. (CS) Glasoval sem za poročilo o evropski odredbi o zaščiti, ker si prizadeva izboljšati pravni položaj žrtev nasilnih kaznivih dejanj. Pravno varstvo potrebujejo zlasti osebe v državi članici, ki so žrtve ponavljajočega se nasilja bližnjih sorodnikov, osebe, ki postanejo žrtve nasilja na podlagi spola ali žrtve drugih kaznivih dejanj, ki nimajo niti državljanstva te države niti prebivališča v njej. Strinjal sem se s predlogi sprememb, ki omejujejo razloge nepriznavanja ali zavrnitve evropske odredbe o zaščiti in predpisujejo dvajsetdnevni rok za izvršitev odredbe ali razjasnjujejo položaj žrtve, ki se preseli iz ene države članice v drugo.

Veseli me, da je bilo nesoglasje, zlasti Sveta in Komisije, v zvezi s pravno podlago zglajeno. Posebno nasprotje med civilnimi in kazenskimi vidiki evropske odredbe o zaščiti je bilo po mojem mnenju odpravljeno s sprejetjem predloga spremembe, ki v sodelovanje v kazenskih zadevah vključuje priznavanje sodnih odločb. To bo v prid ugovoru Komisije, da bo evropska odredba o zaščiti v nasprotju z njeno izključno pravico do pobude na področju civilnega prava.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) To resolucijo podpiram, ker mislim, da je bistvenega pomena, da bi žrtve nasilja lahko uživale koristi ukrepov za preprečevanje kaznivih dejanj in zaščite v celotni Evropski uniji. Z drugimi besedami, ta zaščita ne bi smela biti omejena le na eno državo članico, temveč bi morala omogočiti, da oseba lahko prebiva ali ostane v drugih državah EU. Ta ukrep bi moral veljati za žrtve trgovine z ljudmi, pohabljanja ženskih spolnih organov, prisilnih porok, ubojev iz časti, incesta, spolnega nasilja, priče ter žrtve terorizma in organiziranega kriminala. Da bi to dosegli, bo treba premagati razlike med pravnimi sistemi držav članic.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. (PT) Ta osnutek direktive si prizadeva zapolniti vrzel v sedanji zakonodaji glede žrtev kaznivih dejanj, ki ne obravnava vprašanja preprečevanja kaznivih dejanj in potrebe po hitrem in učinkovitem vseevropskem mehanizmu zgodnjega opozarjanja in preprečevanja za zaščito žrtev. Vzpostavitev evropske odredbe o zaščiti bi morala iz teh razlogov postati pomemben način zaščite žrtev, ne glede na vrsto nasilja, ki je bilo nad njimi izvršeno. Uporabljati se mora onkraj meja držav članic, da žrtvam ne bi bilo treba ponoviti celotnega sodnega postopka, ki je potreben za pridobitev zaščitnih ukrepov, če se preselijo v drugo državo članico.

Čeprav smo po eni strani pravkar sprejeli zakonodajo o civilnih in procesnih pravicah osumljencev v EU, pa ne smemo pozabiti na civilne in procesne pravice žrtev, ki so nedvomno ranljive in niso deležne večje zaščite. Sprejetje te direktive je pomemben korak k pomoči za žrtve, vendar upam, da Komisija lahko naredi še korak naprej in čim prej predloži obsežen in bolj dovršen zakonodajni sveženj v zvezi z žrtvami.

 
  
MPphoto
 
 

  Anne Delvaux (PPE), v pisni obliki.(FR) Glasovala sem za osnutek direktive Evropskega parlamenta in Sveta o evropski odredbi o zaščiti. Za razliko od nekaterih držav članic, ki se temu morda bolj upirajo (Združeno kraljestvo, Nizozemska od zadnje menjave vlade in tako naprej), sem proti omejevanju področja uporabe kazenskih postopkov v najožjem pomenu besede; podpiram vključitev obširnejših postopkov. Upam, da bo močno sporočilo Evropskega parlamenta na plenarnem zasedanju zagotovilo ne le, da se preseže zastoj, ki ga je povzročila nasprotujoča manjšina v Svetu, temveč tudi da se bo Madžarska med svojim predsedovanjem še naprej posvečala temu vprašanju.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Zagotovitev pravnega varstva žrtvam kaznivih dejanj je bistvenega pomena za oblikovanje območja svobode, varnosti in pravice. Iz tega razloga se kljub nekaterim zadržkom strinjam s cilji tega predloga, ki si prizadeva izboljšati sedanji pravni položaj v naslednjih pogledih: (i) izboljšanje dogovora glede preklica evropske odredbe o zaščiti; (ii) neprekinjenost pravnega varstva; (iii) omejitev razlogov za nepriznavanje ali zavrnitev evropske odredbe o zaščiti; (iv) roki za izvršitev odredbe; in (v) razjasnitev položaja žrtve, ki se preseli.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Ta direktiva se nanaša na uporabo zaščitnih ukrepov za pomoč žrtvam kaznivih dejanj, če ta ogrožajo posameznikovo življenje ali telesno, duševno ali spolno dobro počutje.

Vse države članice imajo zaščitne ukrepe, vendar ti ob prečkanju državnih meja prenehajo veljati. Namen evropske odredbe o zaščiti je zagotoviti, da se zaščita, ki se posamezniku ponudi v eni državi članici, ohrani in se nadaljuje v kateri koli drugi državi članici, v katero se ta oseba preseli ali se je preselila.

To je stališče, ki ga je danes sprejel Evropski parlament s 610 glasovi za, 13 proti in 56 vzdržanimi glasovi. Temelji na sporazumu, ki so ga dosegli člani tega parlamenta in predstavniki belgijskega predsedstva EU. Vendar pa mora biti besedilo potrjeno še s kvalificirano večino držav članic v Svetu.

Čeprav je večina zaščitnih ukrepov namenjena ženskam, ki so bile žrtve nasilja v družini, nova pravila veljajo za vse žrtve: kot je navedeno v sprejetem poročilu, „se direktiva nanaša na zaščitne ukrepe, ki poskušajo varovati vse žrtve in ne le žrtve spolnega nasilja, ob upoštevanju posebnosti vsake vrste kaznivega dejanja.“

 
  
MPphoto
 
 

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki.(FR) Evropska odredba o zaščiti je praktičen odraz prednostnega obravnavanja, ki ga je špansko predsedstvo namenilo boju proti nasilju nad ženskami. Žrtve, deležne ukrepov, ki predpisujejo razdaljo približevanja, ki jo morajo njihovi napadalci spoštovati, bodo zaščitene tudi onkraj državnih meja in bodo tako lahko začele novo življenje, kjer koli želijo. Izdana evropska odredba o zaščiti bo imela enako pravno veljavo povsod v Uniji. Področje uporabe besedila je bilo razširjeno z vključitvijo zaščite „življenja, telesne ali duševne celovitosti, dostojanstva, osebne svobode ali spolne nedotakljivosti“. Ta široka opredelitev vključuje pojme prisilne poroke, pedofilije, trgovine z ljudmi, pohabljanja spolnih organov in tako naprej. Ta ukrep izpolnjuje glavni cilj območja svobode, varnosti in pravice, ki je oblikovanje zaščitniške Evrope. Zato sem glasovala za to besedilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Jim Higgins (PPE), v pisni obliki. – Evropsko odredbo o zaščiti pozdravljam. Gre za odlično pobudo, ki bo zagotovila, da se ukrepi za zaščito žrtev razširijo iz ene države članice v drugo. Zdaj odredbe o zaščiti segajo le do naših meja in tako žrtve ostanejo brez zaščite. Evropska odredba o zaščiti je velik korak naprej glede pravic žrtev. Je trden instrument, ki bo žrtvam nasilja zagotovil varnejše zatočišče onkraj meja držav članic. Več kot 100 tisoč žensk v EU je deležnih zaščitnih ukrepov. Vendar sem zelo zaskrbljen glede manjšine v Svetu, ki lahko prepreči njeno sprejetje, v katero spada tudi Irska. Upam, da bo sprejetje tega poročila z veliko večino v Parlamentu spodbudilo to manjšino, da razmisli o svojem stališču. Ne strinjam se z njeno trditvijo, da je pravna podlaga poročila neustrezna. Pravni službi Sveta in Parlamenta sta ugotovili, da je pravna podlaga ustrezna, in, kot to odbor JURI soglasno potrjuje, odredba o zaščiti ne določa obveznosti za spremembo nacionalnih sistemov za sprejetje zaščitnih ukrepov, saj je država članica, v katero potuje žrtev, zavezana zagotoviti zaščito v skladu s svojo nacionalno zakonodajo.

 
  
MPphoto
 
 

  Timothy Kirkhope in Marina Yannakoudakis (ECR), v pisni obliki. – Skupina ECR v celoti podpira namene in cilje predlagane evropske odredbe o zaščiti in želimo si, da se žrtve nasilja, terorizma, zlorab v družini, zalezovanja in/ali nadlegovanja zaščitijo, če in kadar se selijo znotraj EU. Skupina ECR sočustvuje s stisko in ranljivostjo žrtev, ki ju lahko povzroči fizična, psihična in/ali spolna zloraba.

Danes nismo mogli glasovati za poročilo zaradi svojih pomislekov glede pravne podlage in področja uporabe direktive. Predlog ima kazenskopravno podlago; toda nekatere kršitve, ki jih zajema ta predlog, spadajo na področje civilnega prava, čeprav se člen 81 PDEU ne uporablja.

Skupino ECR skrbi učinkovitost izvajanja tega predloga in sporočilo o tem, kako tu sprejemamo zakonodajo, ki ga s to nepravilnostjo EU pošilja javnosti.

Skupina ECR je trdno prepričana, da mora biti zakonodaja, sprejeta na ravni EU, pravno utemeljena in trdna in da ne bi smela ogroziti pravnih sistemov držav članic.

Iz teh razlogov, se je skupina ECR pri tem poročilu vzdržala.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Predlog direktive o evropski odredbi o zaščiti, ki ga je predložilo 12 držav članic, je pobuda, katere cilj je preprečevanje kaznivih dejanj. Čeprav so države članice zagotovile odredbe o zaščiti žrtev, pa ukrepi za izvrševanje segajo le do meja države, ki izda odredbo. Toda žrtve se lahko preselijo iz ene države članice v drugo iz številnih razlogov, ne nazadnje, da bi se izognile kaznivim dejanjem. Ker se selijo na takšen način, so nezaščitene, ker jim pravosodno sodelovanje in sodelovanje pri kazenskem pregonu ne omogočata zaščite z uporabo hitrega, učinkovitega vseevropskega mehanizma zgodnjega opozarjanja in preprečevanja. Vzpostavitev sporazuma o sodelovanju v tej smeri je cilj, ki je privedel do te pobude. Ukrepanje držav članic kaže na to, da se kazniva dejanja lahko preprečijo na evropski ravni, kadar je identiteta napadalca ali napadalcev znana.

 
  
MPphoto
 
 

  Barbara Matera (PPE), v pisni obliki. (IT) Zaradi prispevka Sveta in zlasti obeh poročevalk ter sprememb, ki smo jih vložili v odboru, osnutek direktive o evropski odredbi o zaščiti ponuja odlično zaščito žrtev brez kakršnih koli omejitev nacionalne zakonodaje. Obravnavati ga je treba kot simbol napredka na regulativnem področju v Evropi, ki poteka po korakih, da bi se zagotovile enake pravice in zaščita v vsaki državi članici.

Kot je bilo predstavljeno, evropska odredba o zaščiti omogoča, da bo postal postopek zaščite žrtev, ki se želijo prosto gibati po Evropski uniji, odločnejši in hitrejši. Razlika med našimi pravnimi sistemi, vključno z njihovimi postopki, seveda še vedno predstavlja oviro. Vendar pa opredeljeno področje uporabe omogoča državam, da se hitro prilagodijo novi ureditvi in tako okrepijo našo Unijo in omogočijo več zaščite evropskim državljanom, zlasti tistim najbolj ranljivim.

Zato odločno podpiram ta predlog, ki bi dal upanje mnogim ljudem, katerih svoboda in dostojanstvo sta oskrunjena vsakodnevno in ki nimajo vseh možnosti, da bi se odzvali na to. V prihodnosti bodo morda lahko celo začeli novo življenje v drugi državi.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) To, da bi morali zaščititi žrtev kaznivega dejanja, ki je uživala koristi odredbe o zaščiti v državi članici, tudi če se odloči, da bo prebivala ali ostala v drugi državi EU, je vprašanje najosnovnejše pravičnosti. S tem namenom smo danes sprejeli ta nova pravila. Vse žrtve, ne le žrtve nasilja v družini, bi morale uživati koristi evropske odredbe o zaščiti. Vse države članice imajo zaščitne ukrepe, vendar ti ob prečkanju državnih meja prenehajo veljati. Namen evropske odredbe o zaščiti je zagotoviti, da se zaščita, ki se posamezniku ponudi v eni državi članici, ohrani in se nadaljuje v kateri koli drugi državi članici, v katero se ta oseba preseli ali se je preselila, ne glede na vrsto kaznivega dejanja, ki je bilo zoper njo storjeno.

 
  
MPphoto
 
 

  Louis Michel (ALDE), v pisni obliki.(FR) Vsaka žrtev kaznivega dejanja, ki je deležna zaščite v državi članici Evropske unije, bi morala uživati enako zaščito, kadar potuje v drugo državo članico. Kljub dejstvu, da se večina ukrepov nanaša na ženske, ki so žrtve spolnega nasilja, bi moralo biti določeno, da lahko tudi vse druge žrtve nasilja, vključno z otroki, uživajo koristi te pobude. Poleg tega lahko pozdravimo dejstvo, da se lahko zaprosi za odredbo o zaščiti tudi za družino zaščitene osebe. Vendar zaščita ne bi smela biti omejena na fizično zaščito žrtve. Prav tako je treba upoštevati njeno človeško dostojanstvo. Dobro se zavedam zapletenosti te pobude in izzivov, ki jo morda čakajo, ne nazadnje zaradi morebitnih razlik med pravosodnimi sistemi ter kazenskimi, civilnimi ali upravnimi postopki držav članic. Vendar pa je države članice treba spodbujati, naj nadaljujejo v tej smeri.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. (LV) Sem za to poročilo in mislim, da je najboljše poročilo od vseh, o katerih se je glasovalo 14. decembra. Osnovna merila so bila določena, vsa vprašanja so bila temeljito predelana in razlogi so jasni. Zdaj bodo osebe, ki so postale žrtve kaznivih dejanj, lahko deležne pravnega varstva v vsaki državi Evropske unije, če se preselijo iz ene države članice EU v drugo. To bo preiskovalnim organom in javnemu tožilstvu omogočilo učinkovito opravljanje njihovih preiskav in žrtve kaznivih dejanj v preiskavah ne bodo iz strahu prikrivale pomembnih podatkov. Poročevalki sem hvaležen za njeno poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Čeprav so bili v zadnjih letih sprejeti nekateri ukrepi za zaščito žrtev, prizadete osebe pogosto ostanejo brez pomoči. Odvetniki in sodniki se pri svojem usposabljanju veliko naučijo o pravicah obtožencev, o tem, kako pravilno obravnavati priče ali žrtve, ki nastopajo kot priče, pa ne izvedo nič. Če je časovni razpored prilagojen le obtožencu in se žrtve, ki je vložila civilno tožbo zoper nekoga, popolnoma nič ne upošteva, je to zanjo kakor zaušnica. Pomembna je večja osveščenost v zvezi s tem in tudi v zvezi z medicinskim usposabljanjem, da bi nasilje v družini lažje prepoznali. Vprašanje zastaranja civilnih odškodninskih zahtevkov je bistvenega pomena v primeru zlorabe otrok. Zaščita žrtev prav tako vključuje, da z našimi otroki lahko delajo le osebe z neomadeževano kazensko evidenco. Če se zdaj preganja prisilne poroke v Liechtensteinu, celo brez soglasja žrtev, in je mogoče pravno ukrepati v primeru pohabljanja spolnih organov mladoletnikov, to jasno kaže na morebitno nevarnost opevanega medkulturnega bogatenja.

Ker je zaščita žrtev še vedno v povojih in prizadete osebe pogosto ne vedo, na koga se lahko obrnejo v svoji državi in kakšne so njihove pravice, je pomembno, da se zaščita žrtev uskladi na ravni EU. Glasoval sem za poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. (IT) Glasoval sem za poročilo o osnutku direktive Evropskega parlamenta in Sveta o evropski odredbi o zaščiti, ker EU potrebuje sistem, ki bi povečal zaščito življenj, varnost ter telesno in duševno celovitost in spolno nedotakljivost državljanov, ki so žrtve nasilja. Osnutek direktive si prizadeva okrepiti zaščito žrtev tovrstnih kaznivih dejanj v EU, saj so sedanji zaščitni ukrepi omejeni na nacionalno zakonodajo držav članic. Cilj te resolucije je zapolniti vrzel v zakonodaji, da bi zagotovila zaščito žrtev nasilja tudi zunaj njihovih držav, tako da bi vsaka država članica žrtvam omogočila primerno zaščito. Državam članicam ne bo treba uskladiti njihovih nacionalnih zakonodaj, lahko pa jih prilagodijo tako, da bodo vzajemno priznane.

 
  
MPphoto
 
 

  Georgios Papanikolaou (PPE), v pisni obliki. – (EL) Danes sem glasoval za predlog direktive, ki uvaja standardni mehanizem za pospeševanje in krepitev zaščite žrtev kaznivih dejanj, ki se v skladu s svojo pravico do prostega gibanja selijo v različne države članice. Direktiva bo zdaj žrtve zaščitila pred kaznivimi dejanji, ki lahko ogrozijo njihovo življenje, njihovo telesno in duševno celovitost in spolno nedotakljivost ali njihovo osebno svobodo, in njen končni cilj je v prihodnosti preprečiti takšna kazniva dejanja.

Po pogajanjih s Svetom je bila direktiva izboljšana, zlasti v naslednjih primerih:

– pravno varstvo je bila razširjeno, saj žrtvam ne bo več treba ponoviti celotnega sodnega postopka za pridobitev zaščite, če se preselijo v drugo državo članico;

– pogoji za izdajo evropske odredbe o zaščiti so bili izboljšani in poenostavljeni;

– razlogi za nepriznavanje ali zavrnitev evropske odredbe o zaščiti so bili omejeni;

– predpisan je bil jasen rok za izvršitev odredbe;

– zaščita se razširi ne le na telesno celovitost, temveč tudi na dostojanstvo žrtve.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) To poročilo je v nasprotju z že sprejetim stockholmskim akcijskim načrtom, pobudo Evropske unije za ohranjanje in razvijanje območja svobode, varnosti in pravice. Kljub težavam v zvezi s pravno podlago teh sprememb sem se odločila, da bom glasovala za poročilo, saj sem prepričana, da so zaščitni ukrepi za žrtve ali morebitne žrtve kaznivih dejanj pozitivni. Možnost razširitve področja uporabe odredbe o pravnem varstvu z ene države članice („države izdajateljice“) na drugo državo članico („državo izvršiteljico“), v katero se želi zaščitena oseba preseliti, predstavlja pomemben napredek v smeri dejanskega oblikovanja območja svobode, varnosti in pravice v Evropski uniji in to je ideal, s katerim se lahko poistovetim tudi jaz.

 
  
MPphoto
 
 

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. (RO) Nasilje v družini pomeni kršenje temeljnih človekovih pravic in lahko prizadene vsakogar, ne glede na njegovo vero, barvo kože ali socialni status. V Romuniji je leta 2009 v primerjavi z letom 2008 nasilje v družini naraslo za 35 %. Leta 2010 dejansko poročajo, da število primerov nasilja v družini narašča. Ocenjuje se, da incidenti nasilja v družini vsako leto prizadenejo 1.200.000 ljudi, a le 1 % žrtev nasilja ima dovolj poguma, da ga prijavi oblastem.

Evropska odredba o zaščiti mora biti trden instrument, ki lahko žrtvam nasilja zagotovi varnejše zatočišče onkraj meja držav članic. Ta bo vključeval tudi zaščito pred nasilnimi dejanji, katerih storilci so skupine ljudi, in bo veljal za vse vrste žrtev kaznivih dejanj, kot so žrtve trgovine z ljudmi, pohabljanja ženskih spolnih organov, prisilnih porok, ubojev iz časti, incesta, spolnega nasija ter priče in žrtve terorizma in organiziranega kriminala.

Države članice morajo še naprej zagotavljati pravno varstvo, omejiti razloge za nepriznavanje ali zavrnitev evropske odredbe o zaščiti, določiti dvajsetdnevni rok za izvršitev odredbe ter razjasniti položaj žrtev, ki se preselijo iz ene države članice v drugo.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Mislim, da je direktiva Sveta zelo pozitivna, saj si prizadeva ustvariti pravo območje svobode, varnosti in pravice. Vendar pa se strinjam s pomisleki poročevalk, zlasti glede tehničnih opustitev in razlik med pravnimi sistemi držav članic, ki jih poudarjata.

 
  
MPphoto
 
 

  Crescenzio Rivellini (PPE), v pisni obliki. (IT) Rad bi čestital gospe Jiménez-Becerril Barrio in gospe Romero López za odlično opravljeno delo. Žrtvam kaznivega dejanja, ki imajo pravico do zaščite v eni državi članici, bo zagotovljena enaka stopnja zaščite v vsej Uniji, kar bo omogočila nova evropska odredba o zaščiti, ki je bila sprejeta danes in ki razširja področje uporabe zakonodaje, da bi vanjo vključila vse žrtve kaznivih dejanj, ne le žrtve spolnega nasilja, kot je bilo najprej predlagano. Vse države članice EU imajo zaščitne ukrepe, ki pa prenehajo veljati, ko žrtev prečka meje države. Evropska odredba o zaščiti naj bi zagotavljala, da bo kakršna koli zaščita, ki je je deležna oseba v državi članici, veljala v vseh drugih državah članicah, kamor ta oseba potuje ali je odpotovala. Evropska odredba o zaščiti se lahko izda na zahtevo oseb, ki so deležne zaščite, če se odločijo, da se bodo preselile v drugo državo članico, ali pa če v drugi državi članici preprosto želijo ostati nekaj časa. Država članica, ki je določila zaščitni ukrep bo pristojna za to, da izda evropsko uredbo o zaščiti in jo pošlje državi članici, v katero oseba namerava potovati. Besedilo mora potrditi še Svet s kvalificirano večino držav članic, ki bodo imele tri leta časa, da jo prenesejo v nacionalno zakonodajo.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Predlog direktive o evropski odredbi o zaščiti, ki ga je predložilo 12 držav članic, je pobuda, ki si prizadeva za preprečevanje kaznivih dejanj. Čeprav so države članice zagotovile odredbe o zaščiti žrtev, pa ukrepi za izvrševanje segajo le do meja države, ki izda odredbo. Toda žrtve se lahko preselijo iz ene države članice v drugo iz številnih razlogov, ne nazadnje, da bi se izognile kaznivim dejanjem. Ker se selijo tako, so nezaščitene, saj jim pravosodno sodelovanje in sodelovanje pri kazenskem pregonu ne omogočita zaščite z uporabo hitrega, učinkovitega vseevropskega mehanizma zgodnjega opozarjanja in preprečevanja. Cilj te pobude je vzpostavitev sporazuma o sodelovanju v tej smeri. Ukrepanje držav članic kaže na to, da se kazniva dejanja lahko preprečujejo na evropski ravni, kadar je identiteta napadalca ali napadalcev znana.

 
  
MPphoto
 
 

  Joanna Senyszyn (S&D), v pisni obliki.(PL) Glasovala sem za resolucijo o osnutku direktive Evropskega parlamenta in Sveta o evropski odredbi o zaščiti. Direktiva je nujno potrebna zato, da se bodo žrtve nasilja lahko počutile razmeroma varno v vsej Evropski uniji, ne glede na to, kje živijo. Po tem, ko bo direktiva sprejeta, bo pomembno izvajati redna usposabljanja za sodne in druge pristojne organe, da bodo lahko žrtvam nudili primerno pomoč. Bistvenega pomena bo tudi izvedba informacijske kampanje, katere namen bo ozavestiti državljane o možnosti izdaje evropske uredbe o zaščiti.

Tako bodo žrtve nasilja deležne precej večje zaščite in število tovrstnih kaznivih dejanj bo upadlo. Direktiva o evropski odredbi o zaščiti predstavlja pomemben korak k evropski direktivi o nasilju nad ženskami. Čim hitreje je treba oblikovati in začeti izvajati skupno, celovito strategijo EU za boj proti nasilju nad ženskami v vseh državah članicah EU. Nujno potrebujemo evropske zakonodajne standarde za boj proti nasilju nad ženskami. Le na ta način lahko podpremo ženske in nasprotujemo družbeni sprejemljivosti nasilja v družini in nekaznovanosti storilcev takih kaznivih dejanj. Upam, da bo naslednje, poljsko predsedstvo pomembno prispevalo k pripravi in sprejetju osnutka direktive o tem vprašanju. Poljskemu predsedniku vlade Donaldu Tusku sem že poslal pismo o tem, vendar še nisem prejel odgovora.

 
  
MPphoto
 
 

  Marc Tarabella (S&D), v pisni obliki.(FR) Pozdravljam sprejetje poročila o evropski odredbi o zaščiti z odmevno večino. Ukrep, ki je bil danes sprejet, bo omogočil osebam, ki so deležne zaščite v državi članici, da bodo uživale enako zaščito v kateri koli drugi državi članici, v katero bodo potovale. Direktiva ne velja le za žrtve nasilja v družini, temveč tudi za žrtve prisilnih porok, trgovine z ljudmi in pohabljanja ženskih spolnih organov. To je pomemben korak naprej za pravice žrtev in njihovo mobilnost v Evropski uniji. Zdaj pozivam Svet, naj sledi stališču Evropskega parlamenta in prepričljivo podpre evropsko odredbo o zaščiti.

 
  
  

Poročilo: Edit Bauer, Anna Hedh (A7-0348/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  John Stuart Agnew (EFD), v pisni obliki. – UKIP obsoja vse oblike trgovine z ljudmi kot sodobne različice suženjstva in poziva k najstrožjim kaznim v Združenem kraljestvu za takšne dejavnosti. Vendar pa je stranka UKIP glasovala proti temu poročilu, saj ne moremo uzakoniti večjih pooblastil EU na področju kazenskega prava in varovanja meja. Pri tem predlogu je šlo za to, da EU določi najmanjše kazni za kazniva dejanja v državah članicah in to preprosto ni pristojnost EU. O takšnih kaznih bi morale odločati posamezne izvoljene nacionalne vlade, ki bi morale sodelovati z drugimi državami, da bi pomagale odpraviti trgovino z ljudmi.

EU tudi zaostruje vprašanje trgovine z ljudmi. Ker imamo v EU svobodo gibanja in odprte meje, skupaj z enotno valuto, organizirani kriminal lahko deluje veliko učinkoviteje, ker je nenadzorovan. Če bi države članice izvajale prave preglede in nadzor na mejah, bi to veliko pripomoglo k oviranju delovanja takšnih škodljivih hudodelskih združb. EU je dejansko del težave in ne rešitev.

 
  
MPphoto
 
 

  Sonia Alfano (ALDE), v pisni obliki. – (IT) Nič ni bolj nečloveškega kot to, da se izkorišča življenja drugih živih bitij za dobiček in pri tem krši vse temeljne pravice. Trgovina z ljudmi je ena od najosnovnejših zgodovinskih dejavnosti; predstavlja zelo razširjen in izjemno zapleten pojav. Veseli me, da je Parlament na prvi obravnavi potrdil predlog direktive o trgovini z ljudmi. To je pomemben korak naprej v boju proti pojavu, ki je glavna dejavnost velikega števila mednarodnih hudodelskih združb. Najpomembnejše je priznanje, da je organizirani kriminal glavna težava, ki jo je treba rešiti. EU končno resnično, jasno razlikuje med kaznivimi dejanji in organiziranim kriminalom, saj slednji res predstavlja ločeno vprašanje. Obstaja veliko drugih pozitivnih elementov, kot so širša opredelitev izkoriščanja, večja zaščita žrtev in pravilo, da se žrtev trgovine z ljudmi ne obtoži kaznivih dejanj, ki so jih bile prisiljene storiti zaradi nasilja ali grožnje nasilja proti njim. Kot poudarja Amnesty International, so ženske, ki so žrtve trgovine z ljudmi, pogosto aretirane zaradi prostitucije ali nimajo zagotovljenega popolnega dostopa do pravnega varstva.

 
  
MPphoto
 
 

  Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. – To resolucijo sem podprla, ker je trgovina z ljudmi sodobna oblika suženjstva, resno kaznivo dejanje in huda kršitev temeljnih človekovih pravic. Lizbonska pogodba je okrepila delovanje EU na področju pravosodnega in policijskega sodelovanja v kazenskih zadevah, vključno z bojem proti trgovini z ljudmi, in Evropski parlament kot novi sozakonodajalec v celoti igra svojo vlogo. Močno podpiram predlog EP, da je kazni za trgovce z ljudmi treba dvigniti na raven, ki je bila predlagana leta 2009, da bi jim morali zapleniti premoženje ter da bi bilo treba še naprej razvijati pomoč žrtvam, zlasti otrokom.

Prepričana sem, da bi moral EP jasno izraziti zahtevo, naj države članice storijo več za zmanjšanje povpraševanja po storitvah žrtev trgovine z ljudmi s pomočjo kampanj za spodbujanje ozaveščenosti, izobraževanja, usposabljanja in tako naprej, vse to pa bi bilo treba v celoti združiti z vidikom spola. Pomembno je poudariti, da imajo kazenske sankcije za delodajalce, ki zaposlujejo žrtve trgovine z ljudmi, močan preventivni učinek, zato jih je treba še naprej razvijati.

 
  
MPphoto
 
 

  Roberta Angelilli (PPE), v pisni obliki.

(IT) Trajni obstoj gospodarskih in kulturnih neenakosti na globalni ravni je privedel do razvoja novih oblik suženjstva, ki ni več nujno povezano s področjem spolnih zlorab, temveč tudi z gospodarskim izkoriščanjem.

Te razmere se morda ne ujemajo z našim zgodovinskim pogledom na suženjstvo, vendar so enako odvratne. Žrtvam odvzamejo vrednoti svobode in enakosti, na katerih temelji sodobna družba. Postavljena jim je cena in so prodane ali zamenjane ter oropane svojega dostojanstva. Trgovina z ljudmi je izjemno donosna poslovna dejavnost za organizirani kriminal in zdaj ima čezmejne razsežnosti.

Leto dni po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe je bilo veliko pobud na področju pravosodnega in policijskega sodelovanja v kazenskih zadevah. Zdaj moramo okrepiti delo EU z zagotavljanjem spodbujanja ukrepov za boj proti trgovini z ljudmi, z zbiranjem podatkov za sestavljanje zanesljivih statističnih podatkov in z vzpostavljanjem tesnejšega čezmejnega sodelovanja, vključno z izmenjavo informacij in najboljše prakse, ter s tesnejšim sodelovanjem z Eurojustom in Europolom.

Prav tako potrebujemo pristop, ki bo osredotočen na žrtve. Žrtve potrebujejo zaščito, vključno s pravnim varstvom. Potrebujejo pomoč in programe za socialno rehabilitacijo. Kljub temu pa je predvsem pomembno, da se zvišajo kazni za trgovce z ljudmi in delodajalce, ki izkoriščajo ranljivost svojih žrtev, ki so včasih mladoletne.

 
  
MPphoto
 
 

  Charalampos Angourakis (GUE/NGL), v pisni obliki. (EL) Poslanci grške komunistične stranke smo glasovali proti predlogu Komisije o direktivi o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter poročilu Evropskega parlamenta o njem, saj za države članice določata enotno in usklajeno kazensko zakonodajo in kazni. EU se je odločila, da bo izkoristila ranljivost delavcev in jih postopoma prepričala, da na vseh področjih in v vseh državah članicah potrebujemo enotna, usklajena kazenskopravna pravila. Uvedba usklajenega kazenskega prava v državah članicah EU je poleg odkritega cilja krepitve evropsko združevalnih in državnih zatiralskih mehanizmov, da bi se utrdila moč monopolov, še en močan udarec za svoboščine navadnih ljudi. Hkrati pa je nesprejemljiva in nevarna omejitev suverenosti teh ljudi in suverenih pravic držav članic.

Zanimanje EU za boj proti trgovini z ljudmi je navidezno, saj izhaja iz kapitalistične, nadnacionalne unije, ki odkrito priznava, da temelji na kapitalističnem sistemu. Pretvarjanje delovne sile v kapitalistično surovino ljudi spreminja v sredstvo, ki služi edini priznani vrednoti pokvarjenega sistema izkoriščanja. kapitalističnemu dobičku.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Antoniozzi (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Pozdravljam sprejetje tega predloga in novih kazni. Trgovina z ljudmi je resno kaznivo dejanje in huda kršitev temeljnih človekovih pravic. Upam, da bo ta nova direktiva uspešna pri zapolnjevanju vrzeli v prejšnjem pravosodnem okviru in da bo vloga koordinatorja za boj proti trgovini z ljudmi vzpostavljena v jasnem zakonodajnem okviru.

Čeprav je Lizbonska pogodba okrepila vlogo Evropskega parlamenta v zvezi s pravosodnim in policijskim sodelovanjem v kazenskih zadevah, so države članice tiste, ki lahko igrajo ključno vlogo v boju proti tem kaznivim dejanjem. Če želimo doseči močan preventivni učinek, morajo države članice določiti, da je namerna uporaba storitev žrtev trgovine z ljudmi kaznivo dejanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki.(FR) Trgovina z ljudmi je ogabnost, ki je Evropska unija žal ne more prezreti. Ne glede na njene motive, naj gre za spolne zlorabe ali za delo, jo organi Unije štejejo za nesprejemljivo. Zato ima Evropa že nekaj časa široko paleto zakonodajnih ukrepov za boj proti temu pojavu. Ta nova direktiva, za katero sem glasovala, nadomešča nekdanji okvirni sklep v skladu z novimi s tem povezanimi pristojnostmi. Z združitvijo pravnega reda Skupnosti na tem področju in z njegovo strnitvijo v enotno besedilo bo ta direktiva igrala pomembno vlogo v boju proti trgovini z ljudmi. Opredeljuje načela, na katerih mora temeljiti zakonodaja držav članic, določa primerne kazni, uvaja odgovornost pravnih oseb, ščiti žrtve pred kakršnim koli preganjanjem zaradi njihovega statusa, uvaja ukrepe za pomoč in zaščito žrtev ter vsebuje nekatere posebne določbe za ženske in otroke.

 
  
MPphoto
 
 

  Liam Aylward (ALDE), v pisni obliki. (GA) Vsako leto se v EU trguje z več sto tisoč ljudmi iz razlogov, med katere spadajo spolne zlorabe, prisilno delo, nezakonita trgovina s človeškimi organi in prosjačenje. Ta sodobna oblika suženjstva je grozljiv zločin in huda kršitev temeljnih človekovih pravic.

Pozdravljam vsebino poročila v zvezi z uvedbo strožjih ukrepov za preprečevanje trgovine z ljudmi, z določitvijo strožjih kazni za trgovce z ljudmi in z zagotavljanjem boljše zaščite za žrtve. Treba se je boriti proti tej sodobni obliki suženjstva; žrtvam je treba zagotoviti podporo, zaščito in boljšo pomoč; treba je okrepiti tudi preprečevanje in nadzor.

Treba se je boriti proti mednarodnim hudodelskim združbam in, da bi to storili pravilno, je treba vzpostaviti sodelovanje na ravni EU in na mednarodni ravni.

Pozdravljam vsebino poročila glede uvedbe strožjih kazni za trgovce z ljudmi in glede zasega premoženja. Otroci so najbolj ogroženi zaradi trgovine z ljudmi in treba je zagotoviti pomoč in zaščito za vse žrtve trgovine z ljudmi, zlasti za otroke.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. (LT) To poročilo podpiram. Trgovina z ljudmi je resno kaznivo dejanje in huda kršitev temeljnih človekovih pravic. Tovrstna kazniva dejanja so močno razširjena po vsem svetu in se pojavljajo v različnih oblikah, v povezavi s spolnimi zlorabami, prisilnim delom, nezakonito trgovino s človeškimi organi, nezakonitimi posvojitvami in tako naprej. Zato moramo nujno sprejeti aktivne ukrepe, da bi podprli strategijo zoper trgovino z ljudmi, v kateri bi morali posebno pozornost nameniti boju proti trgovini z ljudmi in njenemu preprečevanju.

Prav tako je treba zagotoviti učinkovite sisteme pomoči in podpore za žrtve, ki bodo zagotavljali njihovo pravico do odškodnine, potrebno zdravljenje in brezplačno pravno in psihološko pomoč, pri čemer bo posebna pozornost namenjena otrokom. Strategija zoper trgovino z ljudmi bi prav tako morala vključevati socialne razsežnosti ter razsežnosti politik priseljevanja, azila in ponovnega vključevanja. Da bi zmanjšali obseg kaznivih dejanj, je poleg tega treba zagotoviti učinkovite in primerne kazni za tiste, ki kršijo določbe direktive.

 
  
MPphoto
 
 

  Slavi Binev (NI), v pisni obliki. (BG) Poročilo sem podprl, ker trgovina z ljudmi predstavlja resno težavo, ki jo moramo rešiti, in ker ukrepi, določeni v Lizbonski pogodbi, niso dovolj močni, da bi odpravili kriminaliteto na tem področju. Trgovina z ljudmi je vrsta suženjstva in Evropa mora zaščititi svoje ženske, otroke in državljane pred to grožnjo z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Gre za hudo kaznivo dejanje in kršitev temeljnih človekovih pravic, ki ljudi prisili v podrejeni položaj z grožnjami, nasiljem in poniževanjem, in najmanjša kazen zanj bi morala biti deset let. Poleg tega mislim, da moramo sprejeti pristop, ki temelji na žrtvah in zajema opredelitev vseh morebitnih kategorij žrtev in posebne ukrepe za njihovo zaščito, osredotočene zlasti na otroke in druge rizične skupine, kot je Edit Bauer omenila v svojem poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. (LT) Danes je Evropski parlament sprejel zgodovinsko in posebno pomembno direktivo, ki krepi boj proti trgovini z ljudmi. Ta direktiva je zelo pomemben korak k boju proti razsežnostim teh grozljivih kaznivih dejanj in določa strožje kazni in sankcije ter nadaljnjo krepitev preprečevanja in zaščite žrtev. Glasovala sem za to poročilo, ker je potreben strožji odziv na trgovce z ljudmi in na grozljiva kazniva dejanja, ki jih storijo, sprejeti pa je treba tudi strožje kazni in sankcije, da bodo njihove stopnje lahko odražale resnost storjenega kaznivega dejanja ter da bodo delovale kot učinkovito svarilo pred takšnimi dejanji. Nova direktiva vsebuje zelo pomembno določbo, v skladu s katero morajo države članice poleg kazni vključiti tudi sankcije, kot je zaseg premoženja, ter sprejeti potrebne ukrepe za zaseg in zaplembo sredstev in premoženjskih koristi, pridobljenih s kaznivimi dejanji, saj le tako ta kazniva dejanja ne bodo več gospodarsko izvedljiva. Rada bi opozorila na dejstvo, da mora biti glede na povečan obseg teh kaznivih dejanj v Evropi pristop EU usmerjen v človekove pravice, pri čemer je treba največ pozornosti nameniti preventivnim ukrepom, zaščiti žrtev, politiki vračanja in ponovnega vključevanja ter socialnim vprašanjem.

 
  
MPphoto
 
 

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. (RO) Uvedba mesta koordinatorja za boj proti trgovini z ljudmi na ravni Evropske unije bi okrepila skladnost ukrepov proti temu sodobnemu suženjstvu. Sodelovanje med državami glede tega vprašanja, zlasti na ravni EU, je dobro. Vendar pa velikokrat pozabijo na ukrepe za ponovno vključitev žrtev trgovine z ljudmi v družbo. Kampanje za izobraževanje in preprečevanje morajo biti seveda usmerjene v manj razvite države v Evropski uniji, kjer je zaradi materialnega pomanjkanja ranljiv velik delež prebivalstva.

Da bi dobili boljšo in natančnejšo sliko tega pojava, je treba zbrati usklajene podatke, ki bi morali zajemati informacije o številu žrtev trgovine z ljudmi, vključno s podatki o spolu, starosti, narodnosti žrtev, in o obliki trgovanja, vrstah storitev, za katere so žrtve uporabljali, o številu aretiranih, preganjanih in obsojenih trgovcev z ljudmi ter o mehanizmih za predložitev teh primerov nacionalnim azilnim organom. Obseg trgovine z ljudmi je v tem trenutku ogromen, vendar dejanskega obsega tega pojava ne poznamo zaradi pomanjkanja natančnih, centraliziranih podatkov EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Vito Bonsignore (PPE), v pisni obliki. (IT) Rad bi čestital gospe Bauer in gospe Hedh za opravljeno težko nalogo priprave poročila o tako aktualnem vprašanju. Trgovina z ljudmi je ena od največjih oblik zla našega časa, enaka suženjstvu; žrtve prisili v stanje izkoriščanja in v podrejenost krutim hudodelskim združbam.

Žal gre za pojav velikih razsežnosti; toda zaradi pomanjkanja informacij ne vemo točno kako velikih. Zato moramo izvesti posebne študije, da bi ugotovili njegove dejanske razsežnosti. Hkrati mora Evropa spodbujati politike, ki omogočajo večje sodelovanje na kazenskem in pravosodnem področju. Te se lahko izvajajo na podlagi člena 79 Lizbonske pogodbe, ki določa pravno podlago v okviru skupne politike priseljevanja.

Za konec bi rad povedal, da se strinjam z naslednjo zahtevo poročevalke: da bi zvišali kazni za trgovce z ljudmi in zaplenili njihovo premoženje; da bi namerna uporaba storitev žrtev trgovine z ljudmi postala kaznivo dejanje; in da bi žrtvam zagotovili več pomoči.

 
  
MPphoto
 
 

  David Campbell Bannerman in Nigel Farage (EFD), v pisni obliki. – UKIP obsoja vse oblike trgovanja z ljudmi kot sodobne različice suženjstva in poziva k najstrožjim kaznim v Združenem kraljestvu za takšne dejavnosti. Vendar pa je stranka UKIP glasovala proti temu poročilu, saj ne moremo uzakoniti večjih pooblastil EU na področjih, kot sta kazensko pravo in varovanje meja. Pri tem predlogu je šlo za to, da EU določi najmanjše kazni za kazniva dejanja v državah članicah in to preprosto ni pristojnost EU. O takšnih kaznih bi morale odločati posamezne izvoljene nacionalne vlade, ki bi morale sodelovati z drugimi državami, da bi pomagale izkoreniniti trgovino z ljudmi. EU tudi zaostruje vprašanje trgovine z ljudmi. Ker imamo v EU svobodo gibanja in odprte meje, skupaj z enotno valuto, organizirani kriminal lahko deluje veliko učinkoviteje, ker je nenadzorovan. Če bi države članice izvajale prave preglede in nadzor na meji, bi to veliko pripomoglo k oviranju delovanja takšnih škodljivih hudodelskih združb. EU je dejansko del težave in ne rešitev.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasovala sme za to direktivo, ker je njen temeljni element povečanje ukrepov za boj proti trgovini z ljudmi. Odziv EU na to zdaj zajema prostitucijo in druge oblike spolne zlorabe, izkoriščanje delavcev s prisilnim delom in prosjačenjem, trgovino z organi, nezakonite posvojitve, prisilno poroko, trgovanje s prepovedanimi drogami in celo izkoriščanje oseb za drobne tatvine ali rope. Po mojem mnenju dokument krepi preprečevanje kaznivih dejanj, zlasti z vzpostavitvijo pravnih kaznivih dejanj ali z uporabo kazni, zaplembe premoženja ali s trajnim zaprtjem poslovalnic, ki se uporabljale za kazniva dejanja, v primeru trgovine z ljudmi. Mislim, da bo z zagotavljanjem zahtevanih nastanitev, pravnim svetovanjem ter materialno, psihološko in zdravstveno pomočjo boljša tudi pomoč žrtvam.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. (PT) Trgovina z ljudmi je sodobna oblika suženjstva in druga najbolj donosna dejavnost za organizirani kriminal na svetu. Ta direktiva je prvi sprejeti pravni instrument v zvezi s tem vprašanjem, ki izkorišča nove možnosti, do katerih je prišlo z Lizbonsko pogodbo, in oblikovala je skupni pristop v boju proti trgovini z ljudmi in na področju zaščite njenih žrtev ter tako zapolnila znatno vrzel v prejšnjem pravnem okviru. Mogoče je bilo doseči uravnotežen kompromis z oblikovanjem instrumenta, s katerim se lahko učinkoviteje borimo proti tovrstnim kriminalnim dejavnostim, ter z oblikovanjem strožjih politik in določitvijo strožjih kazni, vključno z zaporno kaznijo od petih do desetih let in z zasegom premoženjskih koristi, pridobljenih s kaznivim dejanjem. Hkrati krepi področji preprečevanja in zaščite prič, s posebnim poudarkom na otrocih in drugih ranljivih skupinah.

Podpiram tudi predlog, da bi uvedli mesto koordinatorja za boj proti trgovini z ljudmi v EU, čeprav bi se morali izogniti kakršnemu koli podvajanju vlog glede na druge že obstoječe organe, kot je Evropski policijski urad.

 
  
MPphoto
 
 

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Trgovina z ljudmi v Evropi vsak dan prizadene več sto ljudi, med katerimi je največ žensk in mladih deklet. Zato je bilo nujno potrebno zapolniti pravno vrzel, ki obstaja v nekaterih evropskih državah, kot je na primer Španija, kjer je bil, mimogrede, nekaj kilometrov od francoske meje ravno odprt največji bordel. Zato se je Evropska unija končno opremila z instrumentom za vzpostavitev razmer, ki bodo trgovce z ljudmi odvračale od njihove dejavnosti, in za zagotavljanje pomoči in zaščite za žrtve trgovine z ljudmi. Od zdaj naprej bodo za opredelitev kaznivih dejanj in kazni za trgovce z ljudmi veljala skupna pravila. To pomeni korak naprej k varstvu človeškega dostojanstva in konec obravnavanja ljudi, kakor da so blago.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Današnja trgovina z ljudmi je za njene žrtve nečloveška sodobna oblika suženjstva. Za njene storilce – hudodelske združbe, ki se ukvarjajo s prostitucijo in spolnimi zlorabami, nezakonitimi posvojitvami, prisilnim delom, nezakonitim priseljevanjem in nezakonito trgovino z organi,– je ta dejavnost izjemno donosna. Ker so številne evropske države namembni kraji za takšne mreže, pozdravljam to pobudo za vzpostavitev skupnega okvira za preprečevanje trgovine z ljudmi in boj proti njej na evropski ravni, pristop, ki izhaja iz predloga resolucije Parlamenta, o katerem smo glasovali 10. februarja 2010.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Trgovina z ljudmi je resna kršitev človekovih pravic in je zelo donosna za organizirani kriminal. Pomembnost te oblike sodobnega suženjstva je zelo velika, kljub temu da ne poznamo njenega dejanskega obsega.

Lizbonska pogodba je okrepila politiko Evropske unije na področju sodelovanja med pravosodnimi organi in policijo v kazenskih zadevah, vključno z bojem proti trgovini z ljudmi. Evropski parlament, ki je postal sozakonodajalec na tem področju, bo od zdaj naprej igral pomembno vlogo.

Pozdravljam sprejetje ukrepov iz tega poročila v zvezi s potrebo po zbiranju podatkov o številu žrtev trgovine z ljudmi, o spolu, starosti in narodnosti žrtev, o obliki trgovanja, o vrsti storitev, ki so jih žrtve opravljale, o številu aretiranih, sodno obravnavanih in obsojenih trgovcev z ljudmi ter o nacionalnih postopkih napotitve za nacionalne azilne organe.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Vemo, da sprejetje pravnih instrumentov za boj proti trgovini z ljudmi in zaščito njenih žrtev ne zadostuje. Prizadevanje za izkoreninjenje trgovine z ljudmi je treba razumeti kot prednostno nalogo boja za spoštovanje človekovih pravic. Da bi do tega prišlo, je potrebna politična volja. Vendar pa je predvsem bistvenega pomena tudi ukrepanje glede preprečevanja, za kar so potrebne druge gospodarske in socialne politike in kar vključuje tudi konec kapitalističnega izkoriščanja in neoliberalnih politik.

Treba je ustvariti pogoje, ki bi posameznike rešili iz revščine, s pospeševanjem politik za pravično porazdelitev bogastva, z zagotavljanjem dostopa do osnovnih javnih storitev in s spodbujanjem ustvarjanja delovnih mest s pravicami in ravnmi plač, ki omogočajo dostojno življenje.

Iz teh razlogov je sprejetje tega dokumenta le en korak na poti dolgega, težkega boja, ki se mora nadaljevati, če želimo trgovino z ljudmi odpraviti.

 
  
MPphoto
 
 

  Nathalie Griesbeck (ALDE), v pisni obliki.(FR) Prejšnji teden smo sprejeli poročilo o predlogu direktive o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti žrtev in z izidom tega glasovanja sem zelo zadovoljna. Prvič, opredelitev trgovine z ljudmi bo zdaj mnogo širša in bo zajemala trgovanje na področju spolne industrije, izkoriščanje delovne sile, zlasti v kmetijskem sektorju in za gospodinjske storitve, ter prisilno prosjačenje. Drugič, naše besedilo določa sankcije in najmanjše kazni za trgovce z ljudmi. Tretjič, naše besedilo zagotavlja celo vrsto ukrepov za pomoč in podporo žrtvam in ne smemo pozabiti, da je po poročanju v Evropski uniji vsako leto več sto tisoč žrtev. Čas je pokazal, da sedanji okvir ni bil dovolj učinkovit. Besedilo, ki smo ga sprejeli prejšnji teden, dokazuje, da obstaja volja za okrepitev našega delovanja z namenom, da bi zaščitili državljane in preganjali trgovce z ljudmi v vsej Evropi.

 
  
MPphoto
 
 

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki.(FR) Trgovina z ljudmi je sodobna oblika suženjstva. Za hudodelske združbe je tudi izjemno donosna poslovna dejavnost, ki se lahko pojavlja v različnih oblikah, kot so spolne zlorabe, prisilno delo, trgovina s človeškimi organi, prosjačenje, nezakonite posvojitve ali služabništvo. To besedilo je prvi primer zavezujoče evropske zakonodaje v zvezi s tem vprašanjem. Povečuje tako zaščito žrtev kot tudi sankcije za storilce. Treba je pozdraviti vidik spola, na katerem temelji besedilo, saj so žrtve trgovine z ljudmi pogosto prav ženske. Druga pomembna zadeva je ta, da žrtve ne bodo preganjane zaradi kaznivih dejanj, ki so posledica trgovine z ljudmi, kot je na primer kršitev zakonov o priseljevanju. To besedilo sem podprla.

 
  
MPphoto
 
 

  Timothy Kirkhope in Marina Yannakoudakis (ECR), v pisni obliki. – Odločno mnenje skupine ECR je, da je preprosto nezaslišano, da na naši celini v 21. stoletju še vedno obstaja suženjstvo, skupina pa misli tudi, da se bomo trgovini z ljudmi lahko uprli le, če bodo vsi narodi sodelovali na najvišji ravni, da bi jo preprečili. Sedanja zakonodaja EU je zastarela in vse prej kot učinkovita; skupina ECR podpira njeno revizijo. Skupina ECR je danes glasovala za to direktivo, ki se osredotoča na čezmejno sodelovanje za preprečevanje tega gnusnega kaznivega dejanja trgovanja z ljudmi in boj proti njemu.

Skupina ECR je zahtevala glasovanje po delih o členih 4(1), 4(2) in 15(4) ter glasovala proti tem členom, saj ne misli, da bi EU morala določiti najvišje kazni za kazniva dejanja; prav tako se ne strinja z opredelitvijo kaznivega dejanja, kar velja za člen 15(4). Skupina ECR je na splošno podprla resolucijo in besedilo, ki sta ga spremenila odbora LIBE in FEMM.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. (IT) Trgovina z ljudmi je sodobna oblika suženjstva in huda kršitev temeljnih človekovih pravic. Trgovina z ljudmi je prav tako ena od najbolj donosnih dejavnosti hudodelskih združb.

Z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe je EU dobila večje pristojnosti na področju pravosodnega in policijskega sodelovanja v kazenskih zadevah in danes sprejeto poročilo o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti žrtev predstavlja zavezo evropskega zakonodajalca na tem področju. Besedilo določa minimalna pravila za opredelitev kaznivih dejanj in nalaganje sankcij za trgovce z ljudmi ter uvaja skupna pravila za boljše preprečevanje in zaščito žrtev, ki bodo deležne pomoči, vključno s pravnim zastopanjem. Proti trgovini z ljudmi, pojavu, ki je tesno povezan z organiziranim kriminalom, na enak način kot sta povezana trgovina s prepovedanimi drogami in pranje denarja, se je treba boriti s strogimi in učinkovitimi ukrepi. Izkušnje, pridobljene v zadnjih letih, so pokazale, da sta tako pravosodno in policijsko sodelovanje kot visoka stopnja usklajenosti posameznih nacionalnih zakonodaj nujna za boj proti tovrstnim kaznivim dejanjem.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Trgovina z ljudmi je sodobna oblika suženjstva, resno kaznivo dejanje in huda kršitev temeljnih človekovih pravic, ki ljudi prisili v podrejen položaj z grožnjami, nasiljem in poniževanjem. Trgovina z ljudmi je prav tako izjemno donosna poslovna dejavnost za organizirani kriminal, z veliko možnostmi dobička in zmernim tveganjem. Pojavlja se lahko v številnih oblikah, kot so spolne zlorabe, prisilno delo, nezakonito trgovanje s človeškimi organi, prosjačenje (vključno z izrabljanjem odvisne osebe za prosjačenje), nezakonite posvojitve in delo na domu. Obseg tega pojava je ogromen, vendar ni v celoti znan. Lizbonska pogodba je okrepila delovanje EU na področju pravosodnega in policijskega sodelovanja v kazenskih zadevah, vključno z bojem proti trgovini z ljudmi. Pozdravljam dejstvo, da je Evropski parlament postal sozakonodajalec na tem področju in da v celoti igra svojo vlogo. To poročilo sem podprl.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Po nedavnih ugotovitvah Mednarodne organizacije dela je na svetu vsaj 2,45 milijona ljudi, ki so žrtve prisilnega dela kot posledice trgovanja z ljudmi. Ta pojav v zadnjih letih narašča in je zdaj prisoten tudi v evropskih državah. Zato mislim, da je to nadloga, proti kateri se moramo v EU vztrajno boriti, ne da bi pozabili na ustrezno pomoč in zaščito za žrtve. Zato sem glasoval tako, kot sem.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. (LV) Jasno je, da je trgovina z ljudmi resno kaznivo dejanje in resna kršitev temeljnih pravic. Jasno je, da bodo vsi glasovali za strožji zakon proti trgovini z ljudmi. Jasno je, da bo A. Mirsky za strožji zakon, skupaj z drugimi poslanci. Ta zadeva prinaša koristi za vse. Vsi podpiramo to poročilo in tako bo to „plus“ za njegovi avtorici. Bi morda bi lahko našli pomembnejše vprašanje? Tako bi lahko napisali še sto drugih poročil o razvratu, terorizmu, ubojih, fanatizmu, goljufijah, ropih, posilstvih, žalitvah. O o o... Je to delo poslanca Evropskega parlamenta? Glasujem za. Ali obstaja kdo, ki bo proti?

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Suženjstvo uradno ne obstaja več. Toda neuradno je še kako prisotno v obliki trgovine z ljudmi. Ta oblika kaznivih dejanj je za mnoge postala donosen posel z večmilijardnim dobičkom. V primeru boja proti trgovini z ljudmi precej zaostajamo za organiziranim kriminalom. Le z več različnimi ukrepi bi lahko na koncu dosegli cilj. Po eni strani je treba varnostnemu aparatu, ki je v zadnjih letih ostajal brez sredstev, ta ponovno dodeliti. V EU se lahko resnično borimo le proti stranskim učinkom trgovine z ljudmi, vendar moramo odpraviti tisto, kar jo podpira. Proti stranskim področjem, kot je na primer prosjačenje, bi se razmeroma lahko borili z uvedbo splošne prepovedi prosjačenja v EU.

Po drugi strani je bistvenega pomena, da se sodeluje z državami izvora, na primer v zvezi s prisilnim delom in prisilno prostitucijo. Zato so informacijske in ozaveščevalne kampanje v okviru izobraževalnih sistemov držav izvora, tranzitnih in ciljnih držav pomembno sredstvo za boj proti trgovini z ljudmi. Nekatere od temeljnih ugotovitev v poročilu so pravilne, a glede drugih področij ne morem dati svojega soglasja brez zadržkov. Zato sem se glasovanja vzdržal.

 
  
MPphoto
 
 

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki.(DE) Romunske otroke pripeljejo v srednjo Evropo in jih prisilijo, da kradejo in prosjačijo, v prosjačenje pa prav tako prisilijo tudi starejše in invalidne osebe. Voditelji mafije, ki se ukvarja s prosjačenjem, pa živijo v razkošnih vilah. Trgovina z ljudmi je donosen in hitro rastoč posel. Po podatkih Europola je samo v EU več sto tisoč žrtev. Zato je okrepitev boja EU proti trgovini z ljudmi treba pozdraviti. Posebno pozitiven vidik je dejstvo, da se prvič obravnava tudi organizirano prosjačenje. Levičarski romantiki si pogosto zapirajo oči in bi javnost radi prepričali, da ti ljudje prosjačijo prostovoljno in da turizem ali mafija prosjačenja ne obstajata. Vendar pa gredo nekateri od predlaganih ukrepov predaleč. Namesto da bi matičnim državam naložili zahteve v zvezi z uničevanjem mafijskih struktur in žrtvam zagotovili lokalno pomoč ter priložnost za usposabljanje in na ta način tudi prihodnost v njihovi lastni državi, se EU pomika v smer dovoljenj za prebivanje in oprostitve kazni za žrtve trgovine z ljudmi. To je napačno sporočilo: ti ljudje so že bili zvabljeni v Evropo z lažnimi obljubami. Dovoljenja za prebivanje v okviru zaščite žrtev in oprostitev kazni, če je nekdo zaloten pri kraji, bodo toliko večja spodbuda za ljudi, da se izročijo v roke mafiji. Zato sem se vzdržal glasovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. (IT) Svojo odločitev, da bom glasoval za poročilo št. A7-0348/2010, utemeljujem z bistvom človeka kot takega. Varstvo osebne svobode je temeljna pravica, za katero se je treba boriti, ker so kršitve človekovih pravic, ki ljudi prisilijo v podrejen odnos z grožnjami, poniževanjem in nasiljem, gnusno in zelo resno kaznivo dejanje. Na žalost je v zadnjih letih trgovina z ljudmi postala izjemno donosna dejavnost za organizirani kriminal, z odličnimi možnostmi dobička in zmernim tveganjem, zaradi česar se ta pojav neobvladljivo širi. Zato si Evropska unija prizadeva za preprečevanje pojava in boj proti njemu s pravili o opredelitvi kaznivih dejanj in sankcij na področju organiziranega kriminala. Z bojem proti temu pojavu se strinjam, ker upam, da bom lahko videl razvoj ukrepov za boj proti trgovini z ljudmi, razvoj pristopa, ki je osredotočen na žrtve, zlasti na ženske in otroke, ter, nazadnje, ciljno usmerjeno organizacijo informacijskih in ozaveščevalnih kampanj v okviru izobraževalnega in šolskega sistema v državah izvora, tranzitnih in ciljnih državah trgovine z ljudmi.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Politika za preprečevanje in boj proti trgovini z ljudmi je temeljno vprašanje v središču EU. Strinjam se s ciljem vzpostavitve strožjih pravil na tem področju, okolja, ki bo sovražno trgovcem z ljudmi, večje zaščite žrtev in strožjih preventivnih ukrepov. Tako se strinjam s predlogom Evropskega parlamenta o vzpostavitvi vloge koordinatorja za boj proti trgovini z ljudmi. Prav tako želim poudariti pozitivno naravo predlaganih kazni, zlasti zaporne kazni do 10 let, in možnost zasega premoženja storilca kaznivega dejanja ter predlog Sveta, ki poziva države članice, naj zaseženo premoženje uporabijo za pomoč žrtvam in njihovo zaščito, kar vključuje tudi odškodnino zanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. (RO) Trgovina z ljudmi je tajna dejavnost, ki se odvija po vsem svetu, ter resna kršitev človekovih pravic in socialni pojav s posledicami za vso družbo. Trgovina z ljudmi pomeni strateško tveganje za stabilnost in družbeno-gospodarski razvoj ter vodi v: destabilizacijo trga dela; rast in diverzifikacijo organiziranega kriminala; gospodarsko destabilizacijo, ki izvira iz razširjenosti pranja denarja; demografsko destabilizacijo; povečanje korupcije javnega sektorja; in destabilizacijo notranjih gospodarskih naložb. V Romuniji je bilo leta 2009 registriranih približno 780 žrtev. Od teh jih je bilo vsaj 416 žrtev prisilnega dela in vsaj 320 žrtev prisilne prostitucije. Med žrtvami v lanskem letu je bilo tudi 176 otrok, ki so bili žrtve trgovanja za prisilno delo in prostitucijo. Države članice morajo zagotoviti sredstva za pomoč žrtvam in njihovo zaščito, vključno z zagotavljanjem odškodnine žrtvam in čezmejnim kazenskim pregonom EU v zvezi s trgovino z ljudmi. Kadar so žrtve otroci, je treba upoštevati predvsem interese otroka, trgovci z ljudmi pa morajo biti deležni strožjih kazni. Uvedene spremembe bodo pomagale vzpostaviti okolje, ki bo sovražno trgovcem z ljudmi, ščititi žrtve in učinkoviteje preprečevati to dejavnost, saj je treba temeljne pravice spoštovati.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem za resolucijo, saj mislim, da nujno potrebujemo usklajeno in okrepljeno strategijo Evropske unije zoper trgovino z ljudmi. Evropski parlament, ki je postal sozakonodajalec na tem področju, bo od zdaj naprej igral pomembno vlogo. Mislim, da je treba v skladu z resolucijo, sprejeto 10. februarja 2010, pri pristopu v boju proti trgovini z ljudmi dati prednost celostnemu pregledu nad pojavom in se osredotočiti na varstvo človekovih pravic.

 
  
MPphoto
 
 

  Crescenzio Rivellini (PPE), v pisni obliki.(IT) Čestitam gospe Bauer in gospe Hedh za njuno odlično opravljeno delo: besedilo, ki smo ga danes sprejeli, bo poostrilo sankcije za trgovce z ljudmi; zagotovilo bo večjo zaščito žrtev in okrepilo preprečevanje.

Prostitucija, izkoriščanje otrok, prisilno delo: po izračunih naj bi v Evropi vsako leto prodali več sto tisoč ljudi, kakor da bi bili stvari. Po mnenju EU so glavne žrtve trgovine z ljudmi ženske in otroci, katere izkoriščajo za prostitucijo (43 %) ali za prisilno delo (32 %). Poleg prostitucije in prisilnega dela obstaja še mnogo drugih razlogov za izkoriščanje ljudi: prisilno prosjačenje, nezakonite posvojitve, trgovina z organi in še nekateri drugi so vsi vključeni v besedilo direktive.

Po novih pravilih bo žrtvam treba zagotoviti pomoč, zlasti: ustrezno namestitev in materialno pomoč, potrebno zdravljenje, vključno s psihološko pomočjo, svetovanjem in obveščanjem ter po potrebi prevajalskimi storitvami. Pravno zastopanje je treba zagotoviti brezplačno, vsaj kadar žrtev nima zadostnih finančnih sredstev. Žrtve trgovine z ljudmi bi prav tako morale imeti dostop do programov za zaščito prič, če se nacionalnim organom to zdi potrebno.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Ta zakonodaja je pomemben korak naprej v boju proti tem nečloveškim in ponižujočim kaznivim dejanjem in pozdravljamo njeno današnje sprejetje. Vendar pa je bil cilj direktive obravnavati preprečevanje, pregon in zaščito in Zeleni obžalujemo, da določbe o zaščiti žrtev niso tako izrazite, kot bi lahko bile in bi tudi morale biti. Položaj žrtev in njihov pravni status ali njihove pravice do pravne pomoči bi lahko bili in bi morali biti veliko izrazitejši. Upajmo, da bo Komisija zdaj predložila predlog o reviziji direktive o dovoljenjih za prebivanje za žrtve trgovine z ljudmi, da bomo lahko dobili resnično celovit pristop k boju proti tem gnusnim kaznivim dejanjem, kot je bilo predvideno na začetku. Veseli me tudi, da se besedilo neposredno ne nanaša države članice in od njih ne zahteva, da sprejmejo pravne ukrepe za kaznovanje uporabnikov storitev (kot je na primer večerja v restavraciji, v kateri delajo žrtve trgovine z ljudmi). Poleg zapletenosti in pravne negotovosti pri razlikovanju s tem povezanih vprašanj „kaj, kdo in kdaj“ takšni ukrepi dejansko prinašajo tveganje, saj žrtve trgovine z ljudmi še boj oddaljijo od dosega oblasti.

 
  
MPphoto
 
 

  Marc Tarabella (S&D), v pisni obliki.(FR) Pravkar smo sprejeli poročilo o predlogu direktive o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti žrtev. To je bilo zgodovinsko glasovanje iz več razlogov. Najprej je bila prvič v zgodovini Evropske unije sprejeta zavezujoča evropska zakonodaja za boj proti trgovini z ljudmi. Nadalje sta Evropski parlament in Svet dosegla sporazum na prvi obravnavi, kar pomeni, da se bodo določbe te direktive začele izvajati kar najhitreje. Nazadnje, ta direktiva uvaja strožje kazni za trgovce z ljudmi (za obdobje vsaj petih let) in krepi zaščito in pomoč za žrtve.

Nova pravila bodo veljala za trgovino na področju spolne industrije in izkoriščanja delovne sile v sektorjih, kot so gradbeništvo, kmetijstvo in gospodinjske storitve. Zato sem navdušen nad izidom tega zgodovinskega glasovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki.(DE) Nezakonito trgovino z ljudmi bi morali obravnavati kot sodobno suženjstvo. Gre za tretjo najhitreje rastočo kriminalno industrijo, z zaslužkom približno 23 milijard EUR letno. Lizbonska pogodba krepi ukrepe EU na področju pravosodnega in policijskega sodelovanja v kazenskih zadevah – vključno s trgovino z ljudmi. Zato moramo povečati kazni za trgovce z ljudmi in ustrezno okrepiti našo podporo žrtvam, zlasti otrokom.

 
  
  

Poročilo: Nathalie Griesbeck (A7-0346/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. – Glasovala sem za to resolucijo, ki odobrava sklenitev sporazuma z Gruzijo o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja, s pomočjo katerega se bodo meje območja svobode in varnosti premaknile, to območje pa se bo razširilo onkraj Evropske unije in zajelo to sosednjo državo. Prepričana sem, da je ta sporazum korak naprej v odnosih med Evropsko unijo in Gruzijo, da odraža evropska prizadevanja Gruzije in bo tako pomenil močno sporočilo Evropske unije. Spodbujal bo prijateljske odnose, stabilnost, varnost in blaginjo državljanov, ki je v regiji tako potrebna. Poleg tega bo Gruzijo spodbudil k uvedbi potrebnih reform na področju svobode, varnosti in pravice. Močno podpiram sporazum EU-Gruzija o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja, saj ima Gruzija dovolj trden okvir, da lahko zagotovi spoštovanje pravic v sporazumu obravnavanih oseb.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. (LT) Širitev EU leta 2004 in leta 2009 je EU spodbudila k vzpostavitvi novega okvira za sistem partnerstva za sodelovanje z njenimi vzhodnimi in južnimi sosedami na zunanjih mejah EU, s spodbujanjem njihove varnosti, stabilnosti in razvoja ter preprečevanjem novih delitev na evropski celini. Glasoval sem za ta sporazum. Evropska unija si mora prizadevati za svoje sodelovanje z državami južnega Kavkaza in to območje zaščititi.

Ta regija ima strateški pomen za Evropsko unijo, ki ji lahko pomaga pri njenem gospodarskem in trgovinskem razvoju. Predvsem pa morajo biti dejanja EU zaznamovana s spodbudo, ki temelji na načelih dobrega upravljanja ter popolnega spoštovanja človekovih pravic in demokracije. Mislim, da je ta sporazum z Gruzijo o ponovnem sprejemu pomemben z regionalnega vidika in da bo pomenil tudi podporo prizadevanjem EU za okrepitev sodelovanja z drugimi državami v regiji.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Bennahmias (ALDE), v pisni obliki. (FR) O vprašanjih o poenostavitvi izdajanja vizumov za gruzijske državljane ter o odobritvi sporazuma o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja, smo glasovali na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v torek, 14. decembra. Moja kolegica Nathalie Griesbeck je poročala o obeh sporazumih v zvezi z gibanjem oseb med EU in Gruzijo. Namen tega sporazuma z Gruzijo je skrajšati postopke obravnave prošenj za izdajo vizumov, poenostaviti potrebno dokumentacijo ter celo izvzeti nekatere kategorije posameznikov, kot so študenti, novinarji in upokojenci, iz vizumske obveznosti. Hkrati smo glasovali o sporazumu o ponovnem sprejemu, v katerem sta se EU in Gruzija vzajemno zavezali, da bosta ponovno sprejeli svoje državljane, ki prebivajo brez dovoljenja. Oba sporazuma sta znak volje EU in Gruzije za sodelovanje na področju svobode, varnosti in pravice.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Ukrepi Evropske unije morajo temeljiti na načelih dobrega upravljanja in spoštovanja demokracije in človekovih pravic. EU mora biti v svojih odnosih z regijo južnega Kavkaza njen partner in ji pomagati pri gospodarskem in trgovinskem razvoju, varnosti, stabilnosti, pospeševanju blaginje in reševanju sporov. Na podlagi tega sem glasovala za sporazum z Gruzijo o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja, saj mislim, da pomeni prispevek k doseganju omenjenih ciljev.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. (PT) V skupni izjavi s praškega vrhunskega srečanja o vzpostavitvi vzhodnega partnerstva z dne 7. maja 2009 je poudarjeno, kako pomembno je spodbujati mobilnost državljanov v varnem okolju s sporazumoma o poenostavitvi vizumskih postopkov in o ponovnem sprejemu. Ta sporazum o ponovnem sprejemu je zato potrebno dopolnilo k sprejetju sporazuma o poenostavitvi vizumskih postopkov, ki je bil sklenjen z Gruzijo in katerega bi moralo nujno spremljati izboljšanje varnostnih razmer, ki je potrebno za boj proti čezmejnem kriminalu in nezakonitemu priseljevanju. Upam, da se bosta lahko EU in Gruzija na podlagi tega sporazuma in v duhu skupne zavezanosti učinkovito borili proti nezakonitemu priseljevanju in prispevali k razvoju demokracije, pravne države, človekovih pravic in civilne družbe v tej državi.

Ob upoštevanju rezultatov dialoga o človekovih pravicah med EU in Gruzijo, ki je potekal letos, dejstva, da je Gruzija ratificirala več pomembnih mednarodnih konvencij o varstvu temeljnih pravic, njenega članstva v Svetu Evrope in sodelovanja v vzhodnem partnerstvu, ki temelji na zavezanosti načelom mednarodnega prava in temeljnim vrednotam, sem glasoval za podpis tega sporazuma.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Treba je pozdraviti vse tesnejše odnose Gruzije z Evropsko unijo, ki se odražajo v vrsti nedavnih dejavnosti. Sporazum o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja, je pomembna spodbuda za krepitev odnosov med Gruzijo, njenimi sosednjimi državami in Evropsko unijo ter za boj proti nezakonitemu priseljevanju. Pobude za reforme na področju varnosti, svobode in pravice bi lahko obrodile veliko sadov, če obstaja duh zaveze na obeh straneh.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Pozdravljam to poročilo, ki je sorodno poročilu o izdajanju vizumov med EU in Gruzijo. Oba skupaj naj bi olajšala potovanja in izboljšala odnose EU s tem območjem sveta.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Gruzija si je zelo prizadevala razviti tesnejše odnose z Evropsko unijo, kot kaže vrsta nedavnih dejavnosti. Ta sporazum o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja, je pomemben, ker spodbuja odnose med Gruzijo, njenimi sosednjimi državami in Evropsko unijo ter boj proti nezakonitemu priseljevanju. Vendar pa je nujno, da še naprej prihaja do pobud za reformo na področju varnosti, svobode in pravice v Gruziji.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. (LV) Sem za, ker močno upam, da bo gospod Sakašvili, ko se bo skril pred gruzijskim javnim tožilcem na ozemlju Evropske unije brez dovoljenja za prebivanje, v skladu s sporazumom hitro in brez zapletov izročen gruzijskim oblastem. Ta sporazum resnično močno potrebujemo. Jaz sem za.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Poenostavitev izdajanja vizumov državljanom držav, ki niso članice EU, ne bi smela biti odobrena prehitro. Preden se to stori, je treba čim skrbneje proučiti, ali bi lahko ustrezni sporazumi o ponovnem sprejemu neupravičenim prosilcem za azil in ekonomskim migrantom preprečili zlorabo sistema. Težave z drugo generacijo schengenskega informacijskega sistema je prav tako končno treba rešiti. Nazadnje, potovanje brez vizumov ne sme koristiti predvsem prosilcem za azil ali celo storilcem kaznivih dejanj.

De facto bo veliko odvisno od tega, ali in v kolikšni meri se bo sporazum dejansko izvajal. V vsakem primeru pa bo okrepil sodelovanje Gruzije z Evropsko unijo. Po mojem mnenju sporazum o ponovnem sprejemu ni dovolj omejevalen in zato sem se glasovanja vzdržal.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. (IT) V zadnjih nekaj letih je vrsta zelo pomembnih političnih dejanj, kot sta bila vstop Gruzije v Svet Evrope in njen pristop k Evropski konvenciji o človekovih pravicah, to državo bolj kot kdaj koli prej približala Evropski uniji. Glasoval sem za osnutek sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Gruzijo o poenostavitvi izdajanja vizumov, ker mislim, da je za Evropo izjemno pomembno, da uvede sosedsko politiko do svojih sosednjih držav, zlasti do „vročih točk“, kot je Kavkaz, v povezavi s katerimi se interesi EU odražajo v pomembnem trgovinskem partnerstvu. Poleg tega zmanjšanje birokracije in nadzora glede sosednjih držav lahko le izboljša odnose s tisto državo in ustvari razmere za boljši nadzor nad območjem in s tem za večjo varnost, razvoj in stabilnost. Oba sklenjena sporazuma – o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja, in o poenostavitvi izdajanja vizumov – bosta vsekakor pomagala pri doseganju teh ciljev.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Proces krepitve odnosov med Evropsko unijo in državami južnega Kavkaza, vključno z Gruzijo, je nujno potreben za vzpostavitev trdne, skladne in učinkovite zunanje politike.

Sporazum med Evropsko unijo in Gruzijo o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja, podpiram. Rada bi izpostavila naslednje pozitivne ukrepe: obveznosti ponovnega sprejema, ki so določene na popolnoma vzajemni podlagi, zajemajo državljane, državljane tretjih držav in osebe brez državljanstva. Obveznost ponovnega sprejema lastnih državljanov vključuje tudi nekdanje državljane, ki so se odpovedali svojemu državljanstvu, ga izgubili ali jim je bilo to odvzeto, ne da bi pridobili državljanstvo druge države. Obveznost ponovnega sprejema državljanov zajema tudi družinske člane – zakonce in mladoletne ali neporočene otroke –, ki nimajo pravice prebivanja v državi prosilki, ne glede na njihovo državljanstvo. Obstaja tudi tako imenovani hitri postopek, ki je določen za osebe, ki so prestrežene na „obmejnem območju“, torej na območju, ki sega do pet kilometrov od pristanišč, vključno s carinskimi conami, in od mednarodnih letališč držav članic ali Gruzije.

 
  
MPphoto
 
 

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. (IT) Popolnoma se strinjam s trditvijo poročevalke, gospe Griesbeck, da so informacijske kampanje v Gruziji nujne za obveščanje ljudi o novih razmerah in za to, da bi jim omogočili, da izkoristijo nove možnosti. Poleg tega je treba spremembe vizumske politike prav tako čim prej objaviti na spletnih straneh evropskih institucij.

Strinjam se tudi s priporočilom poročevalke, da bi morala odbor Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Evropska komisija, ki je pristojna za spremljanje izvajanja teh sporazumov, po njunem sprejetju ugotoviti kakršne koli ovire ali nesorazmerne omejitve, ki bi vplivale na ustrezno izvajanje in na vzajemnost postopkov, tako na ravni konzularne službe kot pri prečkanju meja.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem za podpis tega sporazuma, saj mislim, da skupaj s sporazumom o poenostavitvi izdajanja vizumov predstavlja zelo pomemben napredek v odnosih med EU in Gruzijo, pomembno stopnjo njenega vključevanja v Evropo in hkrati zagotavlja zagon za države za spodbujanje potrebnih reform na področju svobode, varnosti in pravice.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Glasovali smo proti temu sporazumu, ker: je njegov cilj vračati ljudi v državo, kjer glede na svetovni poziv UNHCR 2010–2011 več kot 16 let živi približno 212 tisoč notranje razseljenih ljudi, ki potrebujejo zatočišče ter sredstva, da bi postali samozadostni, kjer je v vseh delih družbe razširjeno spolno nasilje in nasilje na podlagi spola in kjer se dopušča neprimerno ravnanje policije; prav tako velja za tiste nekdanje prebivalce Abhazije in Južne Osetije, ki de facto niso na noben način povezani z Gruzijo; ne vsebuje strogih zaščitnih ukrepov v zvezi s kršitvijo temeljnih pravic in zagotavljanjem visokih meril sprejema, ki so v Gruziji slaba; vsebuje številne vrzeli in dvoumnosti, ki jih bo morda pojasnil skupni odbor za ponovni sprejem, v katerem Evropski parlament žal nima besede, kar bi bilo glede na njegove nove pristojnosti sicer popolnoma legitimno; ne zagotavlja ustrezne zaščite osebnih podatkov – podatki se lahko posredujejo „drugim organom“ brez dovoljenja zadevne osebe.

 
  
  

Poročilo: Petru Constantin Luhan (A7-0309/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem za načela v tem poročilu, ki krepijo mnenje, da je Evropska unija lahko globalno konkurenčna le, če spodbuja konvergenco svojih regij in držav članic. Strinjam se, da je treba kljub vsemu napredku zmanjšati razlike med regijami, da bi okrepili notranji trg in strategijo Evropa 2020, katere rezultati bodo lahko oprijemljivi le, če se upošteva začetni položaj v vseh regijah. Čeprav se po eni strani strinjam, da številne regije še vedno potrebujejo naložbe v infrastrukturo in dostopnost, bi po drugi rad poudaril pomembnost naložb v raziskave in inovacije, pri čemer je bistvenega pomena sodelovanje vseh ravni upravljanja in zasebnih izvajalcev, da bi lahko izboljšali porabo in uporabo sredstev. Da bi uresničili to zamisel, je potrebno jasno stališče Komisije do partnerstva, podporo EU za konkurenčnost malih in srednjih podjetij pa je treba pregledati in okrepiti.

 
  
MPphoto
 
 

  Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. – To resolucijo sem podprla, ker določa zelo potreben okvir in poudarja povezovalno vlogo kohezijske politike ter njen prispevek k povečanju globalne konkurenčnosti EU. Kohezijska politika je ključna politika EU, ker omogoča regijam, da se čim bolje spopadejo z vse večjimi izzivi, kot so podnebne spremembe, staranje prebivalstva, socialne migracije, energija ali gospodarska in finančna kriza, in tako prispevajo k povečanju globalne gospodarske konkurenčnosti EU. Podpiram mnenje poročevalca, da bi to lahko dosegli z zagotavljanjem skupnih življenjskih standardov za vse državljane EU in s podpiranjem razvoja z izkoriščanjem lokalnih in regionalnih posebnosti, pri čimer bi ustvarili dodano vrednost in gospodarsko produktivnost.

Pomembno je poudariti, da se po izpolnitvi cilja zagotavljanja podobne kakovosti življenja z omogočanjem dostopa do infrastrukture in kakovostnih storitev regije lahko osredotočijo na ukrepe za razvoj lokalnih gospodarskih zmogljivosti, pri čemer je pomembna stopnja razvoj lokalnih politik na področju raziskav, razvoja in inovacij ter primerna regionalna infrastruktura.

 
  
MPphoto
 
 

  Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki. (RO) Sprejetje svežnja teritorialne, socialne in ekonomske kohezije igra ključno vlogo pri določanju prednostnih nalog in ciljev Evropske unije, s čimer se zagotavlja osebni in gospodarski razvoj ter spodbuja solidarnost med državami članicami. Podpiram pomembnost spodbujanja ekonomske, socialne in teritorialne kohezije z razvojem infrastrukture, da bi pomagali zagotoviti uspeh strategije EU 2020 v okoliščinah, v katerih bo ta nova strategija obravnavala ovire v gospodarskem razvoju.

Poleg tega se konkurenčnost lahko doseže le s spodbujanjem raziskav, inovacij in tehnološkega razvoja ter z zagotavljanjem ustrezno visoke kakovosti poklicnega usposabljanja za evropske državljane. Glasovala sem za to poročilo, ker mislim, da se je kohezijska politika izkazala kot učinkovit instrument, ki omogoča prožno spopadanje s socio-ekonomskimi izzivi, ki izvirajo iz gospodarske in finančne krize.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Audy (PPE), v pisni obliki.(FR) Glasoval sem za odlično samoiniciativno poročilo svojega cenjenega romunskega kolega Petruja Constantina Luhana o doseganju dejanske teritorialne, socialne in ekonomske kohezije v Evropski uniji. Popolnoma podpiram poročilo glede trditve, da je „doseganje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije nujen pogoj, vendar ne zadostuje za zagotavljanje gospodarske konkurenčnosti na svetovni ravni, za katero so potrebna znatna vlaganja na poglavitnih področjih, kot so energija, okolje, infrastruktura, izobraževanje, raziskave in razvoj, ustvarjalna industrija in storitve ter logistika in promet“. To na kratko povzema veliki načrt za naložbo v vrednosti tisoč milijard evrov, h kateremu sem pozival že od začetka tega mandata in ki je nujen pogoj za razvoj naše celine s konkurenčnostjo ter za enake možnosti za evropske državljane kjer koli v Uniji.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. (LT) Evropska unija je lahko konkurenčna le, če notranje politike povečajo njeno zmogljivost za odzivanje na sedanje izzive. Trajnostna regionalna in kohezijska politika je nujno potrebna, da se odpravijo ovire za gospodarski razvoj in poveča konkurenčnost na notranjem trgu in na svetovni ravni. Pomembnost povezane in usklajene regionalne politike za Evropsko unijo je jasna. Finančna in gospodarska kriza in tudi plinska kriza, ki je prej prevladovala v Evropi, so pokazale, da pomanjkanje ustrezne regionalne politike vpliva na vso Evropo.

Mislim, da je kohezijska politika ključna politika EU, ker regijam omogoča, da rešijo težave, ki so se pojavile. Strinjam se s poročevalcem, da bo imel razvoj politike teritorialne kohezije neposreden vpliv na doseganje ciljev strategije EU 2020 in da je treba čim prej analizirati, ali se podpora EU določenim regijam opira na konkretne rezultate, ki bodo zagotovili trajnost regionalne politike.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Bennahmias (ALDE), v pisni obliki.(FR) V času, ko teritorialne razlike med različnimi regijami Evropske unije postajajo vse bolj očitne, je eden od najbolj učinkovitih instrumentov za izpolnitev velikopoteznih ciljev strategije Evropa 2020 pametnejša kohezijska politika EU, ki se močno opira na inovacije, raziskave in razvoj, hkrati pa skrbi za posebne razmere v regijah. Poročilo gospoda Luhana potrjuje ta pristop in predstavlja kohezijsko politiko EU kot enega izmed ključnih dejavnikov gospodarske vitalnosti naših regij. S to politiko se približujemo bolj trajnostnemu evropskemu gospodarstvu.

 
  
MPphoto
 
 

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. (LT) Glasovala sem za to poročilo, ker moramo razpravljati o ukrepih, sprejetih na evropski in nacionalni ravni, glede socialne in teritorialne kohezije, katerih namen je izpolnjevanje ciljev politik EU, vključno z naraščajočo globalno gospodarsko konkurenčnostjo. Pravzaprav je kohezijska politika ključna politika EU, ker regijam omogoča, da se spopadejo z izzivi, ki izvirajo iz gospodarske in finančne krize, podnebnih sprememb, staranja prebivalstva, socialnih migracij ali energije. Te cilje je mogoče doseči s spodbujanjem razvoja na lokalni in regionalni ravni ter, seveda, z zagotavljanjem skupnih življenjskih standardov za vse državljane EU. Rada bi poudarila, da je Evropa združena in da je zato zelo pomembno zmanjšati razlike v stopnji razvoja evropskih regij ter zagotoviti ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo. Poleg tega bi morala biti kohezijska politika bolj usmerjena v rezultate in pomembno si je prizadevati za še večjo učinkovitost in uporabnost, saj bo le tako ta politika lahko postala primernejša in uporabnejša za potrošnike. Za dosego ciljev strategije Evropa 2020 moramo izvajati kohezijsko in regionalno politiko ter zagotoviti, da je ta politika neodvisna in da zajema vse evropske regije.

 
  
MPphoto
 
 

  Vito Bonsignore (PPE), v pisni obliki. (IT) Čestitam gospodu Luhanu za njegovo delo pri pripravi tega poročila, ki sem ga podprl. Pravzaprav sem prepričan, da lahko učinkovita kohezijska politika, ki lahko zmanjša ekonomske, socialne in teritorialne razlike, prispeva k povečanju globalne gospodarske konkurenčnosti. V tem smislu postajajo regije, ki se lahko čim bolje uprejo prihodnjim izzivom in s tem povečajo konkurenčnost in usmerjenost Evrope k zanesljivi oživitvi gospodarstva, vse bolj pomembne.

Ob upoštevanju finančne krize, katere posledice celotna Evropa še vedno čuti, in glede na cilje strategije EU 2020 menim, da je koristno okrepiti kohezijski sklad in strukturne politike z večjo vključenostjo regij. Nazadnje, kohezijska politika je bistvenega pomena za doseganje ciljev lizbonske strategije, vendar pa so za utrditev teh rezultatov potrebne stalne naložbe v infrastrukturo, kar je podlaga za povečanje gospodarske konkurenčnosti Evrope.

 
  
MPphoto
 
 

  Nikolaos Chountis (GUE/NGL), v pisni obliki. (EL) Glavni cilj poročila o doseganju dejanske teritorialne, socialne in ekonomske kohezije v EU je povečanje globalne konkurenčnosti podjetij EU. Celotno vodilo poročila je napačno, saj brez analize predpostavlja, da si konkurenčnost in kohezija ne nasprotujeta niti nista nezdružljivi. Dejstvo je, da konkurenčnost, kakršna je danes, tudi na evropski ravni, pomeni nižje plače in omejevanje pravic delavcev ter vedno večjo privatizacijo v korist velikih podjetij; hkrati pa je v nasprotju z ekonomsko in politično kohezijo. Poročilo opisuje težave, s katerimi se spopadajo regije v EU, vendar ni zmožno predlagati prepričljivih in izvedljivih rešitev ter namesto tega ostaja zvesto lizbonski strategiji in strategiji EU 2020.

Nazadnje, izraža mnenje, da so gospodarska kriza in njene uničujoče posledice, ki so prizadele večino evropskih regij, še ena težava, s katero se morajo spopadati regije, vendar se izogiba omembi vzrokov zanjo. Na ta način v bistvu prikriva neprimernost in šibkost evropske kohezijske politike pred krizo. Zato sem glasoval proti poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Kohezijska politika Unije se je izkazala kot bistvena za zmanjševanje razlik pri razvoju različnih evropskih regij. Treba je zagotoviti horizontalno in vertikalno usklajenost med različnimi ravnmi upravljanja, da bi dosegli skupne standarde razvoja ter ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo. Podpora za raziskave, inovacije in izobraževanje je bistven ukrep za zagotavljanje vključujočega trga dela in spremljati jo morajo politike na regionalni ravni. Aktivna vloga lokalnih in regionalnih organov je ključna za zagotavljanje večje gospodarske konkurenčnosti na svetovnem trgu.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Lizbonska pogodba določa spodbujanje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v EU in solidarnost med državami članicami kot eno od njenih temeljnih vrednot (člen 3 Rimske pogodbe).

Glavni cilj kohezijske politike je spodbujanje uravnoteženega razvoja 271 različnih regij EU z zmanjševanjem razlik med njihovimi stopnjami razvoja. Posebna pozornost je namenjena regijam z omejenimi možnostmi, na primer podeželju, območjem, ki jih je prizadela industrijska tranzicija, območjem, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih in demografskih razmer, ter otoškim, čezmejnim in gorskim regijam.

V zvezi s tem si prizadevam za uskladitev kohezijske politike s strateškimi cilji strategije Evropa 2020 in za spodbujanje preglednosti pri dodeljevanju sredstev. Po mojem mnenju bi morale biti vse informacije v zvezi s sprejetjem in izvajanjem načrtov za financiranje kohezijske politike v realnem času dostopne širši javnosti na spletni strani in razvrščene po najbolj podrobni klasifikaciji NUTS: denimo, raven NUTS 3 bi morala biti prisotna povsod, kjer obstaja ta oznaka. To zagovarjam v svojem mnenju, ki je priloženo poročilu Kohezijska politika: Strateško poročilo o izvajanju programov 2007–2013 za leto 2010.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Današnja resničnost v Evropski uniji je najmočnejša in najbolj odkrita zavrnitev trditve v poročilu, da se je kohezijska politika učinkovito odzvala na socialno-ekonomske težave, ki jih je povzročila kriza. Poročilo vsebuje še drugo mnenje: kohezijsko politiko povezuje s tako imenovano strategijo Evropa 2020. Dobro znano je, da strategija Evropa 2020, ki je nasledila staro lizbonsko strategijo, sledi isti politični usmeritvi liberalizacije, privatizacij in prožnosti delovnega prava. Te smernice, ki jim je treba slediti, ne prispevajo h koheziji: nasprotno, povečujejo razlike med državami in regijami ter znotraj vsake države. Prerazporeditvena funkcija proračuna EU, nujna za uporabo načela kohezije, je zaradi svoje majhne vloge resno ogrožena.

Temu je treba dodati stroške za najranljivejša gospodarstva v EU, za vstop v enotni trg, ekonomsko in monetarno unijo in deregulacijo mednarodne trgovine, ki so v poročilu prezrti vidiki. Oživitev proizvodnje v vsaki državi in regiji, trajnostna raba virov in ohranjanje okolja predstavljajo strateške kanale za gospodarski razvoj vsake države, skupaj z ustvarjanjem delovnih mest s pravicami, in za krepitev mreže javnih storitev in družbenih vlog države.

 
  
MPphoto
 
 

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. (LT) S tem poročilom sem se strinjal, ker se je v skladu z duhom pogodb kohezijska politika, katere cilj je zmanjšati razlike v stopnjah razvoja in ki regije pripravlja na spopadanje z dolgoročnimi in kratkoročnimi izzivi (globalizacijo, demografskimi spremembami, upadanjem števila podeželskega prebivalstva, podnebnimi spremembami in varstvom biotske raznovrstnosti), z upoštevanju njihovih posebnih prednosti in slabosti izkazala za bistveno v postopku evropske integracije. Močna in dobro financirana kohezijska politika je osnovni pogoj za doseganje ciljev strategije EU 2020. Vse regije bi se morale razvijati skladno. Veseli me, da se Komisijo poziva, naj prouči in predlaga delovne metodologije, ki bodo spodbujale podeželsko-mestna partnerstva, se borile proti upadanju števila podeželskega prebivalstva in hkrati spodbujale trajnostni razvoj mestnih območij, saj tam živi približno 80 % prebivalstva EU. Mestna in podeželska območja v regionalnem gospodarskem razvoju igrajo dinamično vlogo. V naslednjem programskem obdobju bodo potrebne naložbe v mestne in predmestne projekte, ki jih bo treba bolje uskladiti s projekti razvoja podeželja. Treba je spodbujati podjetništvo ter podpirati mala in srednja podjetja, jim priznati ključno vlogo, ki so jo odigrala pri spodbujanju gospodarske konkurenčnosti in ustvarjanju delovnih mest, in olajšati dostop do sredstev, zlasti za mala in srednja podjetja, ter zagotoviti poenostavljen dostop do tveganega kapitala in mikrofinanc. Komisija bo še naprej poenostavljala postopke za uporabo strukturnih skladov in kohezijskega sklada, da bi zmanjšala upravno breme za upravičence do sredstev.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Izboljšanje kakovosti življenja z ustvarjanjem varnih in kakovostnejših delovnih mest ter zagotavljanjem dostopa do infrastrukture vseh vrst – na področju prevoza, na socialnem področju ali na področju izobraževanja ali v povezavi z raziskavami, razvojem in inovacijami – je glavni razlog za javno podporo postopku evropske integracije. Kohezijska politika lahko zagotovi skladen razvoj EU s svojimi posebnimi cilji in instrumenti in tako zadovolji gospodarske in socialne potrebe evropske javnosti. Hkrati se države članice EU neposredno spopadajo s posledicami globalizacije. Namen tega poročila z naslovom Doseganje dejanske teritorialne, socialne in ekonomske kohezije v EU – nujen pogoj za globalno konkurenčnost? je spodbuditi razpravo med poslanci Evropskega parlamenta o soodvisnosti in dopolnjevanju ukrepov, ki so bili sprejeti na evropski in nacionalni ravni za izpolnjevanje ciljev politik EU, vključno s ciljem povečanja globalne gospodarske konkurenčnosti. Poročilo si prizadeva zagotoviti okvir s poudarjeno povezovalno vlogo kohezijske politike in njenim prispevkom k povečanju globalne konkurenčnosti EU. Pozdravljam poročilo in razpravo.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki.(FR) To poročilo se posveča predvsem regionalni in evropski konkurenčnosti ter večji produktivnosti. Je popolnoma v skladu s strategijo Evropa 2020. To pomeni, da je izpuščen vpliv edine zanimive omembe v poročilu, o kakovostnih javnih storitvah za vse državljane, ne glede na to, kje živijo in delajo. Glasoval proti temu besedilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Uniji je uspelo zmanjšati razlike v razvoju različnih evropskih regij z močno kohezijsko politiko. Nujno je, da nadaljuje z zagotavljanjem usklajevanja med vsemi ravnmi upravljanja, da bi dosegla želene cilje EU v zvezi z razvojem ter ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo. Pomoč za raziskave, inovacije in izobraževanje je nujen ukrep za zagotavljanje trga dela za vse. Vsi morajo prispevati, da bi zagotovili večjo gospodarsko konkurenčnost na svetovnem trgu.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. (LV) Glasoval sem za, ker podpiram kohezijo, če nič drugega bodo na ta način vsi latvijski podkupovalci zaprti in tako ne bodo mogli več ovirati ustrezne uporabe strukturnih skladov EU. V zvezi s tem moramo kohezijo udejanjiti na ravni javnega tožilstva, policije in sodišč, ne le v Latviji, temveč tudi na celotnem ozemlju Evropske unije. Tako se bo uporabilo več milijard evrov, prvič, kot je bilo predvideno; drugič, v skladu z roki; in tretjič, glede na interese državljanov in ne posameznih javnih uslužbencev in političnih skupin. Sem za kohezijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki.(DE) Kohezijska politika je ključna skrb EU, da bi uravnotežila razmerje med bogatejšimi in revnejšimi regijami. Prav tako naj bi omogočila izravnati rezultate neenakomernega gospodarskega razvoja. Glede na to bi moralo biti mogoče zagotoviti doseganje skupnih življenjskih standardov. Zlasti v globaliziranem svetu bi morali veliko pozornosti nameniti konkurenčnosti regij. Glasujem proti poročilu, saj ni jasno, v kolikšni meri regije posameznih držav članic že imajo na razpolago potrebno strokovno znanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. (IT) Poročilo o teritorialni, socialni in ekonomski koheziji si po mojem mnenju prizadeva zagotoviti celovit okvir s poudarjeno povezovalno vlogo kohezijske politike in njenim prispevkom k povečanju globalne konkurenčnosti EU. Namen mojega glasovanja za poročilo je spodbuditi razpravo v Evropi o soodvisnosti in dopolnjevanju ukrepov, ki so bili sprejeti na evropski in nacionalni ravni, za izpolnjevanje ciljev politik EU, vključno s ciljem povečanja globalne gospodarske konkurenčnosti. Izboljšanje kakovosti življenja z ustvarjanjem varnih in kakovostnejših delovnih mest je eden od glavnih razlogov za javno podporo postopku evropske integracije. Teritorialnost bi bilo treba varovati in razvijati s socialnimi ukrepi za zagotovitev polne vključitve – vključno z gospodarsko vključitvijo – javnosti. Kohezijska politika lahko zdaj zagotovi skladen razvoj s posebnimi cilji in instrumenti, ki zadovoljujejo gospodarske in socialne potrebe javnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Georgios Papanikolaou (PPE), v pisni obliki. (EL) To samoiniciativno poročilo, za katere