Predsednik. – Sedaj bomo prešli na obrazložitve glasovanja.

Ustne obrazložitve glasovanja

Poročilo: Claude Moraes (A7-0347/2010)

  Daniel Hannan (ECR). – Gospod predsednik, ni prvič, da se v tej dvorani počutim, kot da bi padli skozi neko zanko v časovno-prostorskem kontinuumu, v neko warp hitrost ali v nek tunel, ki me pelje nazaj v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja. Smo v svetu, v katerem država obvladuje industrijo ter cenovno in dohodkovno politiko, omejene delovne ure in subvencije neprofitnim korporacijam.

Lahko samo preberem na glas seznam glasovanja, o katerem smo danes glasovali: subvencije za SI/Mura v Sloveniji, za Heidelberger Druckmaschinen AG v Nemčiji, za avtomobilsko industrijo v Wielkopolskiju na Poljskem, za trgovino na drobno v Aragónu v Španiji, za tekstilno industrijo v Comunidad Valenciani v Španiji, za Lear v Španiji in za H. Cegielski iz Poznańa na Poljskem. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja smo govorili o izbiranju zmagovalcev. To, kar počnemo danes, je izbiranje poražencev. EU silimo, da z denarjem posreduje tam, kjer se je prosti trg že dokazal kot neuspeh.

Zakaj to delamo? Ker je EU zdaj mehanizem za prerazporejanje bogastva privilegiranim skupinam klientov. Gospod predsednik, tako kot jaz dobro veste, da je to nesmisel. Ste izredno uspešen konzervativni vodja v Kataloniji. Razumete pomen svobodnih narodov in prostih trgov, naši volivci pa tudi. Denarja zmanjkuje. Prihajamo v čas, v katerem se bodo ljudje, kot se je odlično metaforično izrazil George Orwell, otresli sistema, kot se konj otrese bolh.

Poročilo: Nathalie Griesbeck (A7-0345/2010)

  Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė (PPE). – (LT) Gospod predsednik, Evropski parlament je pokazal trdo stališče, ko je storil korak naprej h globljemu sodelovanju med Evropsko unijo in južnim Kavkazom. Južni Kavkaz in Gruzija sta regiji, ki sta strateško pomembni za EU. Moja država, Litva, je imela vedno poseben odnos z Gruzijo. Podprli smo jo v najtežjih trenutkih in ne samo na ravni države kot vlada. Ta država je bila vedno deležna velike javne podpore. Mislim, da si vsa Evropska unija želi, da bi Gruzija postala del družine evropskih narodov. Ta država si je močno prizadevala, da bi postala del Evrope, zato moramo o njej temu primerno presojati. Poenostavitev vizumskih postopkov bo pomagala zagotoviti mobilnost ljudi, njihovo sodelovanje in obenem tudi gospodarske in kulturne povezave. Zelo si želim, da bi s tem sklepom, ki je bil danes sprejet v Evropskem parlamentu, izrekli dobrodošlico Gruziji in njenim prebivalcem. EU jim pošilja sporočilo, da pričakujemo, da bodo postali člani Evropske unije.

Poročilo: Ramona Nicole Mănescu (A7-0280/2010)

  Jarosław Kalinowski (PPE). – (PL) Gospod predsednik, ne moremo dovoliti, da bi potratili ogromno vsoto denarja, ki ga porabimo za kohezijsko politiko, ali da bi ta denar razsipavali. Zato je zelo pomembno, da se izboljša način upravljanja denarja in da se zagotovi, da bo učinkoviteje porabljen. Ključno vlogo pri tem igrajo lokalni organi, ki najbolj poznajo potrebe svoje regije. Pozornost je treba nameniti tudi čezmejnim območjem, da bi se olajšalo njihovo povezovanje. Da bi vzpostavili ustrezno vertikalno in horizontalno sodelovanje, je treba racionalizirati postopke, več denarja pa je treba porabiti za usposabljanje strokovnjakov iz izvajalskih organov v posameznih državah članicah. Podpreti moramo tudi posodobitev in razširitev sistema IT, kar bo zagotovilo neoviran in enak dostop do informacij za vse upravičence.

  Mario Pirillo (S&D). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, strinjam se s poročevalko, da bi si morali prizadevati za upravljanje na več ravneh, da bi se organi na podnacionalni ravni bolj vključili v pripravo razvojnih politik predvsem na območjih, ki so uvrščena pod konvergenčni cilj in ki želijo povečati svojo zmožnost uskladitve z območji držav članic ter biti konkurenčne na svetovnem trgu.

Da bi bile politike regionalnega razvoja učinkovitejše, moramo vključiti tiste, ki poznajo svoje regije in lahko pomagajo pri spodbujanju njihovega razvoja. To je povezava med upravljanjem na več ravneh in teritorialno kohezijo, ki jo poudarja poročevalka.

V zvezi s poenostavitvijo postopkov lahko rečemo, da se bo z zmanjšanjem birokratskega bremena povečala spodbuda in kakovost evropskih naložb za regionalni razvoj. Večja pomoč organom upravljanja iz Komisije bi prispevala k zmanjšanju napak, storjenih v preteklosti, na prvi ravni nadzora.

  Alajos Mészáros (PPE). – (HU) Gospod predsednik, možnost nadzora in učinkovitost regionalne politike prispeva k varnosti ekonomskega in socialnega položaja državljanov EU. Dobro upravljanje, kot ga določa Parlament, sem podprl, saj se strinjam, da je tesnejše regionalno sodelovanje ključ do napredka naših držav. Zato bi bilo dobro pozvati države članice, da bolje izkoristijo razpoložljive oblike sodelovanja prek regionalnih meja. Prednostno upravljanje na več ravneh je natanko tisto, kar lahko regionalnim organom ter zasebnemu in javnemu sektorju pomaga, da najdejo drugi druge.

Podporo si zasluži tudi zamisel v zvezi z izvajanjem, po kateri je v oblikovanje politike treba vključiti tudi lokalne in regionalne organe. Veliko število udeležencev, vključenih v politiko na ravni Skupnosti ter na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, predstavlja tako priložnosti kot negotovosti. Okvir, ki ga določa EU, mora zagotoviti ustrezno ravnovesje med njimi.

  Hannu Takkula (ALDE). - (FI) Gospod predsednik, najprej bi se želel zahvaliti poročevalki, gospe Mǎnescu, za njeno odlično delo. Zelo pomembno je, da poudarimo, da regionalna politika potrebuje dobro upravljanje. Po mojem mnenju dobro upravljanje vključuje predvsem načeli pravičnosti in nepristranskosti. Evropsko unijo moramo razumeti kot celoto, namesto da samo odbiramo, kar je koristno za nas, in dajemo podporo samo nekaterim območjem. Celotna Evropa se mora nepristransko razvijati, s pomočjo sredstev regionalne politike pa moramo zagotoviti tudi, da se to lahko stori in da tudi bo storjeno.

Zelo sem zaskrbljen tudi zato, ker pri obravnavanju meril za regionalno politiko in financiranje ne bi smeli upoštevati samo BDP. Slednji sam po sebi ni trajnostno merilo, saj bomo preučevali oddaljene regije v EU, zato je pomembno, da vključimo tudi pojma redko poseljenih območij in dolgih razdalj.

Ko govorimo o dobrem upravljanju, govorimo predvsem o nepristranskem, pravičnem upravljanju znotraj regionalne politike Evropske unije.

Poročilo: Agustín Díaz de Mera García Consuegra (A7-0342/2010)

  Hannu Takkula (ALDE). – (FI) Gospod predsednik, vprašanje priseljevanja je v vsej Evropski uniji zelo aktualno. Zato je zelo pomembno, da vzpostavimo mrežo uradnikov za zvezo. Poskusiti moramo tudi ukrepati tako, da bomo v Evropi postali bolj objektivni pri teh vprašanjih.

Vendar pa so se v zadnjem času pojavili zaskrbljujoči primeri naših neuspehov pri nekaterih vidikih politike priseljevanja. Ljudje, ki so prispeli v Evropo in se tukaj nastanili, niso pripravljeni sprejeti temeljnih evropskih vrednot. Glede na to moramo kot Evropejci predvsem zagotoviti, da se bodo te osrednje vrednote, na katerih temelji celotna Evropska unija, ohranile in da se jih bo spoštovalo. To so demokracija, človekove pravice in svoboda mnenja. Prav te so tiste, ki jih moramo še posebej podpreti.

Zato je poleg vzpostavitve mreže uradnikov za zvezo pomembno tudi, da se zanjo oblikujeta etični kodeks in kodeks vrednot, ki bo služil kot referenčna točka pri določanju politike priseljevanja. Pomembno je, da se priseljenci v času, ko prebivajo v Evropski uniji, lahko vključijo v družbo in sprejmejo temeljne evropske vrednote.

Poročilo: Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Carmen Romero López (A7-0354/2010)

  Andrea Češková (ECR). – (CS) Gospa predsednica, želela bi spregovoriti o glasovanju o evropski odredbi o zaščiti, saj osebno menim, da je ta instrument izredno pomemben. Dobro si predstavljam položaj žensk, na katere se ta odredba v glavnem nanaša in ki so se znašle v položaju, v katerem so dobesedno preganjane, se želijo preseliti in potrebujejo zaščito. Zaradi tega me skrbi, da besedilo, o katerem smo glasovali, ne temelji na zanesljivi pravni podlagi. Trdno pa sem prepričana, da je besedilo mogoče prilagoditi, zato mislim, da bo ta očitno dobra zamisel v celoti izpeljana. Vendar sem se tokrat iz teh razlogov glasovanja vzdržala.

  Jens Rohde (ALDE). – Gospod predsednik, rad bi samo povedal, da moja glasovalna naprava ni delovala, ko smo glasovali o evropski odredbi o zaščiti, sicer bi jo podprl, saj je to zelo pomembno vprašanje in za Parlament je prav tako pomembno, da je danes evropsko odredbo o zaščiti tudi sprejel.

Ta zakonodaja je bistvenega pomena za Evropo. Vzajemno priznavanje sodb in sodnih odločb je temeljnega pomena v območju svobode, varnosti in pravice. Da bi preprečili kaznivo dejanje ali novo kaznivo dejanje, storjeno proti zaščiteni osebi, država izvršiteljica zdaj nudi pravno podlago za priznanje odločbe, ki je bila predhodno sprejeta v drugi državi članici.

Ta zakonodaja je potrebna za preprečevanje nasilja nad ženskami in drugimi žrtvami nasilja. Bistveno in pomembno je, da se žrtvam omogoči prebivanje ali začasno prebivanje kjer koli v EU in da se tem tudi zanje začne veljati svoboda gibanja.

Poročilo: Edit Bauer, Anna Hedh (A7-0348/2010)

  Diane Dodds (NI). – Gospod predsednik, trgovina z ljudmi je zelo resen problem. Od leta 2008 je v mojem volilnem okrožju na Severnem Irskem pred izkoriščanjem bilo rešenih 35 ljudi; od tega jih je bilo 25 rešenih leta 2009. Vendar pa še nihče ni bil obsojen za kaznivo dejanje trgovine z ljudmi. Gre za obliko sodobnega suženjstva, resen zločin in kršenje temeljnih človekovih pravic posameznika. Mnoge ženske, ki so bile pripeljane na Severno Irsko ali tam rešene, dejansko prihajajo z Daljnega vzhoda, tja pa so jih pripeljale organizirane kriminalne združbe, ki ustvarjajo ogromen dobiček in izkoriščajo te ljudi za delo in spolne usluge.

Poročilo sicer vsebuje številne dobre vidike in menim tudi, da gre tu za področje, v katerem bi lahko vzpostavili veliko sodelovanje policije – policija Severne Irske je pri tem dejansko igrala vodilno vlogo –, vendar sem se glasovanja vzdržala, ker sem trdno prepričana, da je določitev najnižjih kazni zgolj stvar držav članic.

  Hannu Takkula (ALDE). – (FI) Gospod predsednik, trgovina z ljudmi je eden izmed največjih in najpomembnejših problemov ter ena izmed najresnejših groženj, s katerimi se spopada Evropska unija. Problem moramo prepoznati in priznati, da obstaja, četudi se pogosto zdi, kot da se skrivamo za nečim, kar smo že razrešili. Žal to ne drži. Poskrbeti moramo, da bodo temeljne pravice vsakega posameznika postale resničnost.

Angleški izraz „human trafficking“, ki bi ga dobesedno lahko prevedli kot „človeška trgovina“, je nekoliko neustrezen, saj pri tem ni nič človeškega. To je strahoten posel, ki ljudem odvzema enkratno priložnost za življenje in človeško dostojanstvo. Posebna ogrožena skupina so ženske in otroci. Najvidnejši primeri te trgovine sta prostitucija in trgovina z organi.

Evropsko unijo želim pozvati, da dejansko začne ukrepati – ne samo govoriti, temveč ukrepati –, da bi se trgovina z ljudmi v Evropski uniji dokončno odpravila, pri tem pa da uporabi to poročilo kot referenčno točko. Ukrepati moramo tako, da se bomo proti trgovini borili ustrezno, tj. z uporabo sankcij, ki bodo vsakemu posamezniku ponudile priložnost, da ohrani človeško dostojanstvo in uživa lepo življenje.

  Anna Záborská (PPE). – (SK) Gospod predsednik, to direktivo sem podprla, ker trgovina z ljudmi pomeni odrekanje svobode v najširšem pomenu besede.

Vesela sem, da nova direktiva državam nalaga dolžnost, da izboljšajo svojo zakonodajo, da bi se lahko učinkoviteje spopadli s tem kaznivim dejanjem, vendar pa želim tudi poudariti, da je pred pregonom trgovcev z ljudmi treba izreči obsodbo izkoriščanju, in sicer na ravni celotne Skupnosti. V vsaki trgovini imamo kupce, ki so pogosto ljudje iz bogatih demokratičnih držav in so lahko naši sosedje. Poročilo namenja pozornost žrtvam, vendar moramo storiti še več, odpreti moramo oči in gledati, kaj se dogaja okoli nas, da ljudje, ki ne vidijo izhoda iz svoje revščine, ne bi nikoli postali žrtve.

Usmeriti se moramo v izobraževanje otrok in mladine, obveščati moramo starše in učitelje in govoriti moramo o tem v medijih, saj je najučinkovitejša oblika preprečevanja pomanjkanje povpraševanja.

  Licia Ronzulli (PPE). - (IT) Gospod predsednik, prosila sem za besedo, da bi podala obrazložitev glasovanja o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej.

Poročilo gospe Bauer sem seveda podprla, kajti boj proti trgovini z ljudmi je in mora ostati ena izmed naših prednostnih nalog. Ta problem se je tako razširil, da ga lahko imenujemo nova oblika suženjstva. Najranljivejši člani družbe – ženske in otroci – so odpeljani v tujino, kjer se jih izkorišča za najbolj ostudne namene, kot so prostitucija, suženjstvo in pornografija.

Ta pojav vsako leto vključuje 1 milijon žrtev po vsem svetu in 500.00 žrtev samo v Evropi. Tisti, ki ta pojav izkoriščajo, so storilci kaznivega dejanja, financirajo trgovino z ljudmi in izkoriščajo ljudi kot blago, ki ga je mogoče kupovati in prodajati.

Kot poudarja poročilo, moramo ukrepati v tistih državah, iz katerih in v katere prihajajo žrtve trgovine z ljudmi. Rešitev bomo lahko našli samo s skupnim prizadevanjem, s skupnim osveščanjem in nudenjem podpore in pomoči žrtvam, predvsem pa tako, da se bomo borili proti temeljnim vzrokom za ta pojav, sa bi zadevnim državam pomagali oblikovati ustrezno zakonodajo za boj proti vsem oblikam suženjstva.

Poročilo: Nathalie Griesbeck (A7-0346/2010)

  Peter Jahr (PPE). – (DE) Gospod predsednik, vesel sem, da danes v Parlamentu nismo govorili samo o sporazumu med Evropsko unijo in Gruzijo o poenostavitvi vizumskih postopkov, temveč tudi o sporazumu med Evropsko unijo in Gruzijo o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja.

V tej zvezi je pomembno, da se ne ukvarjamo samo s prijetnimi stvarmi v življenju, temveč tudi z resnimi vprašanji, in upam, da bomo v tem parlamentu, mogoče čez leto dni, prejeli vmesno poročilo o izvajanju tega sporazuma med Evropsko unijo in Gruzijo in predvsem o tem, kako dobro deluje. Želim si tudi, da bi bil Evropski parlament naslednjič bolj vključen v uvodne razprave.

Poročilo: Iva Zanicchi (A7-0332/2010)

  Nirj Deva (ECR). – Gospod predsednik, želel sem pojasniti, zakaj se je moja skupina skupaj z mano vzdržala glasovanja o zmogljivosti za hitro odzivanje EU. Vedno večje število velikih nesreč zunaj EU v zadnjih letih je pripeljalo do večjega števila pozivov k izboljšanju učinkovitosti zmogljivosti za hitro odzivanje EU. Sicer se strinjam s številnimi odličnimi točkami, ki jih omenja to poročilo, vendar pa ne morem podpreti poziva k oblikovanju nove evropske enote civilne zaščite.

Pozive, naj EU uskladi svoj odziv na humanitarne nesreče s širšo skupnostjo za razvoj, podpiram, vendar takšna dejanja lahko podprem samo, če se dogajajo znotraj že obstoječih mehanizmov, kot je mehanizem civilne zaščite Skupnosti. Medtem ko je izredno pomembno, da se EU učinkovito odziva na humanitarne nesreče, je enako pomembno tudi, da pri tem nismo edini.

Poleg tega da namenjamo pozornost izboljšanju odziva EU, se moramo usmeriti tudi v povečanje zmogljivosti držav v razvoju in regij ter podregionalnih zmogljivosti na prizadetem območju, da bi to storili skupaj kot mednarodna skupnost. V nasprotnem primeru bomo mi opravili težko delo, oni pa ne bodo naredili ničesar.

Poročilo: Petru Constantin Luhan (A7-0309/2010)

  Jarosław Kalinowski (PPE). – (PL) Gospod predsednik, mnogi državljani EU se še ne zavedajo, kakšen pomen ima kohezijska politika pri razvoju ne zgolj posameznih regij, temveč celotnih držav. Njena glavna naloga je ustvariti enake pogoje za regije v Evropski uniji. Tako bodo prebivalci manj privilegiranih regij s težkimi kmetijskimi pogoji in slabim dostopom do komunikacij lahko izkoristili enako raven dostopa do socialnih, izobraževalnih, prevoznih in energetskih storitev, kakor tudi prebivalci območij, ki so v boljšem socialnem in ekonomskem položaju. Pomena same kohezije torej ni mogoče preceniti.

Zato moramo podpreti vse ukrepe, usmerjene v boljšo uporabo denarja, ki prihaja iz strukturnih skladov, in v učinkovitejše izkoriščanje njene povezovalne vloge, predvsem zato, ker se bodo učinki kohezijske politike zelo močno čutili na lokalni ravni, s tem pa v veliki meri tudi na podeželju. Zaradi tega sem to poročilo podprl.

  Miroslav Mikolášik (PPE). – (SK) Gospod predsednik, želel bi spregovoriti o poročilu gospoda Luhana, ki je zadnja tema današnje razprave.

Konkurenčnost in kohezija sta elementa, ki drug drugega dopolnjujeta in podpirata. Vendar pa se konkurenčnost EU v celoti lahko zagotovi samo, če je gospodarska rast zares trajnostna. Mnoge naložbe, ki so jih sofinancirali strukturni skladi, so pokazali svojo vrednost, pri tem pa bi rad poudaril izboljšanje infrastrukture, saj je to pritegnilo tuje naložbe v številne regije, kar prispeva h gospodarskemu razvoju. Vendar pa je tudi kohezijska politika pokazala svojo vrednost, saj je v času finančne krize igrala vlogo učinkovitega instrumenta za prožen odziv na nove socialno-ekonomske izzive.

Strinjam se tudi z mnenjem poročevalca, da je gospodarska konkurenčnost EU tesno povezana s povprečno stopnjo zaposlovanja, izobraževanjem in usposobljenostjo delovne sile, socialno varnostjo in dostopom do javnih storitev, saj je podpora socialni koheziji ključnega pomena za splošno regionalno konkurenčnost celo na svetovni ravni.

Pisne obrazložitve glasovanja

Poročilo: Reimer Böge (A7-0335/2010)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Poročilo o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije (poplave na Madeiri na Portugalskem in nevihta v Franciji) sem podprl. Portugalska je zaprosila za pomoč iz Solidarnostnega sklada, ko so februarja 2010 zaradi nenavadnega in izredno močnega deževja na otoku Madeira nastali zemeljski plazovi in hude poplave, ki so povzročili škodo na javnih in zasebnih infrastrukturnih objektih, škodo pa so utrpela tudi podjetja in kmetijstvo. Portugalski organi so skupno neposredno škodo, ki so jo povzročile poplave na Madeiri, ocenili na 1,08 milijarde EUR. Solidarnostni sklad prispeva približno 31 milijonov EUR. Tudi sam sem bil na Madeiri in ugotovil sem, da mora ta sklad postati prožnejši in bolj velikodušen v svoji podpori, zlasti ko gre za oddaljene in otoške regije, ki jih slabo vreme pogosto prizadene.

  Jean-Pierre Audy (PPE), v pisni obliki. – (FR) Na podlagi poročila mojega cenjenega nemškega kolega, gospoda Bögeja, sem podprl predlog Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije v višini 67 milijonov EUR za pomoč Madeiri (Portugalska), ki so jo prizadeli zemeljski plazovi in poplave, kakor tudi Franciji, ki so jo poplave prizadele po nevihti Xynthia februarja 2010. Naj poudarim, da ta znesek predstavlja 2,7 % ocenjene skupne neposredne škode, ki znaša 2,5 milijarde EUR. Seveda je to velik znesek finančnih sredstev, a glede na to da predstavlja sorazmerno majhen delež skupne škode (2,7 %), se moram vprašati, ali ne bi bilo bolje, če bi Evropska unija ta sklad uporabila za financiranje evropske enote civilne zaščite, ki bi lahko takoj ponudila pomoč žrtvam nesreč, saj bi tako obvladala izjemno akutne razmere, ki so zunaj zmogljivosti nacionalnih enot. Ta enota ne bi bila zelo draga, saj bi na začetku vključevala usklajevanje nacionalnih enot civilne zaščite. Poleg tega bi se lahko uporabila za misije v tujini (na primer na Haitiju).

  Regina Bastos (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pozdravljam sprejetje poročila, ki iz Solidarnostnega sklada Evropske unije dodeljuje 31.255.790 EUR Portugalski po poplavah, ki so februarja lani prizadele Madeiro. Dež, ki je lil v curkih na otok Madeira, je povzročil kaos in ogromno materialno škodo; povzročil je zemeljske plazove, porušili so se mostovi, zaprle so se avtoceste, poplave pa so odnašale hiše in avtomobile.

V nesreči, ki je udarila Madeiro, je umrlo dvainštirideset ljudi, 13 pa jih je izginilo. Evropski parlament je danes tukaj v Strasbourgu priča pravemu prikazu evropske solidarnosti, ki je ena izmed najpomembnejših vrednot evropskega projekta in ki si zasluži, da jo poudarimo.

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) To poročilo sem podprla, ker se strinjam, da je v okviru splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010 treba uporabiti Solidarnostni sklad Evropske unije za zagotovitev zneska 66.891.540 EUR v odobritvah za prevzem obveznosti in odobritvah plačil, da bi se obravnavala prošnja Portugalske za odziv na nesrečo, ki so jo povzročili zemeljski plazovi in poplave na otoku Madeira, ter prošnja Francije v zvezi z nesrečo, ki jo je povzročila nevihta Xynthia.

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Seveda pozdravljam uporabo Solidarnostnega sklada za pomoč žrtvam tragedije, ki je po izredno močnem deževju prizadela Madeiro. Kolegu poslancu, gospodu Teixeiru, čestitam za njegova uspešna in nenehna prizadevanja pri osveščanju v evropskih institucijah in oblikovanju podlage za potrebno podporo. Naj ponovim, da sem trdno prepričan, da je treba postopke poenostaviti, da bi bilo Solidarnostni sklad v prihodnosti mogoče hitreje uporabiti. Nujna pomoč, ki pride prepozno, ruši učinkovito podobo Unije in zmanjšuje občutek evropske solidarnosti.

  Mário David (PPE), v pisni obliki. – (PT) Portugalska je zaprosila za pomoč iz Solidarnostnega sklada, ko so februarja 2010 zaradi nenavadnega in izredno močnega deževja na otoku Madeira nastali zemeljski plazovi in hude poplave, ki so povzročili škodo na lokalnih javnih in zasebnih infrastrukturnih objektih, škodo pa so utrpela tudi podjetja in kmetijstvo. Portugalski organi so skupno neposredno škodo skupaj z regionalnimi organi Madeire ocenili na 1,08 milijarde EUR, kar pomeni približno 0,68 % portugalskega bruto nacionalnega dohodka. Poplave so povzročile precejšnjo škodo številnim domovom, kmetijam, cestam in vodovodom. Finančna pomoč, ki bo sproščena iz sklada, bo portugalskim organom, predvsem pa regionalnim organom Madeire, omogočila, da povrnejo del izdatkov, ki so nastali pri odzivu na izredne razmere. To poročilo sem v celoti podprl zaradi odgovornosti in zaveze, da se je treba izogniti nepotrebnim zamudam pri uporabi finančne pomoči za regije Portugalske in Francije, ki so jih prizadele naravne nesreče.

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Deset mesecev po tem, ko je francosko obalo prizadela nevihta Xynthia, v kateri je umrlo 53 ljudi, 80 ljudi je bilo ranjenih, poleg tega pa je nastala tudi ogromna materialna škoda, je Parlament sprejel spremembo proračuna, da bi uporabil Solidarnostni sklad EU v višini 35,6 milijona EUR. A če pustimo proces obnove ob strani, koliko drugih tragedij se bo moralo še zgoditi, da bomo končno na področju preprečevanja naravnih nesreč končno oblikovali pristop na ravni Skupnosti? Naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, so čedalje pogostejše, zato moramo zagotoviti, da bodo nacionalni ukrepi učinkovitejši in bolj usklajeni ter da bodo evropski ukrepi prožnejši. Želim poudariti tudi, da imamo od leta 2006 poročilo gospoda Barniera o vzpostavitvi enote za hitro posredovanje za odziv na naravne nesreče: kaj nam brani, da ga ne sprejmemo? Kaj nam brani, da ga ne uporabimo?

  Christine De Veyrac (PPE), v pisni obliki. – (FR) To poročilo sem danes podprla, kar pomeni, da se bo Solidarnostni sklad EU lahko uporabil za škodo, ki je nastala po velikih poplavah na Portugalskem in po nevihti Xynthia leta 2010. To je dokaz močnih vezi med državami članicami Unije in poudarja pomen pridobivanja pomoči s strani regij, ki so jih prizadele naravne nesreče. Vesela sem, da je bilo iz Solidarnostnega sklada sproščenih več kot 35 milijonov EUR za popravilo precejšnje škode, ki jo je nevihta Xynthia povzročila na nekaterih obalnih območjih, predvsem v departmajih Charente-Maritime, Vendée in Côtes-d’Armor.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Komisija predlaga uporabo Solidarnostnega sklada v skupnem znesku 66.891.540 EUR za Portugalsko in Francijo: 31.255.790 za Portugalsko in 35.635.750 za Francijo. Portugalska je zaprosila za pomoč po nevihti na Madeiri februarja 2010, ki je povzročila hudo škodo na javnih in zasebnih infrastrukturnih objektih, v podjetjih in na kmetijah. Francija pa je za pomoč iz Solidarnostnega sklada zaprosila po nevihti Xynthia, ki se je prav tako zgodila februarja 2010 in je prizadela velik del države: v njej je umrlo 53 ljudi, 80 jih je bilo ranjenih, povzročila pa je tudi hudo škodo na nasipih in jezovih, javnih in zasebnih infrastrukturnih objektih, cestnih in železniških povezavah, kmetijah in podjetjih.

Medtem ko v celoti podpiram to uporabo sklada, nenazadnje tudi zaradi njenega pomena za avtonomno regijo Madeira, moram izraziti razočaranje nad tem, da je pomoč na voljo šele decembra, torej 10 mesecev po tem, ko sta nesreči prizadeli francosko obalo in otok Madeira. Nujno moramo poiskati hitrejše načine, da bo začel postopek v zvezi s Solidarnostnim skladom delovati, in v to usmeriti vsa naša prizadevanja.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) To poročilo, v katerem se predlaga uporaba Solidarnostnega sklada za popravilo ogromne škode, ki jo je na otoku Madeira povzročila nevihta, ki je regijo prizadela februarja 2010, smo seveda podprli. Kljub temu želimo tukaj ponovno omeniti nekatere pripombe.

V skladu z uredbo o Solidarnostnem skladu mora Skupnost „v primeru večje nesreče [...] izkazati solidarnost s prebivalstvom v zadevnih regijah z zagotovitvijo finančne pomoči, da prispeva k čim hitrejši vzpostavitvi običajnih pogojev za življenje v prizadetih regijah“. V uredbi je tudi navedeno, da mora ta instrument omogočati „hitro in učinkovito ukrepanje Skupnosti, da bo brez odlašanja pomagala mobilizirati službe za ukrepanje ob izrednih dogodkih za zadovoljevanje neposrednih potreb prebivalstva in kratkoročno obnovo poškodovane ključne infrastrukture“.

Vendar pa so pravila in postopki v zvezi z uporabo sklada že pokazali, da se to načelo hitrega nudenja pomoči prizadetim prebivalcem v praksi ne upošteva. V tem primeru ta parlament glasuje o uporabi sklada šele 10 mesecev po nesreči. Zato smo trdili – in to počnemo tudi zdaj –, da je treba pravila za uporabo tega sklada prilagoditi, da bi se omogočila prožnejša in pravočasna uporaba in da bi se skrajšal čas med nesrečo ter trenutkom, ko so sredstva na voljo.

  Estelle Grelier (S&D), v pisni obliki. – (FR) Po mojem mnenju je Solidarnostni sklad tako kot Sklad za prilagoditev globalizaciji eno izmed proračunskih instrumentov, ki v praksi najmočneje izražajo vrednoto „solidarnost“, ki si jo člani Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu prizadevamo spodbujati, ko pripravljamo politike Skupnosti. 27. in 28. februarja 2010 je v nevihti Xynthia v departmajih Vendée in Charente-Maritime umrlo 53 ljudi, poškodovanih pa jih je bilo približno 80. To je bila prava travmatična izkušnja za to regijo in prebivalce, psihološki in gospodarski vpliv pa se čuti tudi 10 mesecev kasneje. Od plenarnega zasedanja v marcu 2010 je Parlament sprejel zelo veliko resolucij, v katerih poziva k uporabi tega sklada, da bi se zagotovila pomoč žrtvam.

Današnje glasovanje, s katerim je bila potrjena sprostitev 35,6 milijona EUR za ta departmaja, kakor tudi 31,2 milijona EUR za Portugalsko, saj je ta nevihta na Madeiri povzročila poplave, je dober primer te skupne želje, da pokažemo pravo solidarnost med evropskimi državljani. To je Evropa, ki jo želimo zgraditi, Evropa, ki je blizu svojim državljanom, ki je pozorna na vsa vprašanja, ki nanje vplivajo, in ki lahko ta vprašanja kolektivno obravnava.

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za uporabo Evropskega solidarnostnega sklada. Menim namreč, da je sklad dragoceno orodje, ki Evropski uniji omogoča, da pokaže solidarnost s prebivalstvom regij, ki so jih prizadele naravne nesreče, s finančno podporo za hitrejšo obnovo normalnih življenjskih pogojev. Današnje glasovanje se je nanašalo na dve prošnji za pomoč. Prvo je vložila Portugalska po izredno močnem deževju na otoku Madeira, v katerem so nastali zemeljski plazovi in hude poplave, ki so povzročili škodo na javnih in zasebnih infrastrukturnih objektih, škodo pa so utrpela tudi podjetja in kmetijstvo.

Drugo prošnjo za uporabo je vložila Francija po nevihti Xynthia, v kateri je umrlo 53 ljudi in ki je povzročila poplave, ki so zajele širša območja, vključno s poseljenimi kraji, in povzročile hudo škodo na nasipih in jezovih, javnih in zasebnih infrastrukturnih objektih, cestnih in železniških povezavah, škodo pa so utrpela tudi podjetja in kmetijstvo. Na koncu naj dodam, da uporabljena sredstva iz sklada znašajo 31.255.790 EUR za poplave na Madeiri in 35.635.750 EUR za nevihto Xynthia, kar je skupaj 66.891.540 EUR.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Pozdravljam to poročilo, ki iz Solidarnostnega sklada EU Portugalski dodeljuje 31 milijonov evrov, Franciji pa 35 milijonov evrov. To je pomembna poteza podpore po poplavah in zemeljskih plazovih, ki so nastali februarja na Poljskem, in po razdejanju, ki ga je na atlantski obali v Franciji povzročila nevihta „Xynthia“.

  Véronique Mathieu (PPE), v pisni obliki. – (FR) Uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije za območja na Portugalskem, ki so jih prizadele poplave, ter regije v Franciji, ki jih je februarja 2010 prizadela nevihta Xynthia, sem podprla. Najbolj prizadete so bile regije atlantske obale, saj je nevihta poplavila širša območja, vključno s poseljenimi kraji, in povzročila hudo človeško in materialno škodo. Današnje glasovanje je odgovor na prošnjo francoskih organov, ki so za te regije med drugim zaprosili za evropsko finančno pomoč za „neobičajn[o] nesreč[o], zlasti naravn[o], ki prizadene večji del njenega prebivalstva ter resno in trajno vpliva na življenjske razmere in pogoje za gospodarsko stabilnost regije“. Od ocenjenih 1.425,43 milijona EUR neposredne škode, ki jo je povzročila nesreča, bo Franciji izplačanih 35.635.750 EUR. Uporaba Solidarnostnega sklada je praktičen izraz Evrope, ki je blizu svojim državljanom, to pa državljani tudi pričakujejo. Evropske institucija si morajo še naprej prizadevati za hitrejše ukrepanje in postopke, ki jih upravičujeta nujnost in razsežnost naravnega pojava.

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Pomoč, ki jo Evropska unija dodeljuje Portugalski in Franciji po nevihtah v februarju 2010, je dobra novica. Vendar pa je žalostno, da EU pri pomoči državljanom, ki trpijo hude posledice podnebnih sprememb, ne ukrepa tako hitro, kot to počne, ko mora reševati banke.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Evropska unija je območje solidarnosti in Solidarnostni sklad EU sodi v ta okvir. Pomoč iz sklada je ključnega pomena za območja, ki so jih prizadele naravne nesreče, kot na primer poplave na Madeiri (Portugalska) in nevihta Xynthia v Franciji. Po potrditvi, da obe vlogi izpolnjujeta merila za upravičenost iz Uredbe (ES) št. 2012/2002, je Komisija predlagala uporabo Solidarnostnega sklada v znesku 31.255.790 EUR za Portugalsko (poplave na Madeiri) in 35.635.750 EUR za Francijo (nevihta Xynthia), kar skupaj znaša 66.891.540 EUR, kar se odšteje od zgornje meje v višini 1 milijarde EUR v obliki odobritev za prevzem obveznosti in plačila. Vendar pa bi želel opozoriti na zamudo pri uporabi tovrstne pomoči. Postopek mora postati manj birokratski in bolj racionaliziran, da bi se v prihodnosti pravočasno odzvali na nesreče.

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. – (ES) Čeprav sem ta predlog o dodelitvi pomoči podprl, menim, da je to samo analgetik in blažilno sredstvo za posledice kapitalističnega modela in da ne predstavlja nikakršnega napredka v boju proti temeljnim vzrokom krize. Strinjam se z uporabo sredstev iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za državljane, ki so bili odpuščeni zaradi strukturnih sprememb v poslovnih modelih ali zaradi neposrednih posledic sedanje gospodarske in finančne krize. Mislim, da vsota, ki znaša več kot 250 milijonov EUR, za katero je bila vložena prošnja in ki predstavlja dodatno podporo ter pomoč za več kot 600 delavcev, ki so bili odpuščeni iz maloprodajnega sektorja na Nizozemskem, lahko pomaga doseči končen cilj olajšanja ponovnega vključevanja teh delavcev na trg dela. To sem podprl tudi zato, ker sem prepričan, da ta podpora dopolnjuje pomoč za odpuščene delavce, ki je zagotovljena v vseh nacionalnih zakonodajah in kolektivnih sporazumih. Zato ta uporaba sredstev iz ESPG ne more v nobenem primeru nadomestiti pravne odgovornosti vlad in podjetij do delavcev, ki so bili odpuščeni, ali omogočiti izogibanje tem odgovornostim.

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – (LV) V takšnih primerih je podpora potrebna, da bi vse države članice EU imele občutek, da pripadajo povezani družini. Bilo bi veliko ceneje, če bi se sredstva Evropske unije dodelila projektom, ki so imeli to možnost, da ublažijo posledice naravnih nesreč. Na primer gradnja jezov in zaščitnih struktur ter naložbe v ukrepe na področju obveščanja in opozarjanja javnosti. Menim, da bi bilo koristno tudi pripraviti gradbene predpise za bolj ogrožene regije. Če Evropska unija samo zagotavlja sredstva in si ne prizadeva za preprečevanje naravnih nesreč, bo to lahko imelo v prihodnosti še hujše posledice.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (PT) Portugalska je zaprosila za pomoč iz Solidarnostnega sklada, ko so februarja 2010 zaradi nenavadnega deževja na otoku Madeira nastali zemeljski plazovi in hude poplave, ki so povzročili škodo na javnih in zasebnih infrastrukturnih objektih, škodo pa so utrpela tudi podjetja in kmetijstvo. Portugalske oblasti ocenjujejo, da skupni znesek neposredne škode znaša 1.080 milijonov EUR. Francija je za pomoč iz Solidarnostnega sklada zaprosila, ko je februarja 2010 velik del Francije zajela nevihta Xynthia, ki je najbolj prizadela regijo atlantske obale, predvsem departmaja Charente-Maritime in Vendée. V nevihti je izgubilo življenje 53 ljudi, skoraj 80 pa jih je bilo ranjenih. Francoski organi ocenjujejo, da skupni znesek neposredne škode, ki jo je v tem območju povzročila nesreča, znaša 1.425,43 milijona EUR.

Po potrditvi, da obe vlogi izpolnjujeta merila za upravičenost iz Uredbe (ES) št. 2012/2002, je Komisija predlagala uporabo Solidarnostnega sklada v znesku 31.255.790 EUR za Portugalsko (poplave na Madeiri) in 35.635.750 EUR za Francijo (nevihta Xynthia), kar skupaj znaša 66.891.540 EUR. Ker so vsi pogoji za pridobitev pomoči izpolnjeni, sem poročilo podprl, da bi pokazal solidarnost do prizadetih žrtev in držav.

  Elisabeth Morin-Chartier (PPE), v pisni obliki. – (FR) Podprla sem glas Evropskega parlamenta, ki je danes, 14. decembra 2010, odobril sprostitev 35,6 milijona EUR za Francijo, kjer je nevihta Xynthia februarja deloma opustošila atlantsko obalo. Ta denar se bo uporabil za financiranje obnove infrastrukture, ki je bila poškodovana v nesreči. Kot poslanka Evropskega parlamenta iz najbolj prizadetih regij pozdravljam dodelitev teh sredstev za popravilo škode, ki jo je povzročila nevihta: je prava pomoč vsem prizadetim francoskim departmajem. Ta uporaba dokazuje, da solidarnost ni samo prazna beseda, ko gre za Evropsko unijo.

Na koncu želim poudariti, da je nevihta Xynthia februarja 2010 prizadela velik del Francije, pri čemer je najhuje bilo v departmajih Charente-Maritime in Vendée, kjer je umrlo 53 ljudi, 80 pa jih je bilo ranjenih. Ocenjena materialna škoda znaša 1.425,43 milijona EUR. Za popravilo te škode je iz Solidarnostnega sklada EU sproščenih 35,6 milijona EUR.

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. – (DE) V skladu s poročilom gospoda Bögeja je za odpravo posledic hudih naravnih nesreč v Franciji in na Portugalskem na voljo 66,9 milijona EUR. Zato sem glasoval za poročilo.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) To poročilo sem podprla, ker se strinjam, da je treba v okviru splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010 uporabiti Solidarnostni sklad Evropske unije za zagotovitev zneska v višini 66.891.540 EUR v odobritvah za prevzem obveznosti in odobritvah plačil, da bi se rešili prošnji, ki sta ju vložili:

- Portugalska, in sicer za uporabo sklada zaradi nesreče, ki so jo povzročili zemeljski plazovi in poplave na otoku Madeira, in

- Francija, in sicer za uporabo sklada v zvezi z nesrečo, ki jo je povzročila nevihta Xynthia.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Toplo pozdravljam sprejetje tega poročila o dodelitvi 31.255.790 EUR za Portugalsko za odpravo ogromne škode, ki jo je povzročila nesreča, ki je februarja 2010 prizadela otok Madeira. V tem smislu moram poudariti veliko zavzetost portugalske delegacije iz stranke Partido Social Democrata, predvsem pa delo, ki ga je opravil gospo Teixeira, ki se je izkazalo kot odločilno za dosego tega rezultata.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Komisija predlaga uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije v korist Portugalske in Francije, in sicer v skladu s točko 26 medinstitucionalnega sporazum z dne 17. maja o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju. Medinstitucionalni sporazum dovoljuje uporabo sredstev Solidarnostnega sklada v višini do 1 milijarde EUR letno. Komisija je v letu 2010 do sedaj predložila en sam predlog za uporabo Solidarnostnega sklada, in sicer v predlogu z dne 24. septembra 2010 za uporabo 13,02 milijona EU po hudih poplavah na Irskem novembra leta 2009 (http://ec.europa.eu/prelex/liste_resultats.cfm?CL=sl&ReqId=0&DocType=COM&DocYear=2010&DocNum=0543" ). Ta predlog in ustrezni predlog spremembe proračuna (št. 8/2010) sta še vedno v postopku sprejemanja pri obeh vejah proračunskega organa. Komisija je skupaj s predlogom za uporabo sklada za Portugalsko in Francijo predložila tudi predlog spremembe proračuna (št. 9/2010 z dne 13. oktobra 2010), da bi v proračun za leto 2010 vnesla sredstva za prevzem obveznosti in za plačila, kot zahteva točka 26 medinstitucionalnega sporazuma.

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. – (PT) Solidarnostni sklad je bil vzpostavljen zato, da bi se pokazala solidarnost Evropske unije do prebivalcev regij, ki jih prizadenejo naravne nesreče. Februarja letos je regijo Madeira, od koder prihajam tudi sam, prizadela nesreča, ki so jo povzročili zemeljski plazovi in poplave. Po tej tragediji je Portugalska vložila prošnjo za uporabo Solidarnostnega sklada za namen odprave škode, predvsem pa za popravilo infrastrukture in ponovno izgradnjo prizadetih območij.

Prošnjo za uporabo sklada so po nevihti Xynthia vložili tudi francoski organi. Skupna škoda, ki sta jo povzročili obe nesreči, je ocenjena na 66.891.540 EUR, ta znesek pa bo uporabljen takoj, ko bo spremenjen predlog proračuna, kot se zahteva, da bi bil sklad lahko na voljo. Prebivalci so posledice februarske nesreče lahko občutili takoj, saj je povzročila hudo škodo na javnih in zasebnih infrastrukturnih objektih, pa tudi na podjetjih in pridelkih. A čeprav so bile posledice tragedije, ki je opustošila regijo, tako hude, evropska pomoč ni bila takoj na voljo. Minilo je že deset mesecev. Ker se strinjam, da je treba celoten postopek pospešiti, glasujem za uporabo sklada za prizadete regije in pozivam, da se to opravi čim prej.

  Bernadette Vergnaud (S&D), v pisni obliki. – (FR) Sprejetje spremembe proračuna za namen uporabe Solidarnostnega sklada EU v višini 35,6 milijona EUR na podlagi predloga Komisije je dobra novica na današnjem plenarnem zasedanju. To je odgovor na prošnjo francoske vlade po nevihti Xynthia, ki je 27. in 28. februarja 2010 prizadela francosko obalo in v kateri je v departmajih Vendée in Charente-Maritime umrlo 53 ljudi, 80 pa jih je bilo ranjenih. Postopek je nedvomno predolg in potreben izboljšave, vendar sem vesela, da se na takšen način kaže evropska solidarnost, in sicer vpričo tragedije, ki so jo izkusile žrtve. Komisarju Hahnu sem pisala, da podpre prošnjo francoske vlade za pomoč, in zavezo, ki mi jo je dal, je izpolnil med svojim obiskom v La Rochellu v začetku marca. Ta sklad je več kot močno potrebna finančna pomoč; simbolizira namreč skupne vrednote naše celine.

Poročilo: László Surján (A7-0341/2010)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glede na mnenje Odbora za regionalni razvoj in predlog za zmanjšanje plačil iz proračunske vrstice „Energetski projekti za podporo oživitvi gospodarstva – evropsko omrežje za pridobivanje vetrne energije na morju“, da bi se iz Solidarnostnega sklada zagotovila pomoč državam (Portugalska in Francija), ki so ju prizadele velike naravne nesreče, in tudi ob upoštevanju dejstva, da ta sklep določa temeljna merila za delovanje Solidarnostnega sklada, se s tem poročilom strinjam.

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Vsi se spominjamo nevihte Xynthia, ki je pred skoraj enim letom opustošila obalo departmaja Vendée. Po tej nesreči je bila tam, kjer je voda uničila vse, potrebna obnova. Solidarnostni sklad Evropske unije je odličen instrument za podporo lokalnim prizadevanjem. Z glasovanjem za to besedila sem pomagala pri sprostitvi 35.635.750 EUR, ki niso namenjeni za nadomestilo škode, ki so jo utrpeli posamezniki, temveč so namenjeni za obnovo infrastrukturnih objektov. Solidarnostni sklad, ki je bil vzpostavljen po poplavah v letu 2002, ki so zajele Nemčijo, Avstrijo, Češko republiko in Francijo, je namenjen za pomoč evropskim regijam, ki jih prizadenejo nepredvidljive nesreče. To besedilo dodeljuje enak znesek tudi območjem na Portugalskem, ki so jih prizadele nedavne poplave.

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Seveda pozdravljam uporabo Solidarnostnega sklada za pomoč žrtvam tragedije, ki je po izredno močnem deževju prizadela Madeiro. Kolegu poslancu, gospodu Teixeiru, čestitam za njegova uspešna in nenehna prizadevanja pri osveščanju v evropskih institucijah in oblikovanju podlage za potrebno podporo. Naj ponovim, da sem trdno prepričan, da je treba postopke poenostaviti, da bi bilo Solidarnostni sklad v prihodnosti mogoče hitreje uporabiti. Nujna pomoč, ki pride prepozno, ruši učinkovito podobo Unije in zmanjšuje občutek evropske solidarnosti.

  Mário David (PPE), v pisni obliki. – (PT) Edini namen predloga spremembe proračuna št. 9/2010 je, da se prilagoditev proračuna, ki izhaja iz uporabe Solidarnostnega sklada Evropske unije, uradno vključi v proračun za leto 2010. Ker sem že podprl sorodni osnutek poročila, ki predlaga, da se odobri uporaba Solidarnostnega sklada za Portugalsko (poplave na Madeiri) in Francijo (nevihta Xynthia), z istim čutom odgovornosti podpiram tudi to poročilo o spremembi proračuna za uporabo 31.255.790 EUR za Portugalsko in 35.635.750 EUR za Francijo, kar skupaj znaša 66.891.540 EUR, kar se odšteje od zgornje meje sklada.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Kljub pomenu investicijskih projektov v energetsko infrastrukturo in predvsem v energijo vetra, glasujem za zmanjšanje odobritev plačil iz proračunske vrstice 06 04 14 03, da bi se sredstva lahko prerazporedila v okvir zneska 66.891.540 EUR v odobritvah plačil (proračunska vrstica 13 06 01), ki je potreben, da bi se izpolnile potrebe glede uporabe Solidarnostnega sklada Evropske unije.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Pri glasovanju o tem predlogu spremembe proračuna, ki bo omogočil uporabo Solidarnostnega sklada v korist prebivalcev Madeire in regij Francije, ki jih je prizadela nevihta Xynthia – kar seveda podpiramo – je treba poleg zamude pri uporabi sklada poudariti nekaj točk, ki smo jih že omenili.

Komisija meni, da so bila merila za upravičenost do uporabe, kar zadeva prag za škodo, izpolnjena predvsem v primeru Madeire. Vendar je treba opozoriti, da bo podpora Unije, ki je zdaj na voljo, pokrila samo 2,89 % skupne škode, ki jo je povzročila nesreča. Madeira spada med najbolj oddaljene regije, zato se mora spopadati z določenimi ovirami. Prizadeva si tudi za konvergenčni cilj (kljub škodljivim spremembam, ki se na tem področju dogajajo po zadnji širitvi). Te posebne značilnosti je treba torej upoštevati s povečanjem podpore, namenjene regiji, bodisi iz tega sklada ali z drugimi ukrepi.

Zato smo v okviru razprave o pravilih sklada predlagali, da bi se preučila zamisel o povečanju finančne pomoči kohezijskim državam in konvergenčnim regijam, in sicer tako, da se v to vprašanje zagotavljanja pomoči v primeru škode, ki so jo povzročile naravne nesreče, uvede nepogrešljiva kohezijska razsežnost. S tem bi se zmanjšala tudi razhajanja med različnimi regijami in državami članicami v Evropski uniji.

  Nathalie Griesbeck (ALDE), v pisni obliki. – (FR) V času, v katerem se srečujemo s čedalje pogostejšimi naravnimi nesrečami v Evropi, mora Evropska unija biti zmožna zagotoviti ustrezno pomoč svojim državam članicam, kadar jih prizadenejo tovrstne nesreče. Zato je bilo po nevihti Xynthia, ki je marca prizadela obalna območja departmajev Charente-Maritime in Vendée, in po poplavah, ki so februarja prizadele otok Madeira na Portugalskem, samoumevno, da moram podpreti uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije za namen nadomestila za škodo, ki sta jo povzročili ti nesreči. Menim, da takšen izid glasovanja priča o solidarnosti, ki obstaja med narodi Evrope in ki bi morala obstajati tudi na mnogih drugih področjih.

  Jarosław Kalinowski (PPE), v pisni obliki. – (PL) Kadar se spopadamo z naravno nesrečo – in tovrstne nesreče so čedalje pogostejše –, mora Evropska unija nujno zagotoviti pomoč državam članicam in regijam, ki se spopadajo s trajnimi posledicami takšnih tragedij. Solidarnostni sklad EU je bil vzpostavljen prav za ta namen.

Sklad omogoča dodelitev finančne pomoči žrtvam na področjih, ki so jih prizadele „velike naravne katastrofe“, kot so portugalski otok Madeira, ki so ga uničile poplave, ali francoske regije, ki jih je opustošila nevihta Xynthia. V spomin na letošnje poplave na Poljskem in v drugih delih Evrope, ki je v mojih mislih še svež, se strinjam s predlogom o dodelitvi podpore državam, ki sta pretrpeli nesrečo, v solidarnosti do več tisoč prebivalcev regij, ki so jih prizadele tako uničujoče kataklizme.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – To poročilo, s katerim je odobren prenos 66 milijonov evrov iz evropskega sistema za pridobivanje vetrne energije na morju v Solidarnostni sklad EU, da bi se tako pomagalo žrtvam poplav na Portugalskem in nevihte v Franciji, sem podprl.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ta predlog spremembe proračuna je smiseln, če upoštevamo, da so sredstva iz Solidarnostnega sklada namenjena za odpravo posledic zemeljskih plazov in hudih poplav, ki so se zgodile na otoku Madeira na Portugalskem, ter posledic nevihte Xynthia v Franciji. Po potrditvi, da obe vlogi izpolnjujeta merila za upravičenost iz Uredbe (ES) št. 2012/2002, je Komisija predlagala uporabo Solidarnostnega sklada v znesku 31.255.790 EUR za Portugalsko (poplave na Madeiri) in 35.635.750 EUR za Francijo (nevihta Xynthia), kar skupaj znaša 66.891.540 EUR, kar se odšteje od zgornje meje v višini 1 milijarde EUR v obliki odobritev za prevzem obveznosti in plačila. Vendar pa bi želel opozoriti na zamudo pri uporabi tovrstne pomoči. Postopek mora postati manj birokratski in bolj racionaliziran, da bi se v prihodnosti pravočasno odzvali na nesreče.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Povečanje proračuna v času finančne in gospodarske krize bi morali načeloma zavrniti. V tem primeru pa gre za prilagoditev zaradi škode, ki jo je v Franciji in na Portugalskem povzročila nevihta Xynthia. Vzajemna pomoč in podpora v primeru naravnih nesreč je pravi znak aktivne evropske solidarnosti, zato ju je treba pozdraviti in podpreti. Zaradi tega sem poročilo podprl.

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. – (DE) V skladu s poročilom je treba zagotoviti, da se bodo sredstva, ki so na voljo za Portugalsko in Francijo, uporabila kot pomoč za obnovo infrastrukture v obeh državah, uporabiti pa jih je treba kot „instrument za refinanciranje“. Zato sem poročilo podprl. Prizadetim ljudem je treba pomagati, njihove življenjske pogoje in gospodarsko stabilnost regije pa izboljšati.

  Wojciech Michał Olejniczak (S&D), v pisni obliki. – (PL) V celoti podpiram uporabo Solidarnostnega sklada EU kot odziv na naravne nesreče v Franciji in na Portugalskem. Menim, da je Solidarnostni sklad eden izmed najpomembnejših načinov, da med državljani EU vzpostavimo evropsko identiteto in čut za skupnost. Leta 2010 je bila Poljska ena izmed držav, ki so izkoristile Solidarnostni sklad, to pa je naletelo na pozitiven odziv v medijih. Želim opozoriti na potrebo po osveščanju javnosti v zvezi s Solidarnostnim skladom in učinki njegove uporabe.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) To poročilo sem podprla, ker se strinjam, da je treba v okviru splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010 uporabiti Solidarnostni sklad Evropske unije za zagotovitev zneska v višini 66.891.540 EUR v odobritvah za prevzem obveznosti in odobritvah plačil, da bi se rešili prošnji, ki sta ju vložili:

- Portugalska, in sicer za uporabo sklada zaradi nesreče, ki so jo povzročili zemeljski plazovi in poplave na otoku Madeira, in

- Francija, in sicer za uporabo sklada v zvezi z nesrečo, ki jo je povzročila nevihta Xynthia.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pozdravljam ta predlog spremembe proračuna, s katerim bo omogočena uporaba Solidarnostnega sklada Evropske unije, da bi se v odobritvah za prevzem obveznosti in plačil zagotovila skupna vsota 66.891.540 EUR, od katerih je 31.255.790 EUR namenjenih za prošnjo za pomoč, ki jo je vložila Portugalska zaradi velike škode, ki jo je povzročila nevihta, ki je februarja 2010 prizadela avtonomno regijo Madeira.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – V skladu s členom 37(1) finančne uredbe lahko Komisija predloži predlog spremembe proračuna, „če obstajajo neodložljive, izjemne ali nepredvidene okoliščine“. Glede na ta vidik in v zvezi z uporabo Solidarnostnega sklada EU Komisija predlaga uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije v korist Portugalske in Francije, in sicer v skladu s točko 26 medinstitucionalnega sporazum z dne 17. maja o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju. Medinstitucionalni sporazum dovoljuje uporabo sredstev Solidarnostnega sklada v višini do 1 milijarde EUR letno. Pogoji za upravičenost do uporabe sklada so podrobno navedeni v omenjeni točki, pa tudi v Uredbi Sveta št. 2012/2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije (EUSF). Treba je opozoriti, da sklad ni namenjen poplačilu zasebne škode, temveč popravilu infrastrukture in refinanciranju. Komisija je v letu 2010 do sedaj predložila en sam predlog za uporabo Solidarnostnega sklada, in sicer v predlogu z dne 24. septembra 2010 za uporabo 13,02 milijona EU po hudih poplavah na Irskem novembra leta 2009 (http://ec.europa.eu/prelex/liste_resultats.cfm?CL=sl&ReqId=0&DocType=COM&DocYear=2010&DocNum=0543" ).

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. – (PT) Cilj tega dokumenta Evropskega parlamenta je potrditi stališče Sveta o predlogu spremembe proračuna št. 9/2010, da bi se izvedle spremembe, ki so potrebne za uporabo Solidarnostnega sklada. Komisija je nesreči, ki sta se zgodili v Madeiri in Franciji, opredelila kot „velika naravna nesreča“ oziroma „neobičajna nesreča v regiji“, sprejeti pa sta bili obe prošnji za uporabo sklada, ki so ju vložili nacionalni organi.

V skladu s finančno uredbo lahko Komisija predloži predlog spremembe proračuna, „če obstajajo neodložljive, izjemne ali nepredvidene okoliščine“. V tem primeru je Komisija predlagala uporabo Solidarnostnega sklada, da bi se zagotovilo 31.255.790 EUR za Portugalsko in 35.635.750 EUR za Francijo, kar skupaj znaša 66.891.540 EUR. Danes v imenu evropske solidarnosti potrjujemo prerazporeditev tega zneska v odobritvah plačil iz proračunske vrstice 06 04 14 03: Energetski projekti za podporo oživitvi gospodarstva – evropsko omrežje za pridobivanje vetrne energije na morju, in sicer za popravilo infrastrukture in obnovo območij, ki sta jih prizadeli nesreči.

Pozdravljam sprejeti ukrep, zaradi samega obsega tragedije, ki je opustošila regijo, iz katere prihajam, tj. avtonomno regijo Madeira, pa obžalujem pa počasnost celotnega postopka za uporabo sklada.

Poročilo: Barbara Matera (A7-0336/2010)

  Jean-Pierre Audy (PPE), v pisni obliki. – (FR) Na podlagi poročila moje izvrstne italijanske kolegice Barbare Matera sem podprl predlog sklepa o uporabi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) v višini 2,2 milijona EUR za pomoč Sloveniji, ki se spopada z odpuščanjem presežnih delavcev v tekstilni industriji. Obrat, o katerem govorimo, je Mura – evropska hiša mode, v katerem je bilo odpuščenih 2.554 delavcev. Zdi se mi čudno, da ima 583 oziroma 22,8 % presežnih delavcev dolgotrajne zdravstvene težave ali so invalidi. Nisem prepričan, da izpolnjujejo merilo ESPG. Omeniti je treba, da 1.114 od 2.554 odpuščenih delavcev „nima zaključene osnovne šole“. Legitimno je, da se vprašamo o stopnji izobrazbe zaposlenih in njihovi ustreznosti glede na sedanje industrijske standarde. Sprašujem se o neodvisnosti javnih uslužbencev na slovenskem Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, ki morajo prevzeti vlogo organa za potrjevanje za namen nadzora tega izdatka.

  Jean-Luc Bennahmias (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Tako kot predlogi, ki jih je gospa Matera predstavila na zadnjem plenarnem zasedanju, so tudi njene resolucije, ki zagovarjajo uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v šestih specifičnih primerih popolnoma upravičene. Ta sklad bo zagotovil podporo zaposlenim, ki so jih prizadeli škodljivi učinki globalizacije v Sloveniji, Nemčiji, na Poljskem in v Španiji. Vedno sem menil, da je uporaba tega sklada učinkovita, saj ustvarja konkretne rezultate in izpolnjuje specifične in popolnoma jasne potrebe. Kot član Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve sem sprejetje teh resolucij lahko samo podprl.

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ker je Slovenija zaprosila za pomoč za 2.544 presežnih delavcev v podjetju Mura – evropska hiša mode, ki deluje v sektorju proizvodnje oblačil, sem resolucijo podprla, saj se s predlogom Komisije, kot ga je popravil Parlament, strinjam. Strinjam se tudi, da bi predlog Komisije v svoji obrazložitvi moral vključevati jasne in podrobne informacije o vlogi ter analiza meril za upravičenost, pojasnjeni pa so tudi razlogi za odobritev vloge, kar je v skladu z zahtevami Parlamenta.

  Mário David (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pomoč presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni zaradi prestrukturiranja in selitve proizvodnje, mora biti dinamična in prožna, da bi se lahko hitro in učinkovito izvršila. Zaradi strukturnih sprememb v mednarodni trgovini je pomembno, da lahko evropsko gospodarstvo hitro izvaja instrumente v podporo delavcem, ki jih je to prizadelo, ter da jim omogoči pridobitev znanj in sposobnosti, da se hitro ponovno vključijo na trg dela. Finančno pomoč je zato treba odobravati individualno. Treba je tudi poudariti, da ta pomoč ne more nadomestiti ukrepov, za katere so običajno odgovorna podjetja, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij. Ker je Slovenija zaprosila za pomoč za 2554 presežnih delavcev v podjetju Mura – evropska hiša mode, ki deluje v sektorju proizvodnje oblačil v Pomurju, regiji NUTS III, in ker je 7 % vseh ljudi, zaposlenih v Pomurju, delalo v Muri, dohodki v tej regiji pa so že bili pod slovenskim povprečjem, sem v celoti podprl to poročilo o uporabi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji za Slovenijo.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Število primerov v zadnjih mesecih, v katerih je ta parlament odobril uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG), ki je bil vzpostavljen zato, da bi zagotovil dodatno podporo delavcem, ki trpijo posledice velikih sprememb v strukturi svetovne trgovine, je po mojem mnenju močan pokazatelj krize, ki jo Evropa trenutno prestaja. ESPG ni odgovor na to krizo, vendar predstavlja veliko, pomembno pomoč. V tem posebnem primeru je pomoč namenjena za odpravo posledic odpuščanja 2.554 presežnih delavcev v podjetju Mura – evropska hiša mode iz Slovenije, ki deluje v sektorju proizvodnje oblačil. Ta sektor je utrpel še posebej hude posledice zaradi sprememb v strukturi svetovne trgovine in je žrtev uvoza poceni tekstilnih proizvodov.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Zaradi socialnega vpliva svetovne gospodarske krize, ki je še zlasti vplivala na zaposlovanje, je ustrezna uporaba Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) ključnega pomena za lajšanje stiske številnih evropskih posameznikov in družin, saj prispeva k njihovi ponovni vključitvi v družbo in poklicnem razvoju, obenem pa usposablja delovno silo, primerno za potrebe podjetij in krepitev gospodarstva. V tem okviru je predložen tudi ta intervencijski načrt za Slovenijo, in sicer v zvezi z odpuščanjem 2.554 presežnih delavcev v podjetju Mura – evropska hiša mode iz Slovenije, ki deluje v sektorju proizvodnje oblačil. Zato upam, da bodo evropske institucije močno okrepile svoja prizadevanja pri izvajanju ukrepov, ki pospešujejo in izboljšujejo stopnje uporabe tako pomembnega vira, kot je ESPG, katerega trenutna uporaba je na zelo nizki ravni. Letos se je zaprosilo za samo 11 % od 500 milijonov EUR, ki so na voljo.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Prošnje za uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji se vlagajo mesec za mesecem. Tako imamo zdaj osem novih prošenj iz štirih držav članic: Slovenije, Nemčije, Poljske in Španije. Tu je še več sto podjetij, ki se zapirajo v različnih sektorjih, vse od proizvodnje avtomobilov, prek maloprodaje, do tekstilnega sektorja. Skupaj je bilo odpuščenih 6.500 presežnih delavcev (natančneje 6.592). To je skoraj 10.000, če dodamo še tiste delavce, o katerih smo govorili tukaj pred enim mesecem.

Ko potrjujemo to uporabo sredstev, se ne morem izogniti temu, da ne bi ponovil, da moramo v celoti prekiniti z neoliberalnimi politikami, ki so vzrok za to, da se države Evropske unije spopadajo z očitno gospodarsko in socialno katastrofo. Blažilni ukrepi so res potrebni, toda obravnavati je treba vzroke te katastrofe.

Zdi se, da je čedalje bolj nujno, da začnemo izvajati predlog, ki smo ga dali v okviru razprave o proračunu za leto 2011, da bi oblikovali evropski program za zaposlovanje in trajnostni razvoj, za katerega bi se dodelil 1 % bruto domačega proizvoda EU, ki bi ga dopolnjevala sredstva iz držav članic. Cilj tega bi bila prava konvergenca, spodbujanje potenciala vseh držav, trajnostna uporaba njihovih virov, naložbe v proizvodnjo in ustvarjanje delovnih mest s pravicami.

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. – (IT) Uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za Slovenijo sem podprl, ker menim, da je ta instrument dragocen vir podpore za delavce, ki jih je gospodarska kriza pahnila v težave. ESPG je bil ustanovljen leta 2006, da bi zagotovil praktično podporo presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni bodisi zaradi razlogov, povezanih s selitvijo njihovih podjetij, ali po spremembi v letu 2009, zaradi gospodarske krize, da bi s tem pomagali pri njihovem ponovnem vključevanju na trg dela.

Današnje glasovanje se je nanašalo na prošnjo za pomoč za 2.554 presežnih delavcev podjetja Mura – evropska hiša mode, ki deluje v sektorju oblačil; vsota te pomoči, ki jo financira ESPG, znaša 2.247.940 EUR. Pozdravljam sprejetje poročila, ki kaže, da je ESPG koristno in učinkovito sredstvo za reševanje brezposelnosti, ki je posledica globalizacije in gospodarske krize.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Pozdravljam uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji za pomoč 2.554 presežnim delavcem slovenskega podjetja Mura – evropska hiša mode. Upam, da bo 2,2 milijona EUR v pomoč delavcem in regiji, da si hitro opomorejo od strukturnih sprememb, s katerimi se spopadajo.

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Vzdržal sem se iz spoštovanja do slovenskih delavcev Skupine Mura, ki so bili žrtvovani na oltarju globalizacije. V položaju, v katerega so pahnjeni zaradi neoliberalnih politik, ki jih zagovarja Evropska unija, te zamika, da bi glasoval proti glede na uborni znesek te miloščine. Toda tisto malo, kar dobijo, jim lahko olajša stisko. Toda zaradi tega logika Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji ni nič manj nesprejemljiva. To potrjuje logiko, ki je naložbene sklade, ki so lastniki te skupine, ter banke privedla k temu, da vložijo vanje in na njihov račun ustvarjajo dobičke.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) EU je območje solidarnosti in Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) sodi v ta okvir. Ta podpora je ključna za pomoč brezposelnim in žrtvam selitev podjetij, do katerih prihaja v globaliziranem svetu. Seli se čedalje večje število podjetij, ki izkoriščajo nižje stroške dela v številnih državah, predvsem na Kitajskem in v Indiji, kar povzroča škodo v tistih državah, ki spoštujejo pravice delavcev. Cilj ESPG je pomagati delavcem, ki so žrtve selitev podjetij, in je temeljnega pomena pri lajšanju dostopa do nove zaposlitve. ESPG so v preteklosti uporabljale druge države EU, zato je zdaj primerno, da to pomoč dodelimo Sloveniji, ki je zaprosila zanjo zaradi 2.554 presežnih delavcev v podjetju Mura – evropska hiša mode, ki deluje v sektorju proizvodnje oblačil.

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – (LV) Glasoval sem za, kot sem storil tudi pri prejšnjih primerih v zvezi z uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji. Ljudem, ki so izgubili službo, moramo pomagati in jim dati možnost, da svoj potencial uporabijo na različnih področjih. Prava škoda je, da kljub dejstvu, da sem se osebno obrnil na predsednika vlade Republike Latvije in ga opozoril na priložnost za uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, Latvija te priložnosti vendarle ni izkoristila, čeprav je 15 % njenih prebivalcev brezposelnih. Zdi se, da je vodstvu Evropske komisije treba poslati znak o neizvajanju pooblastil v Republiki Latviji. Več kot 100.000 prebivalcev Latvije je že zapustilo svojo domovino. Zdi se, da se vlada Republike Latvije sploh ne meni za usodo teh ljudi.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Slovensko tekstilno podjetje Mura – evropska hiša mode, je med 21. oktobrom 2009 in 20. februarjem 2010 zaradi gospodarske in finančne krize moralo odpustiti 2.544 presežnih delavcev. Slovenija zato prosi za 2.247.940 EUR iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, da bi lahko sprejela ukrepe za hitro ponovno vključevanje prizadetih delavcev na trg dela. Poročilo sem podprl, ker je uporaba sredstev povsem utemeljena.

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. – (DE) V skladu s poročilom gospe Matera moramo zagotoviti, da se bodo presežni delavci iz Slovenije, ki so bili odpuščeni zaradi svetovne finančne in gospodarske krize, lahko ponovno vključili na trg dela. Mislim, da je to pozitivno, zato sem to podprl.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ker je Slovenija zaprosila za pomoč za 2.544 presežnih delavcev v podjetju Mura – evropska hiša mode, ki deluje v sektorju proizvodnje oblačil, sem resolucijo podprla, saj se s predlogom Komisije, kot ga je popravil Parlament, strinjam.

Strinjam se tudi z naslednjim:

- Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) bi moral nuditi podporo ponovnemu vključevanju posameznih presežnih delavcev v proces zaposlovanja in rada bi ponovno poudarila, da pomoč iz ESPG ne sme nadomestiti ukrepov, za katere so odgovorna podjetja na podlagi nacionalne zakonodaje ali kolektivnih pogodb, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij oziroma sektorjev;

- delovanje in dodano vrednost ESPG bi morali oceniti v okviru splošne ocene programov in različnih drugih instrumentov, vzpostavljenih z medinstitucionalnim sporazumom z dne 17. maja 2006.

Pozdravljam predlog Komisije o vzpostavitvi dodatnega vira odobritve plačil za neporabljena sredstva Evropskega socialnega sklada, ki je sledil številnim opozorilom Evropskega parlamenta, da je bil ESPG ustanovljen kot ločen in poseben instrument z lastnimi cilji in roki in da je zaradi tega treba opredeliti ustrezne proračunske vrstice za prerazporeditve.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Prošnja za pomoč iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG), ki jo je Slovenija vložila za 2.554 presežnih delavcev, ki so bili iz podjetja Mura – evropska hiša mode, ki deluje v sektorju proizvodnje oblačil, odpuščeni v obdobju od 21. oktobra 2009 do 20. februarja 2010, izpolnjuje vsa zakonsko predpisana merila za upravičenost. Uredba (ES) št. 546/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1927/2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji je namreč začasno razširila področje delovanja ESGP tako, da zajema tudi posredovanje v takšnih okoliščinah, ko je neposredno zaradi svetovne gospodarske in finančne krize odpuščenih „vsaj 500 presežnih delavcev v obdobju štirih mesecev v podjetju v državi članici“. Zato sem resolucijo podprl v upanju, da bodo uporaba ESPG tem delavcem pomagala, da se uspešno ponovno vključijo na trg dela.

Poročilo: Barbara Matera (A7-0337/2010)

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ker je Nemčija zaprosila za pomoč za 1.181 presežnih delavcev iz štirih proizvodnih obratov podjetja Heidelberger Druckmaschinen v Baden-Württembergu, ki je proizvajalec tiskarskih strojev, sem resolucijo podprla, saj se s predlogom Komisije, kot ga je popravil Parlament, strinjam. Strinjam se tudi, da bi bilo treba zagotoviti, da bo Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) podprl ponovno vključevanje posameznih presežnih delavcev na trg dela, zato želim ponoviti, da pomoč iz ESPG ne sme nadomestiti katere so odgovorna podjetja na podlagi nacionalne zakonodaje ali kolektivnih pogodb, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij oziroma sektorjev.

  Mário David (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pomoč presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni zaradi prestrukturiranja in selitve proizvodnje, mora biti dinamična in prožna, da bi se lahko hitro in učinkovito izvršila. Zaradi strukturnih sprememb v mednarodni trgovini je pomembno, da lahko evropsko gospodarstvo hitro izvaja instrumente v podporo delavcem, ki jih je to prizadelo, ter da jim omogoči pridobitev znanj in sposobnosti, da se hitro ponovno vključijo na trg dela. Finančno pomoč je zato treba odobravati individualno. Treba je tudi poudariti, da ta pomoč ne more nadomestiti ukrepov, za katere so običajno odgovorna podjetja, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij. Ker je Nemčija zaprosila za pomoč za 1.181 presežnih delavcev iz štirih proizvodnih obratov podjetja Heidelberger Druckmaschinen v Baden-Württembergu, ki je proizvajalec tiskarskih strojev, v celoti podpiram to resolucijo o uporabi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji za Nemčijo.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Danes potrjujemo sveženj pomoči iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji za Nemčijo v višini 8.308.555 EUR za odpravo posledic odpuščanja 1.181 presežnih delavcev iz štirih proizvodnih obratov podjetja Heidelberger Druckmaschinen AG v Baden-Württembergu, ki je proizvajalec tiskarskih strojev. Čeprav je takšna pomoč, kot vedno poudarjam, izredno pomembna za reševanje trenutnih simptomov, to ni dokončna rešitev za probleme, ki so doleteli različne sektorje evropske industrije in ki niso samo posledica gospodarske krize, ki jo prestajamo, temveč tudi potrebe po tem, da se mora Evropa prilagoditi spreminjajočemu se svetu, v katerem je treba biti konkurenčen.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Zaradi socialnega vpliva svetovne gospodarske krize, ki je še zlasti vplivala na zaposlovanje, je ustrezna uporaba Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) ključnega pomena za lajšanje stiske številnih evropskih posameznikov in družin, saj prispeva k njihovi ponovni vključitvi v družbo in poklicnem razvoju, obenem pa usposablja delovno silo, primerno za potrebe podjetij in krepitev gospodarstva. V tem okviru je predložen tudi ta intervencijski načrt za Nemčijo, in sicer v zvezi z odpuščanjem 1.181 presežnih delavcev iz štirih proizvodnih obratov podjetja Heidelberger Druckmaschinen v Baden-Württembergu, ki je proizvajalec tiskarskih strojev. Zato upam, da bodo evropske institucije močno okrepile svoja prizadevanja pri izvajanju ukrepov, ki pospešujejo in izboljšujejo stopnje uporabe tako pomembnega vira, kot je ESPG, katerega trenutna uporaba je na zelo nizki ravni. Letos se je zaprosilo za samo 11 % od 500 milijonov EUR, ki so na voljo.

  Peter Jahr (PPE), v pisni obliki. – (DE) S pomočjo današnjega sklepa bodo delavci iz podjetja Heidelberger Druckmaschinen AG v Baden-Württembergu, ki jim grozi odpuščanje, prejeli približno 8 milijonov EUR v obliki pomoči iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji. Ta sredstva naj bi delavcem pomagala, da čim prej najdejo novo zaposlitev. Osebno se mi zdi pomembno, da ti ljudje ta sredstva prejmejo hitro in brez večjih birokratskih frikcijskih izgub. Pomoč je potrebna zdaj in ne čez šest mesecev ali eno leto. Evropska unija in države članice si morajo tudi bolj prizadevati, namesto da se samo zoperstavljajo negativnim posledicam globalizacije. Globalizacija je proces, katerega napredek lahko in dejansko moramo imeti pod nadzorom.

  Wolf Klinz (ALDE), v pisni obliki. – (DE) Razlog mojega vzdržanja pri tem glasovanju ni samo skeptična drža nemške Svobodne demokratske stranke do Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, temveč izhaja tudi iz možnega navzkrižja interesov, ki bi jih lahko imel kot delničar v podjetju Heidelberger Druckmaschinen AG.

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. – (IT) Uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za Nemčijo sem podprl, ker menim, da je ta instrument dragocen vir podpore za delavce, ki jih je gospodarska kriza pahnila v težave. ESPG je bil ustanovljen leta 2006, da bi zagotovil praktično podporo presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni bodisi zaradi razlogov, povezanih s selitvijo njihovih podjetij, ali po spremembi v letu 2009, zaradi gospodarske krize, da bi s tem pomagali pri njihovem ponovnem vključevanju na trg dela.

Današnje glasovanje se je nanašalo na prošnjo za pomoč za 1.181 presežnih delavcev iz štirih proizvodnih obratov podjetja Heidelberger Druckmaschinen v Baden-Württembergu, ki je proizvajalec tiskarskih strojev; vsota te pomoči, ki jo financira ESPG, znaša 8.308.555 EUR. Pozdravljam sprejetje poročila, ki kaže, da je ESPG koristno in učinkovito sredstvo za reševanje brezposelnosti, ki je posledica globalizacije in gospodarske krize.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji je bil vzpostavljen zato, da bi se zagotovila pomoč delavcem, ki trpijo posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih. 1.181 presežnih delavcev iz štirih proizvodnih obratov podjetja Heidelberger Druckmaschinen v Baden-Württembergu (ki je proizvajalec tiskarskih strojev) spada prav v to kategorijo, zato sem podprl uporabi 8.308.555 EUR za pomoč tem delavcem.

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Vzdržal sem se iz spoštovanja do nemških delavcev Skupine Heidelberger Druckmaschinen, ki so bili žrtvovani na oltarju globalizacije. V položaju, v katerega so pahnjeni zaradi neoliberalnih politik, ki jih zagovarja Evropska unija, te zamika, da bi glasoval proti glede na uborni znesek te miloščine. Toda tisto malo, kar dobijo, jim lahko olajša stisko. Toda zaradi tega logika Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji ni nič manj nesprejemljiva. To potrjuje logiko, ki je to skupino, ki igra vodilno vlogo na svetu pri proizvodnji tiskarskih strojev, pripeljala k temu, da se preseli za namen povečanja svojega dobička.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) EU je območje solidarnosti in Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) sodi v ta okvir. Ta podpora je ključna za pomoč brezposelnim in žrtvam selitev podjetij, do katerih prihaja v globaliziranem svetu. Seli se čedalje večje število podjetij, ki izkoriščajo nižje stroške dela v številnih državah, predvsem na Kitajskem in v Indiji, kar povzroča škodo v tistih državah, ki spoštujejo pravice delavcev. Cilj ESPG je pomagati delavcem, ki so žrtve selitev podjetij, in je temeljnega pomena pri lajšanju dostopa do nove zaposlitve. ESPG so v preteklosti uporabljale druge države EU, zato je zdaj primerno, da to pomoč dodelimo Nemčiji, ki je zaprosila zanjo zaradi 1.181 presežnih delavcev iz štirih proizvodnih obratov podjetja Heidelberger Druckmaschinen v Baden-Württembergu, ki je proizvajalec tiskarskih strojev.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Po vsej Evropi se še vedno čutijo posledice gospodarske krize. Tudi v Nemčiji se nekaj podjetij še vedno bori za preživetje in odpušča veliko presežnih delavcev. V obdobju od 26. januarja in 26. maja 2010 je proizvajalec tiskarskih strojev, Durkmaschinen AG s sedežem v Heidelbergu zaradi krize moral odpustiti 1.181 presežnih delavcev. Zvezna republika Nemčija je zato iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji zaprosila za 8.308.555 EUR v obliki pomoči. Poročilo podpiram, saj so izpolnjena vsa opredeljena merila za uporabo sredstev.

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. – (DE) Podpiram uporabo sklada v zvezi s to prošnjo, saj lahko ta ukrep zagotovi dodatno podporo delavcem, ki so jih prizadele posledice večjih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, in pomaga pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela. Zato sem to podprl.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ker je Nemčija zaprosila za pomoč za 1.181 presežnih delavcev iz štirih proizvodnih obratov podjetja Heidelberger Druckmaschinen v Baden-Württembergu, ki je proizvajalec tiskarskih strojev, sem resolucijo podprla, saj se s predlogom Komisije, kot ga je popravil Parlament, strinjam.

Strinjam se tudi z naslednjim:

- Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) bi moral nuditi podporo ponovnemu vključevanju posameznih presežnih delavcev v proces zaposlovanja in rada bi ponovno poudarila, da pomoč iz ESPG ne sme nadomestiti ukrepov, za katere so odgovorna podjetja na podlagi nacionalne zakonodaje ali kolektivnih pogodb, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij oziroma sektorjev;

- delovanje in dodano vrednost ESPG bi morali oceniti v okviru splošne ocene programov in različnih drugih instrumentov, vzpostavljenih z medinstitucionalnim sporazumom z dne 17. maja 2006.

Pozdravljam predlog Komisije o vzpostavitvi dodatnega vira odobritve plačil za neporabljena sredstva Evropskega socialnega sklada, ki je sledil številnim opozorilom Evropskega parlamenta, da je bil ESPG ustanovljen kot ločen in poseben instrument z lastnimi cilji in roki in da je zaradi tega treba opredeliti ustrezne proračunske vrstice za prerazporeditve.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Prošnja za pomoč iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG), ki jo je Nemčija vložila za 1.181 presežnih delavcev, ki so bili iz štirih proizvodnih obratov podjetja Heidelberger Druckmaschinen v Baden-Württembergu, ki je proizvajalec tiskarskih strojev, odpuščeni v obdobju od 26. januarja do 26. maja 2010, izpolnjuje vsa zakonsko predpisana merila za upravičenost. Uredba (ES) št. 546/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1927/2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji je namreč začasno razširila področje delovanja ESPG tako, da zajema tudi posredovanje v takšnih okoliščinah, ko je neposredno zaradi svetovne gospodarske in finančne krize odpuščenih „vsaj 500 presežnih delavcev v obdobju štirih mesecev v podjetju v državi članici“. Zato sem resolucijo podprl v upanju, da bodo uporaba ESPG tem delavcem pomagala, da se uspešno ponovno vključijo na trg dela.

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. – (DE) Z izjemo prošnje podjetja Heidelberger Druckmaschinen sem brez zadržkov podprla vse druge prošnje za uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, o katerih smo glasovali danes, saj podpiram temeljni namen Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji in predvsem neposredno podporo, ki je dana ljudem, ki so, ne po svoji krivdi temveč zaradi globalizacije, izgubili službo. V primeru zgoraj navedenega podjetja Heidelberger Druckmaschinen pa sem se glasovanja vzdržala. V tem primeru imam namreč jasne zadržke. Dobro znano je, da je podjetje Heidelberger Druckmaschinen dragulj nemškega sektorja strojništva. Več let je ustvarjalo velike dobičke.

Zatem je res nastopilo tudi obdobje dveh ali treh finančno težkih let. Heidelberger Druckmaschinen se je odzval tako, kot se že značilno odzivajo velika podjetja: zmanjšal je število zaposlenih na območju, kjer so bile plače visoke, torej v Nemčiji, in obenem vlagal in povečal število zaposlenih na Kitajskem, kjer so plače nizke. Če je sredi takšnega početja vložena prošnja za uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, je to samo negativen primer za to, kako se socialno pomemben in zelo odgovoren ukrep EU izkorišča s strani mednarodnih podjetij, da bi se izognila svoji družbeni odgovornosti.

Poročilo: Barbara Matera (A7-0359/2010)

  Jean-Pierre Audy (PPE), v pisni obliki. – (FR) Na podlagi poročila moje izvrstne italijanske kolegice Barbare Matera sem podprl predlog sklepa o uporabi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) v višini 0.6 milijona EUR za pomoč Poljski, ki se spopada z odpuščanjem presežnih delavcev v tekstilni industriji. Dve podjetji iz avtomobilske industrije sta odpustili petsto devetdeset presežnih delavcev. Podpiram dejstvo, da to pomoč upravljajo in nadzorujejo organi, ki so na Poljskem zadolženi za Evropski socialni sklad (ESS), saj se stroški spremljanja s tem omejijo na zgolj 2.000 EUR. Tako kot gospa Matera, tudi jaz čestitam Komisiji, ker je v okviru uporabe ESPG predlagala druge vire sredstev za plačila za neporabljena sredstva ESS. Vendar pa obžalujem dejstvo, da so bile odobritve plačil za namen uporabe ESPG v korist temu primeru vzete iz proračunske postavke, ki je namenjena podpori MSP in inovacijam. Obsoditi moramo pomanjkljivosti Komisije pri izvajanju programov s področja konkurenčnosti in inovacij, zlasti v času gospodarske krize, ki bo skoraj gotovo močno povečala potrebe po pomoči.

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ker je Poljska zaprosila za pomoč v zvezi s 590 presežnimi delavci v dveh podjetjih, ki sta razvrščeni v oddelek 29 NACE Revizija 2 (proizvodnja motornih vozil, priklopnikov in polpriklopnikov), v regiji Wielkopolskie na ravni NUTS II, sem resolucijo podprla, ker se strinjam s predlogom Komisije in spremembami predloga, ki jih je predložil Parlament. Pozdravljam predlog Komisije v zvezi z uporabo ESPG, in sicer o vzpostavitvi dodatnega vira odobritve plačil za neporabljena sredstva Evropskega socialnega sklada, ki je sledil številnim opozorilom Evropskega parlamenta, da je bil ESPG ustanovljen kot ločen in poseben instrument z lastnimi cilji in roki in da je zaradi tega treba opredeliti ustrezne proračunske vrstice za prerazporeditve.

  Mário David (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pomoč presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni zaradi prestrukturiranja in selitve proizvodnje, mora biti dinamična in prožna, da bi se lahko hitro in učinkovito izvršila. Zaradi strukturnih sprememb v svetovni trgovini je pomembno, da lahko evropsko gospodarstvo učinkovito izvaja instrumente, namenjene podpori delavcem, ki jih je to prizadelo, ter da jim s prekvalificiranjem pomaga pri hitri ponovni vključitvi na trg dela. Finančno pomoč je zato treba odobravati individualno. Treba je tudi poudariti, da ta pomoč ne more nadomestiti ukrepov, za katere so običajno odgovorna podjetja, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij. Ker je Poljska zaprosila za pomoč v zvezi s 590 presežnimi delavci v dveh podjetjih, ki sta razvrščeni v oddelek 29 NACE Revizija 2 (proizvodnja motornih vozil, priklopnikov in polpriklopnikov), v regiji Wielkopolskie na ravni NUTS II, sem resolucijo podprl, ker se strinjam s predlogom Komisije o uporabi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji za Poljsko.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Finančna in gospodarska kriza, ki jo prestajamo, je skupaj z nenehnimi spremembami na trgu dela, ki jih je povzročila drugačna struktura svetovne trgovine, privedla do neštetih žrtev brezposelnosti, ki je v mnogih primerih dolgoročna. Za odziv na takšne razmere je bil ustanovljen Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji. V tem posebnem primeru govorimo o uporabi več kot 600.000 EUR v korist Poljski za podporo 613 presežnim delavcem v dveh podjetjih iz sektorja proizvodnje motornih vozil, ki so bili odpuščeni v obdobju od 1. marca 2009 do 30. novembra 2009. Ker je Komisija preučila to prošnji in meni, da je ustrezna ter da izpolnjuje pogoje, in ker predlaga, da naj se prošnji ugodi, sem to podprl.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Zaradi socialnega vpliva svetovne gospodarske krize, ki je še zlasti vplivala na zaposlovanje, je ustrezna uporaba Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) ključnega pomena za lajšanje stiske številnih evropskih posameznikov in družin, saj prispeva k njihovi ponovni vključitvi v družbo in poklicnem razvoju, obenem pa usposablja delovno silo, primerno za potrebe podjetij in krepitev gospodarstva. V tem okviru je bil predložen tudi ta intervencijski načrt za Poljsko, in sicer v zvezi z odpuščanjem 590 presežnih delavcev v dveh podjetjih, ki sta razvrščeni v oddelek 29 NACE Revizija 2 (proizvodnja motornih vozil, priklopnikov in polpriklopnikov), v regiji Wielkopolskie na ravni NUTS II. Zato upam, da bodo evropske institucije močno okrepile svoja prizadevanja pri izvajanju ukrepov, ki pospešujejo in izboljšujejo stopnje uporabe tako pomembnega vira, kot je ESPG, katerega trenutna uporaba je na zelo nizki ravni. Letos se je zaprosilo za samo 11 % od 500 milijonov EUR, ki so na voljo.

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. – (IT) Uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za Poljsko sem podprl, ker menim, da je ta instrument dragocen vir podpore za delavce, ki jih je gospodarska kriza pahnila v težave. ESPG je bil ustanovljen leta 2006, da bi zagotovil praktično podporo presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni bodisi zaradi razlogov, povezanih s selitvijo njihovih podjetij, ali po spremembi v letu 2009, zaradi gospodarske krize, da bi s tem pomagali pri njihovem ponovnem vključevanju na trg dela.

Prošnja za pomoč se nanaša na 1.104 presežne delavce (izmed katerih bo pomoč namenjena 590 delavcem), ki so bili odpuščeni v dveh podjetjih, ki sta razvrščeni v oddelek 29 NACE Revizija 2 (proizvodnja motornih vozil, priklopnikov in polpriklopnikov), kar znaša 633.077 EUR, financiranih iz ESPG. Pozdravljam sprejetje poročila, ki kaže, da je ESPG koristno in učinkovito sredstvo za reševanje brezposelnosti, ki je posledica globalizacije in gospodarske krize.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Komisija predlaga dodelitev 633.077 EUR iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji za pomoč 1.104 delavcem, ki so bili odpuščeni na Poljskem v dveh podjetjih, ki delujeta v proizvodnji motornih vozil, priklopnikov in polpriklopnikov. Ta predlog sem podprl.

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Vzdržal sem se iz spoštovanja do delavcev iz poljske avtomobilske industrije, ki so bili žrtvovani na oltarju globalizacije. V položaju, v katerega so pahnjeni zaradi neoliberalnih politik, ki jih zagovarja Evropska unija, te zamika, da bi glasoval proti glede na uborni znesek te miloščine. Toda tisto malo, kar dobijo, jim lahko olajša stisko. Toda zaradi tega logika Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji ni nič manj nesprejemljiva. To potrjuje logiko, ki je podjetja, kot sta SEWS in Loni Atokabel, pripeljala k temu, da se preselijo za namen povečanja svojega dobička.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) EU je območje solidarnosti in Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) sodi v ta okvir. Ta podpora je ključna za pomoč brezposelnim in žrtvam selitev podjetij, do katerih prihaja v globaliziranem svetu. Seli se čedalje večje število podjetij, ki izkoriščajo nižje stroške dela v številnih državah, predvsem na Kitajskem in v Indiji, kar povzroča škodo v tistih državah, ki spoštujejo pravice delavcev. Cilj ESPG je pomagati delavcem, ki so žrtve selitev podjetij, in je temeljnega pomena pri lajšanju dostopa do nove zaposlitve. V preteklosti so ESPG že uporabile druge države EU, zato je prav, da odobrimo pomoč tudi Poljski, ki je vložila prošnjo v zvezi s 590 presežnimi delavci iz dveh podjetij, ki sta razvrščeni v razdelek 29 NACE Revizija 2 (proizvodnja motornih vozil, priklopnikov in polpriklopnikov), v regiji Wielkopolskie na ravni NUTS II.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Da bi lahko preprečili velik porast stopnje brezposelnosti, ki je posledica finančne in gospodarske krize, države članice EU potrebujejo sredstva za namen hitrega in učinkovitega izvajanja političnih ukrepov. Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji v ta namen daje vsako leto na voljo 500 milijonov EUR. Če je v določenem obdobju iz enega ali več podjetij odpuščenih 500 presežnih delavcev, se lahko vloži prošnja za uporabo teh sredstev. Poročilo podpiram, saj je pomoč v višini 633.077 EUR za 1.104 presežne delavce iz podjetij, ki sta razvrščeni v oddelek 29 NACE Revizija 2, popolnoma upravičena.

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. – (DE) Poročilo sem podprl, saj zadeva usmerjene ukrepe za pomoč delavcem, ki so utrpeli posledice gospodarske krize.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ker je Poljska zaprosila za pomoč v zvezi s 590 presežnimi delavci v dveh podjetjih, ki sta razvrščeni v oddelek 29 NACE Revizija 2 (proizvodnja motornih vozil, priklopnikov in polpriklopnikov), v regiji Wielkopolskie na ravni NUTS II, sem resolucijo podprla, ker se strinjam s predlogom Komisije in spremembami predloga, ki jih je predložil Parlament.

Strinjam se tudi z naslednjim:

- Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) bi moral nuditi podporo ponovnemu vključevanju posameznih presežnih delavcev v proces zaposlovanja in rada bi ponovno poudarila, da pomoč iz ESPG ne sme nadomestiti ukrepov, za katere so odgovorna podjetja na podlagi nacionalne zakonodaje ali kolektivnih pogodb, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij oziroma sektorjev;

- delovanje in dodano vrednost ESPG bi morali oceniti v okviru splošne ocene programov in različnih drugih instrumentov, vzpostavljenih z medinstitucionalnim sporazumom z dne 17. maja 2006.

Pozdravljam predlog Komisije o vzpostavitvi dodatnega vira odobritve plačil za neporabljena sredstva Evropskega socialnega sklada, ki je sledil številnim opozorilom Evropskega parlamenta, da je bil ESPG ustanovljen kot ločen in poseben instrument z lastnimi cilji in roki in da je zaradi tega treba opredeliti ustrezne proračunske vrstice za prerazporeditve.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Poljska prošnja za pomoč iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) v zvezi z 590 presežnimi delavci iz dveh podjetij, ki sta razvrščeni v oddelek 29 NACE Revizija 2 (proizvodnja motornih vozil, priklopnikov in polpriklopnikov), v regiji Wielkopolskie na ravni NUTS II, izpolnjuje vsa zakonsko predpisana merila za upravičenost. Uredba (ES) št. 546/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1927/2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji je namreč začasno razširila področje delovanja ESGP tako, da zajema tudi posredovanje v takšnih okoliščinah, ko je neposredno zaradi svetovne gospodarske in finančne krize odpuščenih „vsaj 500 presežnih delavcev v obdobju devetih mesecev, zlasti v malih in srednje velikih podjetjih, v oddelku NACE 2 v eni regiji ali dveh sosednjih regijah po ravni NUTS II“. Zato sem resolucijo podprl v upanju, da bodo uporaba ESPG tem delavcem pomagala, da se uspešno ponovno vključijo na trg dela.

Poročilo: Barbara Matera (A7-0358/2010)

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE), v pisni obliki. – (ES) Pomoč regiji Aragón sem podprla. Gostota prebivalstva te avtonomne skupnosti je manjša od povprečja EU (112 prebivalcev na kvadratni kilometer); njena tradicionalna gospodarska panoga je gojenje žit in ovčereja; njena trgovina na drobno je utrpela odpuščanje 1.154 presežnih delavcev iz 593 podjetij v devetmesečnem obdobju; 56 % ljudi v tem storitvenem sektorju je brezposelnih od februarja 2010, od teh pa jih je 73 % žensk; 73,9 % presežnih delavcev so bili prodajalci v trgovinah in marketih; 14,4 % jih je opravljalo nekvalificirana dela. Žalostno je, da se ukrepi sprejemajo prepozno, 11 mesecev po prvih odpuščanjih.

Bilo bi zanimivo analizirati rezultate začasnih in izrednih ukrepov pomoči za presežne delavce, ki bodo sprejeti za namen njihovega ponovnega vključevanja na trg dela. Vendar pa mora biti jasno, da ti ukrepi ne smejo nadomestiti ukrepov, ki so jih podjetja dolžna sprejeti v skladu z nacionalno zakonodajo oziroma kolektivnimi pogodbami.

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ker je Španija zaprosila za pomoč v zvezi s 1.154 presežnimi delavci v 593 podjetjih, ki so razvrščena v oddelek 47 NACE Revizija 2 (trgovina na drobno, razen z motornimi vozili), v regiji Aragón na ravni NUTS II, sem resolucijo podprla, ker se strinjam s predlogom Komisije in spremembami predloga, ki jih je predložil Parlament. Strinjam se tudi, da je treba delovanje in dodano vrednost Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji ovrednotiti v okviru splošnega ocenjevanja programov in raznih drugih instrumentov, ustvarjenih z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 17. maja 2006, v procesu vmesnega pregleda večletnega finančnega okvira 2007-2013.

  Mário David (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pomoč presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni zaradi prestrukturiranja in selitve proizvodnje, mora biti dinamična in prožna, da bi se lahko hitro in učinkovito izvršila. Zaradi strukturnih sprememb v svetovni trgovini je pomembno, da lahko evropsko gospodarstvo učinkovito izvaja instrumente, namenjene podpori delavcem, ki jih je to prizadelo, ter da jim s prekvalificiranjem pomaga pri hitri ponovni vključitvi na trg dela. Finančno pomoč je zato treba odobravati individualno. Treba je tudi poudariti, da ta pomoč ne more nadomestiti ukrepov, za katere so običajno odgovorna podjetja, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij. Ker je Španija zaprosila za pomoč v zvezi s 1.154 presežnimi delavci v 593 podjetjih, ki so razvrščena v oddelek 47 NACE Revizija 2 (trgovina na drobno, razen z motornimi vozili), v regiji Aragón na ravni NUTS II, sem to poročilo oziroma uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji za Španijo v celoti podprl.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Finančna in gospodarska kriza, ki jo prestajamo, je skupaj z nenehnimi spremembami na trgu dela, ki jih je povzročila drugačna struktura svetovne trgovine, privedla do neštetih žrtev brezposelnosti, ki je v mnogih primerih dolgoročna. Za odziv na takšne razmere je bil ustanovljen Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji. V tem posebnem primeru govorimo o uporabi več kot 1,5 milijona EUR v korist Španiji za podporo 1.154 presežnim delavcem v 593 podjetjih iz sektorja trgovine na drobno, ki so bili odpuščeni v obdobju od 1. junija 2009 do 28. februarja 2010. Ker je Komisija preučila to prošnji in meni, da je ustrezna ter da izpolnjuje pogoje, in ker predlaga, da naj se prošnji ugodi, sem to podprl.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Zaradi socialnega vpliva svetovne gospodarske krize, ki je še zlasti vplivala na zaposlovanje, je ustrezna uporaba Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) ključnega pomena za lajšanje stiske številnih evropskih posameznikov in družin, saj prispeva k njihovi ponovni vključitvi v družbo in poklicnem razvoju, obenem pa usposablja delovno silo, primerno za potrebe podjetij in krepitev gospodarstva. V tem okviru je bil predložen tudi ta intervencijski načrt za Španijo, in sicer v zvezi z odpuščanjem 1.154 presežnih delavcev v 593 podjetjih, ki so razvrščena v oddelek 47 (trgovina na drobno, razen z motornimi vozili), v regiji Aragón na ravni NUTS II. Zato upam, da bodo evropske institucije močno okrepile svoja prizadevanja pri izvajanju ukrepov, ki pospešujejo in izboljšujejo stopnje uporabe tako pomembnega vira, kot je ESPG, katerega trenutna uporaba je na zelo nizki ravni. Letos se je zaprosilo za samo 11 % od 500 milijonov EUR, ki so na voljo.

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. – (IT) Uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za Španijo sem podprl, ker menim, da je ta instrument dragocen vir podpore za delavce, ki jih je gospodarska kriza pahnila v težave. ESPG je bil ustanovljen leta 2006, da bi zagotovil praktično podporo presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni bodisi zaradi razlogov, povezanih s selitvijo njihovih podjetij, ali po spremembi v letu 2009, zaradi gospodarske krize, da bi s tem pomagali pri njihovem ponovnem vključevanju na trg dela.

Današnja prošnja za pomoč se nanaša na 1.154 presežnih delavcev v 593 podjetjih, razvrščenih v oddelek 47 NACE Revizija 2 (trgovina na drobno, razen z motornimi vozili), znesek pomoči pa znaša 1.560.000 EUR in se bo financiral iz ESPG. Podariti moram tudi pomen ESPG, ki se je pokazal kot koristno in učinkovito sredstvo za reševanje brezposelnosti, ki je posledica globalizacije in gospodarske krize.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – V tej prošnji Španije za uporabo 1.560.000 EUR iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji za pomoč 1.154 presežnim delavcem v 593 različnih maloprodajnih podjetjih, ki so bili odpuščeni v obdobju devetih mesecev, se kaže obseg svetovne recesije. To prošnjo sem podprl.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) EU je območje solidarnosti in Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) sodi v ta okvir. Ta podpora je ključna za pomoč brezposelnim in žrtvam selitev podjetij, do katerih prihaja v globaliziranem svetu. Seli se čedalje večje število podjetij, ki izkoriščajo nižje stroške dela v številnih državah, predvsem na Kitajskem in v Indiji, kar povzroča škodo v tistih državah, ki spoštujejo pravice delavcev. Cilj ESPG je pomagati delavcem, ki so žrtve selitev podjetij, in je temeljnega pomena pri lajšanju dostopa do nove zaposlitve. V preteklosti so ESPG že uporabile druge države EU, zato je prav, da odobrimo pomoč tudi Španiji, ki je vložila prošnjo v zvezi s 1.154 presežnimi delavci iz 593 podjetij, ki so razvrščena v oddelek 47 NACE Revizija 2 (trgovina na drobno, razen z motornimi vozili), v regiji Aragón na ravni NUTS II.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) 593 španskih podjetij, razvrščenih v oddelek 47 NACE Revizija 2 v regiji Aragón na ravni NUTS II, je odpustilo 1.154 presežnih delavcev. Finančna in gospodarska kriza sta povzročili hud upad prodaje v sektorju trgovine na drobno. Te razmere imajo resne posledice zlasti za regijo Aragón, katere gostota prebivalstva je nižja od povprečja EU. Bojimo se, da bo prišlo do nadaljnjega izseljevanja iz te regije, kjer je pred krizo bilo čutiti majhen porast. Poročilo podpiram, saj je treba nemudoma ukrepati, da bi se odzvali na porast stopenj brezposelnosti, zlasti v majhnih regijah s pešajočim gospodarstvom.

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. – (DE) Ker gre pri tem za dodatno podporo za delavce, ki so bili odpuščeni zaradi posledic svetovne finančne in gospodarske krize in ki naj bi na tak način pridobili dodatna sredstva za ponovno vključevanje na trg dela, sem to podprl.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ker je Španija zaprosila za pomoč v zvezi s 1.154 presežnimi delavci v 593 podjetjih, ki so razvrščena v oddelek 47 NACE Revizija 2 (trgovina na drobno, razen z motornimi vozili), v regiji Aragón na ravni NUTS II, sem resolucijo podprla, ker se strinjam s predlogom Komisije in spremembami predloga, ki jih je predložil Parlament.

Strinjam se tudi z naslednjim:

- Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) bi moral nuditi podporo ponovnemu vključevanju posameznih presežnih delavcev v proces zaposlovanja in rada bi ponovno poudarila, da pomoč iz ESPG ne sme nadomestiti ukrepov, za katere so odgovorna podjetja na podlagi nacionalne zakonodaje ali kolektivnih pogodb, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij oziroma sektorjev;

- delovanje in dodano vrednost ESPG bi morali oceniti v okviru splošne ocene programov in različnih drugih instrumentov, vzpostavljenih z medinstitucionalnim sporazumom z dne 17. maja 2006.

Pozdravljam predlog Komisije o vzpostavitvi dodatnega vira odobritve plačil za neporabljena sredstva Evropskega socialnega sklada, ki je sledil številnim opozorilom Evropskega parlamenta, da je bil ESPG ustanovljen kot ločen in poseben instrument z lastnimi cilji in roki in da je zaradi tega treba opredeliti ustrezne proračunske vrstice za prerazporeditve.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Španska prošnja za pomoč iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) v zvezi z 1.154 presežnimi delavci iz 593 podjetij, ki so razvrščena v oddelek 47 NACE Revizija 2 (trgovina na drobno, razen z motornimi vozili), v regiji Aragón na ravni NUTS II, izpolnjuje vsa zakonsko predpisana merila za upravičenost. Uredba (ES) št. 546/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1927/2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji je namreč začasno razširila področje delovanja ESGP tako, da zajema tudi posredovanje v takšnih okoliščinah,ko neposredno zaradi svetovne gospodarske in finančne krize „v obdobju devetih mesecev izgubi delo vsaj 500 delavcev, zlasti v malih in srednje velikih podjetjih, v oddelku NACE 2 v eni regiji ali dveh sosednjih regijah na ravni NUTS II“. Zato sem resolucijo podprl v upanju, da bodo uporaba ESPG tem delavcem pomagala, da se uspešno ponovno vključijo na trg dela.

Poročilo: Barbara Matera (A7-0357/2010)

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE), v pisni obliki. – (ES) Pomoč iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji za Valencio sem podprla, ker je bilo zaradi strukturnih sprememb v svetovni trgovini in finančne krize v obdobju od 13. aprila 2009 do 12. januarja 2010 nepričakovano odpuščenih 544 presežnih delavcev v 143 podjetjih iz tekstilnega sektorja v Valencii, kar je imelo resne posledice na lokalni ravni. Med odpuščenimi delavci je 61,7 % moških, 22 % jih je starejših od 55 let, 79,9 % jih ima dokončano samo osnovno izobrazbo, štirje pa so invalidi.

Mislim, da bodo z usposabljanjem, ki jim bo omogočeno v 14 mesecih plačanega dela za polovični delovni čas, izboljšali svojo poklicno usposobljenost, da bi se lahko vključili na trg dela. Kot že v prejšnjem primeru je žalostno, da se ukrepi sprejemajo prepozno, eno leto in dva meseca po prvih odpuščanjih.

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ker je Španija zaprosila za pomoč v zvezi s 350 presežnimi delavci v 143 podjetjih, ki so razvrščena v oddelek 13 NACE Revizija 2 (proizvodnja oblačil), v regiji Comunidad Valenciana na ravni NUTS II, sem resolucijo podprla, ker se strinjam s predlogom Komisije in spremembami predloga, ki jih je predložil Parlament. Strinjam se tudi, da bi predlog Komisije v svoji obrazložitvi moral vključevati jasne in podrobne informacije o vlogi ter analiza meril za upravičenost, pojasnjeni pa so tudi razlogi za odobritev vloge, kar je v skladu z zahtevami Parlamenta.

  Mário David (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pomoč presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni zaradi prestrukturiranja in selitve proizvodnje, mora biti dinamična in prožna, da bi se lahko hitro in učinkovito izvršila. Zaradi strukturnih sprememb v svetovni trgovini je pomembno, da lahko evropsko gospodarstvo učinkovito izvaja instrumente, namenjene podpori delavcem, ki jih je to prizadelo, ter da jim s prekvalificiranjem pomaga pri hitri ponovni vključitvi na trg dela. Finančno pomoč je zato treba odobravati individualno. Treba je tudi poudariti, da ta pomoč ne more nadomestiti ukrepov, za katere so običajno odgovorna podjetja, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij. Ker je Španija zaprosila za pomoč v zvezi s 350 presežnimi delavci v 143 podjetjih, ki so razvrščena v oddelek 13 NACE Revizija 2 (proizvodnja oblačil), v regiji Comunidad Valenciana, sem to poročilo oziroma uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji za Španijo v celoti podprl.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Finančna in gospodarska kriza, ki jo prestajamo, je skupaj z nenehnimi spremembami na trgu dela, ki jih je povzročila drugačna struktura svetovne trgovine, privedla do neštetih žrtev brezposelnosti, ki je v mnogih primerih dolgoročna. Za odziv na takšne razmere je bil ustanovljen Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji. V tem posebnem primeru govorimo o uporabi več kot 2 milijona EUR v korist Španiji za podporo 544 presežnim delavcem v 143 podjetjih iz tekstilnega sektorja, ki so bili odpuščeni v obdobju od 13. aprila 2009 do 12. januarja 2010. Ker je Komisija preučila to prošnji in meni, da je ustrezna ter da izpolnjuje pogoje, in ker predlaga, da naj se prošnji ugodi, sem to podprl.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Zaradi socialnega vpliva svetovne gospodarske krize, ki je še zlasti vplivala na zaposlovanje, je ustrezna uporaba Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) ključnega pomena za lajšanje stiske številnih evropskih posameznikov in družin, saj prispeva k njihovi ponovni vključitvi v družbo in poklicnem razvoju, obenem pa usposablja delovno silo, primerno za potrebe podjetij in krepitev gospodarstva. V tem okviru je bil predložen tudi ta intervencijski načrt za Španijo, in sicer v zvezi z odpuščanjem 350 presežnih delavcev v 143 podjetjih, ki so razvrščena v oddelek 13 NACE Revizija 2 (proizvodnja oblačil), v regiji Comunidad Valenciana na ravni NUTS II. Zato upam, da bodo evropske institucije močno okrepile svoja prizadevanja pri izvajanju ukrepov, ki pospešujejo in izboljšujejo stopnje uporabe tako pomembnega vira, kot je ESPG, katerega trenutna uporaba je na zelo nizki ravni. Letos se je zaprosilo za samo 11 % od 500 milijonov EUR, ki so na voljo.

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. – (IT) Uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za Španijo sem podprl, ker menim, da je ta instrument dragocen vir podpore za delavce, ki jih je gospodarska kriza pahnila v težave. ESPG je bil ustanovljen leta 2006, da bi zagotovil praktično podporo presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni bodisi zaradi razlogov, povezanih s selitvijo njihovih podjetij, ali po spremembi v letu 2009, zaradi gospodarske krize, da bi s tem pomagali pri njihovem ponovnem vključevanju na trg dela.

Današnja prošnja za pomoč se nanaša na 544 presežnih delavcev (izmed katerih bo pomoč namenjena 350 delavcem), ki so bili odpuščeni v 143 podjetjih, ki so razvrščena v oddelek 13 NACE Revizija 2 (proizvodnja oblačil), kar znaša 2.059.466 EUR, financiranih iz ESPG. Pozdravljam sprejetje poročila, ki kaže, da je ESPG koristno in učinkovito sredstvo za reševanje brezposelnosti, ki je posledica globalizacije in gospodarske krize.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Tekstilni sektor se trenutno v vsej Evropi spopada s težkimi časi. Komisija v odziv na odpuščanje 528 presežnih delavcev v 33 podjetjih v tem sektorju v Španiji predlaga uporabo 1.422.850 EUR. Glasoval sem za.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) EU je območje solidarnosti in Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) sodi v ta okvir. Ta podpora je ključna za pomoč brezposelnim in žrtvam selitev podjetij, do katerih prihaja v globaliziranem svetu. Seli se čedalje večje število podjetij, ki izkoriščajo nižje stroške dela v številnih državah, predvsem na Kitajskem in v Indiji, kar povzroča škodo v tistih državah, ki spoštujejo pravice delavcev. Cilj ESPG je pomagati delavcem, ki so žrtve selitev podjetij, in je temeljnega pomena pri lajšanju dostopa do nove zaposlitve. V preteklosti so ESPG že uporabile druge države EU, zato je prav, da odobrimo pomoč tudi Španiji, ki je vložila prošnjo v zvezi s 350 presežnimi delavci iz 143 podjetij, ki so razvrščena v oddelek 13 NACE Revizija 2 (proizvodnja oblačil), v regiji Comunidad Valenciana na ravni NUTS II.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) V obdobju od 13. aprila 2009 do 12. januarja 2010 je bilo iz 143 podjetij, razvrščenih v oddelek 13 NACE Revizija 2 (proizvodnja oblačil) odpuščenih 544 španskih delavcev. Da bi se lahko 350 izmed njih zagotovila pomoč, je Španija zaprosila za uporabo 2.059.466 EUR iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji. Poročilo podpiram, saj so v celoti izpolnjena vsa merila za uporabo sklada.

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. – (DE) Ker je delež malih in srednje velikih podjetij, ki so predvsem specializirana za proizvodnjo pohištva, obutve, oblačil, keramičnih izdelkov in igrač, v regiji Comunidad Valenciana zelo visok in ker storitveni sektor predstavlja 60 % skupne stopnje zaposlenosti v tej regiji, je visoko število odpuščenih presežnih delavcev v zadnjih dveh letih ta sektor še posebej močno prizadelo. To ima velike posledice na lokalni ravni. Zato je zelo pomembno, da tekstilni sektor okrepimo in mu še naprej nudimo podporo. Zato sem to prošnjo podprl.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ker je Španija zaprosila za pomoč v zvezi s 350 presežnimi delavci v 143 podjetjih, ki so razvrščena v oddelek 13 NACE Revizija 2 (proizvodnja oblačil), v regiji Comunidad Valenciana na ravni NUTS II, sem resolucijo podprla, ker se strinjam s predlogom Komisije in spremembami predloga, ki jih je predložil Parlament.

Strinjam se tudi z naslednjim:

- Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) bi moral nuditi podporo ponovnemu vključevanju posameznih presežnih delavcev v proces zaposlovanja in rada bi ponovno poudarila, da pomoč iz ESPG ne sme nadomestiti ukrepov, za katere so odgovorna podjetja na podlagi nacionalne zakonodaje ali kolektivnih pogodb, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij oziroma sektorjev;

- delovanje in dodano vrednost ESPG bi morali oceniti v okviru splošne ocene programov in različnih drugih instrumentov, vzpostavljenih z medinstitucionalnim sporazumom z dne 17. maja 2006.

Pozdravljam predlog Komisije o vzpostavitvi dodatnega vira odobritve plačil za neporabljena sredstva Evropskega socialnega sklada, ki je sledil številnim opozorilom Evropskega parlamenta, da je bil ESPG ustanovljen kot ločen in poseben instrument z lastnimi cilji in roki in da je zaradi tega treba opredeliti ustrezne proračunske vrstice za prerazporeditve.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Prošnja Španije za pomoč iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) se nanaša na 544 presežnih delavcev (med katerimi je do podpore upravičenih 350 delavcev) v 143 podjetjih, ki so razvrščena v oddelek 14 NACE Revizija 2 (proizvodnja oblačil) v regiji Comunidad Valenciana na ravni NUTS II. Po oceni Komisije ta prošnja izpolnjuje vsa zakonsko predpisana merila za upravičenost. Uredba (ES) št. 546/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1927/2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji je namreč začasno razširila področje delovanja ESGP tako, da zajema tudi posredovanje v takšnih okoliščinah,ko neposredno zaradi svetovne gospodarske in finančne krize „v obdobju devetih mesecev izgubi delo vsaj 500 delavcev, zlasti v malih in srednje velikih podjetjih, v oddelku NACE 2 v eni regiji ali dveh sosednjih regijah na ravni NUTS II“. Zato sem resolucijo podprl v upanju, da bodo uporaba ESPG tem delavcem pomagala, da se uspešno ponovno vključijo na trg dela.

Poročilo: Barbara Matera (A7-0356/2010)

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE), v pisni obliki. – (ES) To pobudo sem podprla, da bi se 330 ljudem od 528, ki so bili odpuščeni v obdobju devetih mesecev v 66 podjetjih v Valencii v sektorju obdelave naravnega kamna, lahko zagotovila dodatna pomoč, da bi se lahko ponovno vključili na trg dela. Med odpuščenimi jih j1 62 % starejših od 45 let, trije so invalidi, 51 % ni opravilo nikakršnega usposabljanja, 34,4 % pa ima dokončano samo osnovno izobrazbo.

Ta skupnost je že prejela drugo pomoč zaradi izgub delovnih mest v proizvodnem sektorju. Zato je treba nujno sprejeti še druge ukrepe. Uporaba Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji je lahko samo del teh ukrepov. Še enkrat obžalujem dejstvo, da je Španija sprejela ukrepe prepozno: tj. eno leto in tri mesece po odpuščanjih, ko bi vendar te ukrepe bilo treba uporabiti takoj in po nujnem postopku.

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ker je Španija zaprosila za pomoč v zvezi s 300 presežnimi delavci v 66 podjetjih, ki so razvrščena v oddelek 23 NACE Revizija 2 (proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov) v regiji Comunidad Valenciana na ravni NUTS II, sem resolucijo podprla, ker se strinjam s predlogom Komisije in spremembami predloga, ki jih je predložil Parlament. Strinjam se tudi, da je treba delovanje in dodano vrednost Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji ovrednotiti v okviru splošnega ocenjevanja programov in raznih drugih instrumentov, ustvarjenih z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 17. maja 2006, v procesu vmesnega pregleda večletnega finančnega okvira 20072013.

  Mário David (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pomoč presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni zaradi prestrukturiranja in selitve proizvodnje, mora biti dinamična in prožna, da bi se lahko hitro in učinkovito izvršila. Zaradi strukturnih sprememb v mednarodni trgovini je pomembno, da lahko evropsko gospodarstvo hitro izvaja instrumente v podporo delavcem, ki so jih te spremembe prizadele, ter da jim omogoči pridobitev znanj in sposobnosti, da se hitro ponovno vključijo na trg dela. Na tej podlagi je treba finančno pomoč zagotavljati individualno. Treba je tudi poudariti, da ta pomoč ne more nadomestiti običajnih ukrepov, za katere so odgovorna podjetja, niti ni namenjena za financiranje podjetij ali njihovo prestrukturiranje. Ker je Španija zaprosila za pomoč v zvezi s 300 presežnimi delavci v 66 podjetjih, ki so razvrščena v oddelek 23 NACE Revizija 2 (proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov), v regiji Comunidad Valenciana, sem to poročilo oziroma uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji za Španijo v celoti podprl.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Danes potrjujemo uporabo svežnja pomoči v višini 1.422.850 EUR iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, in sicer v korist Španije, države, ki jo je svetovna gospodarska kriza hudo prizadela in ki se predvsem spopada s porastom brezposelnosti, ki je višja od evropskega povprečja. V tem posebnem primeru se pomoč nanaša na 528 presežnih delavcev v 66 podjetjih, razvrščeni v oddelek 23 NACE Revizija 2 (proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov). Upam, da se bo špansko gospodarstvo lahko ustrezno odzvalo na krizo, saj je uporaba te pomoči le del tega odziva.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Zaradi socialnega vpliva svetovne gospodarske krize, ki je še zlasti vplivala na zaposlovanje, je ustrezna uporaba Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) ključnega pomena za lajšanje stiske številnih evropskih posameznikov in družin, saj prispeva k njihovi ponovni vključitvi v družbo in poklicnem razvoju, obenem pa zagotavlja nova ustrezna sredstva za izpolnjevanje potreb podjetij in krepitev gospodarstva. V tem okviru je bil oblikovan tudi ta intervencijski načrt za Španijo, in sicer v zvezi s 66 podjetji, ki so razvrščena v oddelek 23 NACE Revizija 2 (proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov), v regiji Comunidad Valenciana na ravni NUTS II. Zato upam, da bodo evropske institucije okrepile svoja prizadevanja pri izvajanju ukrepov, ki pospešujejo in izboljšujejo stopnjo uporabe tako pomembnega vira, kot je ESPG, katerega trenutna uporaba je trenutno na zelo nizki ravni. Letos se je zaprosilo za samo 11 % od 500 milijonov EUR, ki so na voljo.

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. – (IT) Uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za Španijo sem podprl, ker menim, da je ta instrument dragocen vir podpore za delavce, ki jih je gospodarska kriza pahnila v težave. ESPG je bil ustanovljen leta 2006, da bi zagotovil praktično podporo presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni bodisi zaradi razlogov, povezanih s selitvijo njihovih podjetij, ali po spremembi v letu 2009, zaradi gospodarske krize, da bi s tem pomagali pri njihovem ponovnem vključevanju na trg dela.

Današnja prošnja za pomoč se nanaša na 528 presežnih delavcev (izmed katerih bo pomoč namenjena 300 delavcem), ki so bili odpuščeni v 66 podjetjih, razvrščenih v oddelek 23 NACE Revizija 2 (proizvodnja nekovinskih mineralih izdelkov), kar znaša 1.422.850 EUR, financiranih iz ESPG.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Ta prošnja se nanaša na uporabo skupnega zneska v višini 1.422.850 EUR iz ESPG za Španijo. Nanaša se na 528 presežnih delavcev v 66 podjetjih, razvrščenih v oddelek 23 NACE Revizija 2, tj. „proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov“, ki so bili odpuščeni v devetmesečnem referenčnem obdobju od 31. marca do 30 decembra 2009. Ocena Komisije je temeljila na: oceni povezave med odpuščanji in velikimi strukturnimi spremembami v svetovnih trgovinskih tokovih ali finančno krizo; nepredvidljivosti zadevnih odpuščanj; prikazu števila odpuščenih delavcev in skladnosti z merilom iz člena 2(a); obrazložitvi nepredvidljivosti navedenih odpuščanj; določitvi podjetij, ki odpuščajo delavce, in delavcev, ki jim bo namenjena pomoč, zadevnega ozemlja ter organov in zainteresiranih strani na tem ozemlju; vplivu odpuščanj na zaposlovanje na lokalni, regionalni oziroma nacionalni ravni; usklajenem svežnju storitev, prilagojenih posameznikom, ki jih bo treba financirati, vključno s skladnostjo z ukrepi, ki se financirajo iz strukturnih skladov, datumih, ko se bodo storitve, prilagojene posameznim prizadetim delavcem, začele izvajati oziroma ko naj bi se začele izvajati; postopkih za posvetovanje s socialnimi partnerji, vodstvom in nadzornimi sistemi. V skladu z oceno Komisije prošnja izpolnjuje merila za upravičenost, ki jih določa uredba ESPG, zato jo podpiram.

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Vzdržal sem se iz spoštovanja do španskih delavcev iz podjetij, kot je Levantina, ki so bili žrtvovani na oltarju globalizacije. V položaju, v katerega so pahnjeni zaradi neoliberalnih politik, ki jih zagovarja Evropska unija, te zamika, da bi glasoval proti glede na uborni znesek te miloščine. Toda tisto malo, kar dobijo, jim lahko olajša stisko. Toda zaradi tega logika Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji ni nič manj nesprejemljiva. To potrjuje logiko, ki je omogočila družbam Charterhouse in Impala Funds, da povečata svoj kapital na račun delavcev iz podjetja Levantina v regiji Comunidad Valenciana.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) EU je območje solidarnosti in Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) sodi v ta okvir. Ta podpora je ključna za pomoč brezposelnim in žrtvam selitve podjetij, do katerih prihaja v dobi globalizacije. Seli se čedalje večje število podjetij, ki izkoriščajo nižje stroške dela v številnih državah, predvsem na Kitajskem in v Indiji, kar povzroča škodo v državah, ki spoštujejo pravice delavcev. Cilj ESPG je pomagati delavcem, ki so žrtve selitve podjetij, in je temeljnega pomena pri olajšanju dostopa do nove zaposlitve. V preteklosti so ESPG že uporabile druge države EU, zato je prav, da odobrimo pomoč tudi Španiji, ki je vložila prošnjo v zvezi s 300 presežnimi delavci iz 66 podjetij, ki delujejo v panogi, razvrščeni v oddelek 23 NACE Revizija 2 (proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov), v regiji Comunidad Valenciana na ravni NUTS II.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) 500 milijonov EUR je letni najvišji znesek sredstev, ki jih je mogoče uporabiti iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji. Ker je v Španiji v obdobju od 31. marca 2009 do 30. decembra 2009 bilo odpuščenih skupaj 528 presežnih delavcev v 66 podjetjih, uporaba sredstev iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v višini 1.422.850 EUR ni niti najmanj presenetljiva. Poročilo podpiram, sa je polna uporaba Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji nadvse dobrodošla.

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. – (DE) Podpiram to prošnjo, ki želi ublažiti posledice številnih odpuščanj v tem sektorju in delavcem, ki so bili odpuščeni zaradi svetovne finančne in gospodarske krize, pomagati, da se ponovno vključijo na trg dela.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ker je Španija zaprosila za pomoč v zvezi s 300 presežnimi delavci v 66 podjetjih, ki so razvrščena v oddelek 23 NACE Revizija 2 (proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov) v regiji Comunidad Valenciana na ravni NUTS II, sem resolucijo podprla, ker se strinjam s predlogom Komisije in spremembami predloga, ki jih je predložil Parlament.

Strinjam se tudi z naslednjim:

- Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) bi moral nuditi podporo ponovnemu vključevanju posameznih presežnih delavcev v proces zaposlovanja in rada bi ponovno poudarila, da pomoč iz ESPG ne sme nadomestiti ukrepov, za katere so odgovorna podjetja na podlagi nacionalne zakonodaje ali kolektivnih pogodb, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij oziroma sektorjev;

- delovanje in dodano vrednost ESPG bi morali oceniti v okviru splošne ocene programov in različnih drugih instrumentov, vzpostavljenih z medinstitucionalnim sporazumom z dne 17. maja 2006.

Pozdravljam predlog Evropske komisije o oblikovanju alternativnega vira sredstev za neporabljena sredstva Evropskega socialnega sklada v odgovor na ponavljajoče se izjave Evropskega parlamenta, da je treba opredeliti ustrezne proračunske mehanizme za prenos sredstev glede na to, da je bil ESPG oblikovan kot poseben in ločen instrument z lastnimi cilji in obdobji financiranja.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Španska prošnja za pomoč iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) v zvezi s 300 od 528 odpuščenih delavcev iz 66 podjetij, ki so razvrščena v oddelek 23 NACE Revizija 2 (proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov), v regiji Comunidad Valenciana na ravni NUTS II, izpolnjuje vsa zakonsko predpisana merila za upravičenost. V skladu z Uredbo (ES) št. 546/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1927/2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, se je področje delovanja ESPG začasno razširilo: zajema namreč tudi posredovanje v takšnih okoliščinah, ko neposredno zaradi svetovne gospodarske in finančne krize „v obdobju devetih mesecev izgubi delo vsaj 500 delavcev, zlasti v malih in srednje velikih podjetjih, v oddelku NACE 2 v eni regiji ali dveh sosednjih regijah na ravni NUTS II“. Zato sem resolucijo podprl in upam, da bodo sredstva iz ESPG prispevala k uspešni ponovni vključitvi teh delavcev na trg dela.

Poročilo: Barbara Matera (A7-0351/2010)

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE), v pisni obliki. – (ES) Kriza je povzročila 28 % upad registracij vozil. V območju Terres de l'Ebre (Katalonija) je zaposlenost v storitvenem sektorju 60-odstotna. Zaprtje podjetja Lear Automotive je povzročilo 4-odstotno porast brezposelnosti na tem območju, ki je leta 2009 znašala 22,7 %.

Namen te pomoči je zagotoviti sveženj posamezniku prilagojenih storitev, podoben drugi pomoči, ki je bila odobrena v isti regiji in za isti sektor v primeru 1.429 od 2.330 presežnih delavcev. V tem primeru gre za 508 od 515 presežnih delavcev, ki so bili odpuščeni po zaprtju podjetja Lear Automotive v obdobju štirih mesecev v letu 2010. Ta pobudo sem podprla, da bi ta prošnja lahko vsem prizadetim omogočila ponovno vključitev na trg dela in da bo pomagala zmanjšati brezposelnost.

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ker je Španija zaprosila za pomoč za 508 presežnih delavcev v podjetju Lear Automotive (EEDS) Spain, S.L. Sociedad Unipersonal, ki deluje v avtomobilskem sektorju, sem resolucijo podprla, saj se s predlogom Komisije, kot ga je popravil Parlament, strinjam. Strinjam se tudi, da bi predlog Komisije v svoji obrazložitvi moral vključevati jasne in podrobne informacije o vlogi ter analiza meril za upravičenost, pojasnjeni pa so tudi razlogi za odobritev vloge, kar je v skladu z zahtevami Parlamenta.

  Mário David (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pomoč presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni zaradi prestrukturiranja in selitve proizvodnje, mora biti dinamična in prožna, da bi se lahko hitro in učinkovito izvršila. Zaradi strukturnih sprememb v svetovni trgovini je pomembno, da lahko evropsko gospodarstvo učinkovito izvaja instrumente, namenjene podpori delavcem, ki jih je to prizadelo, ter da jim s prekvalificiranjem pomaga pri hitri ponovni vključitvi na trg dela. Finančno pomoč je zato treba odobravati individualno. Treba je tudi poudariti, da ta pomoč ne more nadomestiti ukrepov, za katere so običajno odgovorna podjetja, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij. Ker je Španija zaprosila za pomoč v zvezi s 508 presežnimi delavci v podjetju Lear Automotive (EEDS), ki deluje v avtomobilskem sektorju v regiji Katalonija, sem to poročilo oziroma uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji za Španijo v celoti podprl.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ponovno smo tu, da bi sprejeli uporabo svežnja pomoči iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) v višini 382.000 EUR za namen podpore španski avtomobilski industriji. V tem posebnem primeru se pomoč nanaša na 515 delovnih mest, ki so bila izgubljena v podjetju Lear Automotive (EEDS) Spain, S.L. Sociedad Unipersonal, ki deluje v avtomobilskem sektorju v Kataloniji. Pred krizo je bil avtomobilski sektor najpomembnejši vir izvoza Španije. Vendar pa padec povpraševanja za te proizvode v Evropski uniji, ki je posledica krize, grozi s še več odpuščanji, ne samo v Španiji, temveč po vsej Uniji, zato je pomembno, da uporaba ESPG lahko učinkovito pomaga sektorju, ki je tako pomemben za evropsko gospodarstvo.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Zaradi socialnega vpliva svetovne gospodarske krize, ki je še zlasti vplivala na zaposlovanje, je ustrezna uporaba Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) ključnega pomena za lajšanje stiske številnih evropskih posameznikov in družin, saj prispeva k njihovi ponovni vključitvi v družbo in poklicnem razvoju, obenem pa zagotavlja nova ustrezna sredstva za izpolnjevanje potreb podjetij in krepitev gospodarstva. V tem okviru je bil oblikovan tudi ta intervencijski načrt za Španijo, ki bo ponudil pomoč 508 posameznikom, ki so izgubili službo v podjetju Lear Automotive (EEDS) Spain, S.L. Sociedad Unipersonal, ki deluje v avtomobilskem sektorju. Zato upam, da bodo evropske institucije okrepile svoja prizadevanja pri izvajanju ukrepov, ki pospešujejo in izboljšujejo stopnjo uporabe tako pomembnega vira, kot je ESPG, katerega trenutna uporaba je trenutno na zelo nizki ravni. Letos se je zaprosilo za samo 11 % od 500 milijonov EUR, ki so na voljo.

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. – (IT) Uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za Španijo sem podprl, ker menim, da je ta instrument dragocen vir podpore za delavce, ki jih je gospodarska kriza pahnila v težave. ESPG je bil ustanovljen leta 2006, da bi zagotovil praktično podporo presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni bodisi zaradi razlogov, povezanih s selitvijo njihovih podjetij, ali po spremembi v letu 2009, zaradi gospodarske krize, da bi s tem pomagali pri njihovem ponovnem vključevanju na trg dela.

Današnja prošnja za pomoč se nanaša na 515 presežnih delavcev (izmed katerih bo pomoč namenjena 508 delavcem) v podjetju Lear Automotive (EEDS) Spain, ki deluje v avtomobilskem sektorju v Kataloniji, kar znaša 382.200 EUR, financiranih iz ESPG. Pozdravljam sprejetje poročila, ki kaže, da je ESPG koristno in učinkovito sredstvo za reševanje brezposelnosti, ki je posledica globalizacije in gospodarske krize.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Gospodarska recesija v avtomobilskem sektorju je pripeljala do odpuščanja 515 presežnih delavcev v podjetju Lear Automotive (Španija). Predlog za uporabo 382.200 EUR iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, ki bodo namenjeni za pomoč tem delavcem, podpiram.

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Vzdržal sem se iz spoštovanja do španskih delavcev podjetja Lear Automotive, ki so bili žrtvovani na oltarju globalizacije. V položaju, v katerega so pahnjeni zaradi neoliberalnih politik, ki jih zagovarja Evropska unija, te zamika, da bi glasoval proti glede na uborni znesek te miloščine. Toda tisto malo, kar dobijo, jim lahko olajša stisko. Toda zaradi tega logika Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji ni nič manj nesprejemljiva. Potrjuje logiko, ki je to ameriško multinacionalko in njena glavna delničarja, družbo Pezna Investment Management in pokojninski sklad učiteljev Kalifornije, pripeljala do tega, da se preselijo brez ozira na tiste, ki so poskrbeli za njihovo bogastvo.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) EU je območje solidarnosti in Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) sodi v ta okvir. Ta podpora je ključna za pomoč brezposelnim in žrtvam selitve podjetij, do katerih prihaja v dobi globalizacije. Seli se čedalje večje število podjetij, ki izkoriščajo nižje stroške dela v številnih državah, predvsem na Kitajskem in v Indiji, kar povzroča škodo v državah, ki spoštujejo pravice delavcev. Cilj ESPG je pomagati delavcem, ki so žrtve selitve podjetij, in je temeljnega pomena pri olajšanju dostopa do nove zaposlitve. V preteklosti so ESPG že uporabile druge države EU, zato je prav, da zdaj odobrimo to pomoč tudi Španiji, in sicer v zvezi s 508 presežnimi delavci iz podjetja Lear Automotive (EEDS) Spain, S.L. Sociedad Unipersonal, ki deluje v avtomobilskem sektorju v Kataloniji.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Da bi lahko zaprosili za sredstva iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji in da bi ta prošnja bila odobrena, je treba izpolniti jasno opredeljena merila. Sklad je namenjen presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni zaradi posledic svetovne finančne in gospodarske krize, saj določa ukrepe, ki bodo zagotovili njihovo hitro ponovno vključitev na trg dela. Za takšne primere vsako leto namenja znesek v višini 500 milijonov EUR. A da bi Španija lahko zaprosila za sredstva, mora podjetje odpustiti najmanj 500 presežnih delavcev – kot je storilo špansko podjetje Lear Automotive, ki izpolnjuje vsa merila. Poročilo podpiram, sa so sredstva iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji temu tudi namenjena.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ker je Španija zaprosila za pomoč za 508 presežnih delavcev v podjetju Lear Automotive (EEDS) Spain, S.L. Sociedad Unipersonal, ki deluje v avtomobilskem sektorju, sem resolucijo podprla, saj se s predlogom Komisije, kot ga je popravil Parlament, strinjam.

Strinjam se tudi z naslednjim:

- Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) bi moral nuditi podporo ponovnemu vključevanju posameznih presežnih delavcev v proces zaposlovanja in rada bi ponovno poudarila, da pomoč iz ESPG ne sme nadomestiti ukrepov, za katere so odgovorna podjetja na podlagi nacionalne zakonodaje ali kolektivnih pogodb, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij oziroma sektorjev;

- delovanje in dodano vrednost ESPG bi morali oceniti v okviru splošne ocene programov in različnih drugih instrumentov, vzpostavljenih z medinstitucionalnim sporazumom z dne 17. maja 2006.

Pozdravljam predlog Evropske komisije o oblikovanju alternativnega vira sredstev za neporabljena sredstva Evropskega socialnega sklada v odgovor na ponavljajoče se izjave Evropskega parlamenta, da je treba opredeliti ustrezne proračunske mehanizme za prenos sredstev glede na to, da je bil ESPG oblikovan kot poseben in ločen instrument z lastnimi cilji in obdobji financiranja.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Španska prošnja za pomoč iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) v zvezi s 508 presežnimi delavci iz podjetja Lear Automotive (EEDS) Spain, S.L. Sociedad Unipersonal, ki deluje v avtomobilskem sektorju, izpolnjuje vsa zakonsko predpisana merila za upravičenost. V skladu z Uredbo (ES) št. 546/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1927/2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, se je področje delovanja ESPG začasno razširilo: posredovanje je bilo predvideno v takšnih okoliščinah, ko je neposredno zaradi svetovne gospodarske in finančne krize odpuščenih „vsaj 500 presežnih delavcev v obdobju štirih mesecev v podjetju v državi članici“. Zato sem resolucijo podprl in upam, da bodo sredstva iz ESPG prispevala k uspešni ponovni vključitvi teh delavcev na trg dela.

Poročilo: Barbara Matera (A7-0352/2010)

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ker je Poljska zaprosila za pomoč v zvezi s 189 presežnimi delavci v podjetju H. Cegielski-Poznań in v štirih podjetjih, ki so njegovi dobavitelji, podjetja pa se ukvarjajo s proizvodnjo ladijskih dizelskih motorjev, sem resolucijo podprla, saj se strinjam s predlogom Komisije in spremembami tega predloga, ki jih je predlagal Parlament. Strinjam se tudi, da bi bilo treba zagotoviti, da bo Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) podprl ponovno vključevanje posameznih presežnih delavcev na trg dela, zato želim ponoviti, da pomoč iz ESPG ne sme nadomestiti katere so odgovorna podjetja na podlagi nacionalne zakonodaje ali kolektivnih pogodb, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij oziroma sektorjev.

  Mário David (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pomoč presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni zaradi prestrukturiranja in selitve proizvodnje, mora biti dinamična in prožna, da bi se lahko hitro in učinkovito izvršila. Zaradi strukturnih sprememb v mednarodni trgovini je pomembno, da lahko evropsko gospodarstvo hitro izvaja instrumente v podporo delavcem, ki so jih te spremembe prizadele, ter da jim omogoči pridobitev znanj in sposobnosti, da se hitro ponovno vključijo na trg dela. Na tej podlagi je treba finančno pomoč zagotavljati individualno. Treba je tudi poudariti, da ta pomoč ne more nadomestiti običajnih ukrepov, za katere so odgovorna podjetja, niti ni namenjena za financiranje podjetij ali njihovo prestrukturiranje. Ker je Poljska zaprosila za pomoč v zvezi s 189 presežnimi delavci v podjetju H. Cegielski-Poznań in v štirih podjetjih, ki so njegovi dobavitelji, podjetja pa se ukvarjajo s proizvodnjo ladijskih dizelskih motorjev in električnih postaj, sem to poročilo oziroma uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji za Poljsko v celoti podprl.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Danes smo tu, da bi sprejeli sveženj pomoči iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) v višini 114.250 EUR za Poljsko, in sicer za odpravo posledic 658 odpuščanj v štirih proizvodnih obratih podjetja H. Cegielski-Poznań in v štirih podjetjih, ki so njegovi dobavitelji, podjetja pa se ukvarjajo s proizvodnjo ladijskih dizelskih motorjev v mestu Poznań in okrožju Poznań. Čeprav je takšna pomoč, kot vedno poudarjam, izredno pomembna za reševanje trenutnih simptomov, to ni dokončna rešitev za probleme, ki so doleteli različne sektorje evropske industrije in ki niso samo posledica gospodarske krize, ki jo prestajamo, temveč tudi potrebe po tem, da se mora Evropa prilagoditi spreminjajočemu se svetu, v katerem je treba biti konkurenčen.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Zaradi socialnega vpliva svetovne gospodarske krize, ki je še zlasti vplivala na zaposlovanje, je ustrezna uporaba Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) ključnega pomena za lajšanje stiske številnih evropskih posameznikov in družin, saj prispeva k njihovi ponovni vključitvi v družbo in poklicnem razvoju, obenem pa zagotavlja nova ustrezna sredstva za izpolnjevanje potreb podjetij in krepitev gospodarstva. V tem okviru je bil oblikovan tudi ta intervencijski načrt za Poljsko, in sicer v zvezi s 189 posamezniki, ki so izgubili službo v podjetju H. Cegielski-Poznań in v štirih podjetjih, ki so njegovi dobavitelji, podjetja pa se ukvarjajo s proizvodnjo ladijskih dizelskih motorjev. Zato upam, da bodo evropske institucije okrepile svoja prizadevanja pri izvajanju ukrepov, ki pospešujejo in izboljšujejo stopnjo uporabe tako pomembnega vira, kot je ESPG, katerega trenutna uporaba je trenutno na zelo nizki ravni. Letos se je zaprosilo za samo 11 % od 500 milijonov EUR, ki so na voljo.

  Jarosław Kalinowski (PPE), v pisni obliki. – (PL) Svetovna gospodarska kriza je povzročila velike strukturne spremembe v mnogih podjetjih, zaradi česar je veliko število ljudi izgubilo službo. Predlog, ki ga obravnavamo, se nanaša na pomoč veliki skupini delavcev, ki so bili odpuščeni v poljski regiji Wielkopolskie. Drugi predlog za finančno pomoč, o katerem glasujemo danes, zadeva še nekaj sto več odpuščanj v isti regiji. Na lokalnem trgu v tej regiji Poljske je torej prišlo do ogromnih pretresov. Vesel sem, da je Evropska komisija potrdila, da prošnja izpolnjuje zahtevane pogoje za odobritev finančne podpore. Zaradi tega bodo odpuščeni delavci lahko bodisi dobili nazaj svoje stare službe ali poiskali nove, lastniki podjetij pa bodo lahko s pomočjo podpore ublažili negativne učinke svetovne krize in obdržali svoj položaj na trgu.

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. – (IT) Uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) v korist Poljske sem podprl. ESPG je bil ustanovljen leta 2006, da bi zagotovil praktično podporo presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni bodisi zaradi razlogov, povezanih s selitvijo njihovih podjetij, ali po spremembi v letu 2009, zaradi gospodarske krize, da bi s tem pomagali pri njihovem ponovnem vključevanju na trg dela. Današnja prošnja za pomoč se nanaša na 658 presežnih delavcev (izmed katerih bo pomoč namenjena 189 delavcem), ki so bili odpuščeni v podjetju H. Cegielski-Poznań in v štirih podjetjih, ki so njegovi dobavitelji, podjetja pa se ukvarjajo s proizvodnjo ladijskih dizelskih motorjev v Poznańu in Poviatu, kar znaša 114.250 EUR, financiranih iz ESPG.

Nazadnje želim omeniti, da sprejetje današnjega poročila ponovno govori o pomenu ESPG, ki je dragocen vir pomoči delavcem, ki so se zaradi gospodarske krize znašli v težavah, obenem pa je tudi učinkovito orodje za boj proti brezposelnosti.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – To prošnjo za uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji za pomoč 658 presežnim delavcem iz podjetja H. Cegielski-Poznań in štirih podjetij, ki so njegovi dobavitelji, podjetja pa se ukvarjajo s proizvodnjo ladijskih dizelskih motorjev v Poznańu in njegovi okolici, sem podprl. Komisija je predlagala uporabo 114.250 EUR, kar podpiram.

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Vzdržal sem se iz spoštovanja do delavcev iz poljske avtomobilske industrije, ki so bili žrtvovani na oltarju globalizacije. V položaju, v katerega so pahnjeni zaradi neoliberalnih politik, ki jih zagovarja Evropska unija, te zamika, da bi glasoval proti glede na uborni znesek te miloščine. Toda tisto malo, kar dobijo, jim lahko olajša stisko. Toda zaradi tega logika Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji ni nič manj nesprejemljiva. Potrjuje logiko, ki je v privatizacijo pripeljala državna podjetja, kot je Ciegielski-Poznań.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) EU je območje solidarnosti in Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) sodi v ta okvir. Ta podpora je ključna za pomoč brezposelnim in žrtvam selitve podjetij, do katerih prihaja v dobi globalizacije. Seli se čedalje večje število podjetij, ki izkoriščajo nižje stroške dela v številnih državah, predvsem na Kitajskem in v Indiji, kar povzroča škodo v državah, ki spoštujejo pravice delavcev. Cilj ESPG je pomagati delavcem, ki so žrtve selitve podjetij, in je temeljnega pomena pri olajšanju dostopa do nove zaposlitve. V preteklosti so ESPG že uporabile druge države EU, zato je prav, da odobrimo pomoč tudi Poljski, ki je vložila prošnjo v zvezi s 189 presežnimi delavci v podjetju H. Cegielski-Poznań in v štirih podjetjih, ki so njegovi dobavitelji, podjetja pa se ukvarjajo s proizvodnjo ladijskih dizelskih motorjev.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) EU je vzpostavila Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji, da bi države, v katerih so bili delavci odpuščeni zaradi posledic svetovne finančne in gospodarske krize, lahko slednjim ponudile praktično pomoč. Uporaba sredstev je namenjena olajšati ponovno vključevanje vseh odpuščenih delavcev na trg dela. Poročilo podpiram, saj mora Poljska pomagati 658 delavcem, ki so bili odpuščeni v podjetju H. Cegielski-Poznán.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ker je Poljska zaprosila za pomoč v zvezi s 189 presežnimi delavci v podjetju H. Cegielski-Poznań in v štirih podjetjih, ki so njegovi dobavitelji, podjetja pa se ukvarjajo s proizvodnjo ladijskih dizelskih motorjev, sem resolucijo podprla, saj se strinjam s predlogom Komisije in spremembami tega predloga, ki jih je predlagal Parlament.

Strinjam se tudi z naslednjim:

- Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) bi moral nuditi podporo ponovnemu vključevanju posameznih presežnih delavcev v proces zaposlovanja in rada bi ponovno poudarila, da pomoč iz ESPG ne sme nadomestiti ukrepov, za katere so odgovorna podjetja na podlagi nacionalne zakonodaje ali kolektivnih pogodb, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij oziroma sektorjev;

- delovanje in dodano vrednost ESPG bi morali oceniti v okviru splošne ocene programov in različnih drugih instrumentov, vzpostavljenih z medinstitucionalnim sporazumom z dne 17. maja 2006.

Pozdravljam predlog Evropske komisije o oblikovanju alternativnega vira sredstev za neporabljena sredstva Evropskega socialnega sklada v odgovor na ponavljajoče se izjave Evropskega parlamenta, da je treba opredeliti ustrezne proračunske mehanizme za prenos sredstev glede na to, da je bil ESPG oblikovan kot poseben in ločen instrument z lastnimi cilji in obdobji financiranja.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Poljska prošnja za pomoč iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) v zvezi s 189 od 658 presežnih delavcev, ki so bili v obdobju od 1. septembra 2009 do 1. januarja 2010 odpuščeni v podjetju H. Cegielski-Poznań in v štirih podjetjih, ki so njegovi dobavitelji, podjetja pa se ukvarjajo s proizvodnjo ladijskih dizelskih motorjev, izpolnjuje vsa zakonsko predpisana merila za upravičenost. V skladu z Uredbo (ES) št. 546/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1927/2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, se je področje delovanja ESPG začasno razširilo: posredovanje je bilo predvideno v takšnih okoliščinah, ko je neposredno zaradi svetovne gospodarske in finančne krize odpuščenih „vsaj 500 presežnih delavcev v obdobju štirih mesecev v podjetju v državi članici, vključno z delavci, ki postanejo presežni pri dobaviteljih ali proizvajalcih v poproizvodni fazi“. Zato sem resolucijo podprl in upam, da bodo sredstva iz ESPG prispevala k uspešni ponovni vključitvi teh delavcev na trg dela.

Poročilo: Barbara Matera (A7-0336/2010), (A7-0337/2010), (A7-0359/2010), (A7-0358/2010), (A7-0357/2010), (A7-0356/2010), (A7-0351/2010), (A7-0352/2010)

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – S sprejetjem tega besedila EP zahteva od vpletenih institucij, naj si ustrezno prizadevajo za pospešitev uporabe ESPG. Opozarja tudi, da so institucije zavezane zagotoviti nemoten in hiter potek postopka za sprejetje sklepov o uporabi ESPG, iz katerih se zagotavlja enkratna in časovno omejena individualna podpora za delavce, ki so bili odpuščeni zaradi globalizacije ter finančne in gospodarske krize. Poudarja vlogo, ki jo ima lahko ESPG pri ponovni vključitvi odpuščenih delavcev na trg dela. Na koncu poudarja tudi, da bi morali v skladu s členom 6 Uredbe o ESPG zagotoviti, da bo ESPG podpiral ponovno vključevanje posameznih presežnih delavcev na trg dela, in ponovno opozarja, da pomoč iz sklada ESPG ne sme nadomestiti ukrepov, za katere so glede na nacionalno zakonodajo ali kolektivne pogodbe odgovorna podjetja, prav tako pa ne sme financirati prestrukturiranja podjetij ali sektorjev.

Poročilo: Claude Moraes (A7-0347/2010)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Žalostno je, da ta predlog, ki sega v leto 2003 in katerega namen je beguncem po petih letih neprekinjenega zakonitega prebivanja zagotoviti status rezidenta za daljši čas, v vmesnem obdobju še ni bil izveden. S spremembami, ki jih je aprila 2008 predlagal Evropski parlament in ki poleg drugih ukrepov določajo izračun petih let prebivanja pred vložitvijo vloge za priznanje statusa rezidenta za daljši čas, in glede na neenotnost v Svetu, bo ta nov predlog neposredno pomagal upravičencem do mednarodne zaščite, ki na ozemlju EU prebivajo več kot pet let, vendar še nimajo statusa rezidenta.

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. – (LT) Podprla sem to poročilo, ki podpira uporabo predloga tako za begunce po Ženevski konvenciji kot za upravičence do nadomestne zaščite. Evropski parlament v svojem predlogu podpira predlog Evropske komisije in upošteva zavezo za zaščito interesov upravičencev do mednarodne zaščite. Želela bi opozoriti na dejstvo, da je sedanji položaj državljanov tretjih držav, ki so upravičenci do mednarodne zaščite, nejasen, saj pogoji za dodelitev tega statusa niso usklajeni. V skladu s predlogom Komisije bodo pogoji in postopek za dodelitev statusa v Evropski uniji enostavnejši in bolj jasni. Poleg tega bo ta nova direktiva upravičencem do mednarodne zaščite, ki postanejo rezidenti za daljši čas, omogočila uveljavljanje pravice do prebivanja v drugi državi članici in ne zgolj v tisti, ki jim je dodelila mednarodno zaščito.

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ta pobuda je bila predložena po predlogu direktive o razširitvi statusa rezidenta za daljši čas na begunce in upravičence do nadomestne zaščite, ki ni nikoli dosegla enotnosti v Svetu, ki je bila potrebna pred začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe. Cilj pobude je zagotoviti pravno varnost upravičencem do mednarodne zaščite, ki so pet let zakonito prebivali v državi članici, glede njihovih pravice do prebivanja v državi članici, pa tudi sklop pravic, primerljivih tistim, ki jih imajo državljani EU.

Dosežen kompromis je izredno pomemben, ne samo zato, ker beguncem v EU omogoča visoko raven zaščite in pravne varnosti, temveč tudi zato, ker končno odpravlja diskriminatorno obravnavo vseh državljanov držav zunaj EU.

Je tudi pomemben politični signal, saj sprejetje te prve pobude o nizu šestih delov zakonodaje ni samo prvi korak, temveč tudi odraz konstruktivnega pristopa, ki vodi tri institucije pri vzpostavitvi skupnega evropskega azilnega sistema, ki naj bi ga dobili leta 2012.

  Ioan Enciu (S&D), v pisni obliki. – (RO) Glasoval sem za sprejetje te direktive. Predlog direktive spreminja direktivo iz leta 2003, da bi se tudi upravičencem do mednarodne zaščite (predvsem beguncem) dodelila pravica, po kateri so upravičeni do dovoljenja za prebivanje za daljši čas v EU, če zadevna oseba že vsaj pet let zakonito prebiva v EU. Ko bodo dobili to dovoljenje, bodo lahko uživali podobne pravice kot drugi državljani in bodo lahko na primer potovali in se nastanili v kateri koli državi EU (razen v Združenem kraljestvu, na Danskem in na Irskem). Poleg tega je določeno, da se te upravičence do mednarodne zaščite še vedno lahko izžene iz EU, vendar ob upoštevanju zelo strogih pravil in načela vračanja ter pravic, ki so zagotovljene v Listini o temeljnih pravicah.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Namen tega predloga je razširiti obseg uporabe Direktive Sveta 2003/109/ES o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas, ter upravičencev do mednarodne pomoči, ki več kot pet let zakonito prebivajo v državi članici. S tem, ko se upravičenci do mednarodne zaščite obravnavajo enako v vseh državah članicah, takšen ukrep odpravlja neenakosti, ki so do zdaj obstajale med državami članicami, zadevnim posameznikom pa bo omogočil da prebivajo v drugi državi članici in ne zgolj v tisti, ki jim je dodelila mednarodno zaščito, to pa je nekaj, kar se do zdaj še ni zgodilo. Ti ukrepi so pomembni ravno zaradi tega, ker vzpostavljamo skupno območje svobode in varnosti v Evropi, ki ustvarja območje, v kateri morajo tisti, ki jim je bila zaščita v okviru mednarodnega prava upravičeno dodeljena, uživati enake pravice v različnih državah članicah.

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. – (FR) Po prvem neuspelem poskusu je bil že skrajni čas, da so upravičenci do mednarodne zaščite končno deležni enake obravnave kot drugi prebivalci iz tretjih držav, ki imajo status rezidenta za daljši čas. Dejansko ni nobenega razloga, zakaj bi jih morali obravnavati tako različno ali zakaj bi moralo biti toliko negotovosti glede njihovega statusa v Uniji. Zato sem podprla poročilo Clauda Moraesa, ki med drugim omogoča nadaljnjo povečanje zagotovil proti „vračanju“ in, kljub nekaterim izraženim zadržkom, določa ustrezno dolgo obdobje petletnega prebivanja. Drugo pomembno dejstvo, ki ga je treba pozdraviti, je, da je to edino besedilo iz „azilnega svežnja“, ki je bilo sprejeto pod belgijskim predsedstvom Sveta Evropske unije, in to kljub zavezam, ki so bile dane na začetku njegovega mandata. Zato si moramo še naprej prizadevati, da bi zagotovili, da se bo skupni evropski azilni sistem, ki med drugim temelji na skupnih postopkih in pogojih za sprejem, v Uniji končno uresničil. Danes je jasno, za kaj gre: skupni sistem bomo lahko imeli samo, če bomo izboljšali in uskladili nacionalne azilne sisteme, ki se trenutno tako močno razlikujejo.

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. – (IT) Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2003/109/ES, da se razširi njeno področje uporabe na upravičence do mednarodne zaščite, sem podprl. To sem storil zato, ker menim, da je pomembno, da se beguncem zagotovijo enake pravice, kot jih uživajo državljani iz tretjih držav, ki imajo dovoljene za prebivanje za daljši čas.

Z današnjim glasovanjem je Evropski parlament zaprl luknjo v pravu Evropske unije, ki ureja pravni status zakonitih rezidentov za daljši čas, ki niso zaprosili za status begunca in upravičenca do mednarodne zaščite. Zahvaljujoč novim pravilom bodo ti ljudje lahko uživali večjo pravno varnost v zvezi s svojim pravnim statusom v Evropski uniji in ne bodo več deležni neenake obravnave v primerjavi z državljani iz tretjih držav.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Podprl sem ta predlog, katerega namen je upravičencem do mednarodne zaščite, ki več kot 5 let zakonito prebivajo na ozemlju EU, zagotoviti status rezidenta za daljši čas. To jim daje priložnost, da se vključijo v družbo, kar pomeni, da bodo lahko komunicirali v uradnem jeziku njihove države članice prebivanja in da bodo bolj seznanjeni s svojimi pravicami in obveznostmi, kakor tudi s temeljnimi vrednotami države članice prebivanja. Zato mora država članica rezidentom za daljši čas zagotoviti učenje jezika. Države članice je treba tudi spodbujati k oblikovanju programov usposabljanja o temeljnih zakonih in vrednotah države članice prebivanja ter načelih demokracije, človekovih pravic in enakosti, kakor tudi o posameznih pravicah in obveznostih v tej državi članici.

  Clemente Mastella (PPE), v pisni obliki. – (IT) To poročilo sem podprl, ker sem prepričan, da bo imelo pozitiven učinek za vse upravičence do mednarodne zaščite, ki na ozemlju Evropske unije zakonito prebivajo več kot pet let, ki pa trenutno niso nikakor upravičeni do statusa rezidenta za daljši čas.

Prepričani smo, da je treba zagotoviti večjo pravno varnost v zvezi z njihovim pravnim položajem v EU, pri čemer se je treba izogniti različni obravnavi glede na druge državljane iz tretjih držav. Tako kot nekatere države članice smo tudi mi resno zaskrbljeni, da bo zaradi njihovega posebnega geografskega ali demografskega položaja tam prebivalo nesorazmerno veliko število upravičencev do mednarodne zaščite.

Zato se zdi, da so zdaj bolj kot kdaj koli prej potrebni dodatni ukrepi, ki bodo reševali morebitne neželene posledice, to pa pomeni, da je med drugim treba sprejeti ukrepe, ki bodo tem ljudem olajšali selitev in pridobitev prebivališča v drugi državi članici in ne zgolj v tisti, ki jim je dodelila mednarodno zaščito. Zato podpiramo vse možne predlagane zaščitne ukrepe proti vračanju (dovoljenje za izvajanje izgona bi morale imeti samo tiste države članice, ki so dodelile mednarodno zaščito), da bi si prizadevali za ohranitev družinske enotnosti, kjer je to zaželeno.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Namen tega je, da bo sprejetje tega poročila razširilo obseg uporabe Direktive Sveta 2003/109/ES o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas, ter upravičencev do mednarodne pomoči, ki več kot pet let zakonito prebivajo v državi članici. S tem bo od zdaj naprej omogočeno enako obravnavanje upravičencev do mednarodne zaščite v vseh državah članicah, zadevni posamezniki pa bodo lahko prebivali tudi v drugi državi članici in ne zgolj v tisti, ki jim je dodelila mednarodno zaščito, kar se do zdaj še ni zgodilo. Pomen teh ukrepov je neposredno povezan s ciljem vzpostavitve skupnega območja svobode in varnosti v Evropi, ki ustvarja območje, v kateri morajo tisti, ki jim je bila zaščita v okviru mednarodnega prava upravičeno dodeljena, uživati enake pravice v različnih državah članicah.

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – (LV) Mednarodno pravo in moralna načela dajejo Evropski uniji priložnost, da pospeši dodelitev pravnega statusa posameznikom, katerih življenje v njihovi domovini, zunaj Evropske unije, ni mogoče. Vsaka posameznik ima pravico do obravnave, ki je dostojna človeka. Vendar pa je status begunca treba opredeliti ob upoštevanju vseh okoliščini in pri tem prepovedati vse oblike špekulativnih dejanj, bodisi finančne narave ali takšne, ki se nanašajo na politiko preseljevanja. Žal pa se dejstva, ki niso bila temeljito preverjena, pogosto sprejemajo kot resnična, tako v Evropski uniji kot v Evropskem parlamentu. Včasih se kot resnične jemljejo neresnične izjave zagovornikov pravic in raznih posameznikov. Pomembno je, da ne dopuščamo populizma. V nasprotnem primeru se bodo narodi lahko naseljevali v Evropo v okviru statusa begunca.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Ali, pod kakšnimi pogoji in po preteku katerega obdobja zakonitega prebivanja se beguncem dodeli dovoljenje za prebivanje za daljši čas, je odločitev držav članic in tega ne sme narekovati EU. Dejstvo, da je bil ta predlog sprejet dve leti prepozno in v spremenjeni obliki, ima svoje težave, saj bo pravilno tolmačenje pogosto citirane Ženevske konvencije pripeljalo do tega, da bo sprejet samo del prošenj za azil. Dejstvo, da morajo upravičenci do mednarodne zaščite po petih letih zakonitega prebivanja dobiti pravice, ki so primerljive tistim, ki jih imajo državljani EU, je povzročilo težave in odprlo vprašanja, zlasti v tistih državah EU z močnimi socialnimi sistemi, to pa bo povzročilo stroške, ki jih ne bo mogoče oceniti.

Razširitev področja uporabe za namen vključitve beguncev in upravičencev do nadomestne zaščite lahko predstavlja samo še večje breme državni blagajni. Predvsem moramo vedno upoštevati skušnjavo za begunce, z drugimi besedami dejstvo, da so ukrepi, ki naj bi zagotovili zaščito in finančno varnost, natanko tisti, ki predstavljajo spodbudo za mnoge ekonomske priseljence, da se nezakonito priselijo v Evropo pod pretvezo iskanja azila pred nehumanimi in življenjsko nevarnimi razmerami. Enako vprašljiva je zamisel, da bi se upoštevalo trajanje azilnega postopka pri izračunu upravičenosti do dovoljenja za prebivanje. Zato tega poročila nisem podprl.

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. – (DE) Po petletnem prebivanju v državi članici je treba beguncem dodeliti dovoljenje za prebivanje za daljši čas, ki mora potem veljati po vsej EU. Ker so azilni sistemi v različnih državah članicah različno strogi, bi se dobro obveščeni begunec lahko na začetku naselil v državi članici, ki ima najbolj ohlapno azilno zakonodajo z največ luknjami. Po petih letih bo lahko zapustil svoj kraj prebivanja in se preselil v katero koli drugo državo članico Evropske unije, ki bi si jo izbral. Rezultat tega je sekundarno preseljevanje iz držav z nizkimi standardi v države članice z velikodušnim socialnim sistemom. Ljudje bodo države članice najprej izbirali glede na strogost azilne zakonodaje, nato pa glede na raven socialnih storitev. To bi seveda povzročilo posebno breme za države, kot so Avstrija, Nemčija ali Nizozemska. Pristop, ki ga sprejema to poročilo, zagotovo ni pameten način za reševanje izzivov na področju azila v EU in izvajanje ustrezne politike vključevanja. Zato tega poročila nisem podprl.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) To poročilo sem podprla, ker se strinjam z razširitvijo področja uporabe Direktive 2003/109/ES, da bi se zagotovil status rezidenta za daljši čas tistim posameznikom, ki jim je bila dodeljena zaščita v okviru mednarodnega prava in ki že pet let zakonito prebivajo na ozemlju države članice.

Predvsem želim poudariti vključujočo naravo politike, ki bo rezultat tega predloga. Status rezidenta za daljši čas nudi priložnost za vključevanje teh posameznikov, predvsem z učenjem jezika, ki ga morajo rezidentom za daljši čas zagotoviti države članice.

Iz istih razlogov podpira predlog poročevalca, da je treba države članice spodbujati, da oblikujejo izobraževalne programe o temeljnih vrednotah in pravnih načelih države članice prebivanja, kakor tudi o temeljnih načelih demokracije, človekovih pravicah in pravicah ter dolžnostih posameznikov.

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) Gospodu Moraesu bi se želel zahvaliti za odlično delo in reči, da se strinjam z njegovo zamislijo glede sprejetja konstruktivnega pristopa, ki vključuje večino sprememb, ki jih je predlagala Komisija, kakor tudi številne tehnične spremembe, ki so bile dogovorjene na Svetu med pogajanji o tem instrumentu. Osnutek poročila odraža željo po upoštevanju nekaterih pomislekov držav članic, da bi se sporazum dosegel že na prvi obravnavi, kakor tudi zavezo zaščiti interesov upravičencev do mednarodne zaščite, preden pridobijo status rezidenta za daljši čas in potem, ko ga že imajo.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) To poročilo sem podprl, saj menim, da je razširitev statusa rezidenta za daljši čas na upravičence do mednarodne zaščite, ki pet let zakonito prebivajo v državi članici, povsem jasno upravičena, ker zagotavlja enako obravnavanje vseh državljanov tretjih držav in podpira ekonomsko in socialno kohezijo Evropske unije.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Leta 2001 je Komisija predstavila predlog direktive o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas. V tem predlogu je bilo že predvideno, da bi begunci lahko bili upravičeni za status rezidenta za daljši čas po petih letih zakonitega in neprekinjenega prebivanja v državi članici. V teku pogajanj pa so se države članice kljub temu odločile, da begunce izključilo iz področja uporabe direktive. Kasneje je bilo s skupno izjavo Sveta in Komisije, sprejeto na Svetu PNZ 8. maja 2003, dogovorjeno, da bo Komisija vložila predlog direktive o razširitvi statusa rezidenta za daljši čas na begunce in osebe pod nadomestno zaščito.

Ta predlog je Komisija vložila junija 2007 z uporabo iste pravne podlage kot pri aktu, ki naj bi ga spremenila, tj. členu 63(3)(a) in členu 63(4) Pogodbe ES. Glavni cilj predloga je zagotoviti pravno varnost upravičencem do mednarodne zaščite, ki so 5 let zakonito prebivali v državi članici, glede njihovih pravice do prebivanja v državi članici, pa tudi sklop pravic, primerljivih tistim, ki jih imajo državljani EU.

Poročilo: Nathalie Griesbeck (A7-0345/2010)

  Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. – To resolucijo, ki potrjuje sklenitev sporazuma z Gruzijo o poenostavitvi izdajanja vizumov, sem podprla. Ta sporazum kaže jasno voljo po približevanju Gruzije in EU, ki se je v zadnjih letih pokazala v nizu pomembnih političnih dejanj od krepitve dvostranskega sodelovanja med EU in Gruzijo do članstva Gruzije v Svetu Evrope ali priključitve k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic. Resolucijo sem podprla, ker sem trdno prepričana, da bo sporazum o poenostavitvi izdajanja vizumov olajšal medosebne stike, ki so zelo pomemben pogoj za razvoj gospodarskih, socialnih, človekoljubnih, kulturnih, znanstvenih in drugih vezi.

Mislim, da bo odprava vizumske zahteve za državljane Gruzije pomemben korak na poti njihove evropske integracije. Brezvizumski režim je zelo pomemben za življenje ljudi, saj utrjuje stike med narodi in pomaga uresničevati zamisel o prostem gibanju, ki je ena od temeljnih pravic v Evropi.

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. – (LT) To priporočilo Evropskega parlamenta o poenostavitvi izdajanja vizumov za Gruzijo sem podprla, saj je širitev Evropske unije predstavljala priložnost za Unijo, da oblikuje nov okvir za sodelovanje s svojimi sosedami na vzhodu in jugu. Sporazum o poenostavitvi izdajanja vizumov bo predvsem olajšal medosebne stike, ki so glavni predpogoj za razvoj gospodarskih, človekoljubnih, kulturnih, znanstvenih in drugih vezi. Poleg tega je brezvizumski režim je zelo pomemben za življenje ljudi, saj utrjuje stike med narodi in pomaga uresničevati zamisel o prostem gibanju, ki je ena od temeljnih pravic v Evropi. Odprava vizumske zahteve za državljane Gruzije bo tudi pomemben korak na poti njihove evropske integracije. Strinjam se s stališčem Evropskega parlamenta, da sporazumi med Unijo in Gruzijo, kot sta sporazum o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja, ter sporazum o poenostavitvi izdajanja vizumov, predstavljajo v prvi vrsti zelo pomembno točko, korak naprej v odnosih med Evropsko unijo in Gruzijo. Poleg tega so ti sporazumi pomembni tudi z regionalnega vidika in bodo podprli prizadevanja EU za okrepitev sodelovanja z drugimi državami v regiji.

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Evropska unija je pospešila proces odpiranja proti državam južnega Kavkaza vse od svoje širitve proti vzhodni Evropi v času, ko je ta regija postala izredno pomembna s strateškega vidika ter vidika stabilnosti in varnosti. Evropa ima zdaj dolžnost do držav v tej regiji. Njena zaveza je jasna, zlasti glede na bližino teh držav vzhodni meji EU. Poleg gospodarskega in komercialnega potenciala, ki ju nudijo te države, je sporazum med EU in Gruzijo o poenostavitvi izdajanja vizumov državljanom iz te države tudi ukrep za spodbujanje demokracije v tej državi. Pomembno je, da EU izvaža načela dobrega upravljanja, pravice in popolnega spoštovanja človekovih pravic. Ta ukrep bosta spodbudila tudi sporazuma, ki sta bila nedavno sklenjena z Gruzijo. Prvi se nanaša na ponoven sprejem oseb, ki prebivajo brez dovoljenja, drugi pa na poenostavitev izdajanja vizumov.

Odprava obvezne zahteve, po kateri so gruzijski državljani morali imeti vizume, bo pomenila pomemben korak na njihovi poti približevanja Evropi. Režim poenostavitve izdajanja vizumov je izredno pomemben za življenje ljudi, saj spodbuja stike med njimi in uresničuje idejo prostega gibanja, ene izmed temeljnih pravi Evropske unije.

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ukrepi Evropske unije morajo temeljiti na načelih dobrega upravljanja in spoštovanja demokracije in človekovih pravic. EU mora biti v svojih odnosih z regijo južnega Kavkaza njen partner in ji pomagati pri gospodarskem in trgovinskem razvoju, varnosti, stabilnosti, pospeševanju blaginje in reševanju sporov. Sporazum o poenostavitvi vizumskega postopka za Gruzijo bo prispeval k razširjeni sosedski politiki EU s podpiranjem sodelovanja in izmenjavo posameznikov med dvema stranema. Zato sem to resolucijo podprla.

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ta sporazum nedvomno pomeni precejšen napredek v odnosih med EU in Gruzijo. Izhaja iz okrepljenega dvostranskega sodelovanja z EU in iz članstva Gruzije v Svetu Evrope ter priključitve k Evropski konvenciji o človekovih pravicah, zato predstavlja še en korak k boljšemu izvajanju pravice in večjemu spoštovanju temeljnih svoboščin s strani Gruzije. Lahko upamo, da bo ta sporazum Gruzijo spodbudil, da izvede potrebne reforme na področju svobode, pravice in varnosti.

Obenem bi moral državljanom obeh pogodbenic olajšati gibanje in ohranjanje osebnih stikov, kar je temeljnega pomena za zagotavljanje razvoja gospodarskih, človekoljubnih, kulturnih in drugih vezi. Upam tudi, da bo Gruzija organizirala potrebne informativne kampanje, da bi gruzijske prebivalce seznanila tako z začetkom veljavnosti tega poenostavljenega vizumskega režima kot z novimi priložnostmi, ki jih bodo zdaj lahko izkoristili.

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Pravkar smo sprejeli dva sporazuma, pomembna za odnose med Evropsko unijo in Gruzijo: enega o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja, in drugega o poenostavitvi izdajanja vizumov. Ta sporazuma predstavljata prvi korak v procesu krepitve odnosov med Evropsko unijo in Gruzijo. EU zato želi spodbuditi Gruzijo k izvajanju potrebnih reform na področju svobode, varnosti in pravice. Ta sporazuma pa sta koristna tudi na regionalni ravni. Prispevala bosta k prizadevanjem, s katerimi želi Unija okrepiti sodelovanje z drugimi državami v regiji južnega Kavkaza, kot sta Armenija in Azerbajdžan.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Čedalje tesnejše odnose Gruzije z Evropsko unijo, ki se odražajo v vrsti nedavnih dejavnosti, je treba pozdraviti. Sporazum o poenostavitvi izdajanja vizumov je še en pomemben korak na poti evropske integracije Gruzije. Svoboda gibanja oseb je ena izmed najpomembnejših pravic, ki jo EU zagotavlja svojim državljanom, zato podpiram sodelovanje med EU in Gruzijo. Boj proti nezakonitem priseljevanju in zagotavljanje pobud za reforme na področju varnosti, svobode in pravice lahko obrodi veliko sadov, če obstaja duh zaveze na obeh straneh.

  Sandra Kalniete (PPE), v pisni obliki. – (LV) Vedno sem poudarjala, da je dolžnost Evropske unije, da pomaga tistim narodom, ki čutijo, da pripadajo, ali ki želijo pripadati zahodu in sprejeti naše vrednote. V času rožnate revolucije je narod Gruzije zavrnil stagnacijo, nepošteno upravljanje, preteklost in pokomunistično obdobje, ter se izbral razvoj, prihodnost in zahodne vrednote. S svojimi dejanji je ta država potrdila, da si želi biti partnerja sodobni mednarodni družbi in da se izmika odgovornosti. Gruzija je v kratkem času dosegla veliko. V veliki meri je izboljšala strukture upravljanja, pritegnila velike naložbe in močno zmanjšala korupcijo. Poenostavitev izdajanja vizumov je po mojem mnenju temeljni korak pri odpiranju novih priložnosti za študij gruzijskim državljanom in omogočanju gruzijskim podjetjem, da vzpostavijo nove stike s podjetniki iz držav članic Evropske unije. Na ta način bomo vsi zmagovalci, a največji zmagovalci bodo državljani Gruzije. Tako kot smo Evropejci ponosni na naše dosežke, našo zgodovino in kulturne vrednote, tako so tudi Gruzijci ponosni na svojo državo, njeno naravno lepoto in starodavno kulturo. Upam, da bo poenostavljen vizumski režim med EU in Gruzijo spodbudil tudi Evropejce, da spoznajo Gruzijo.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – To poročilo o sporazumu med EU in Gruzijo o poenostavitvi izdajanja vizumov sem podprl. Proces utrjevanja odnosov med EU in državami južnega Kavkaza, vključno z Gruzijo, bo nedvomno prispeval k boljšemu izvajanju pravice in spoštovanju svoboščin. Sporazuma, ki sta bila nedavno sklenjena z Gruzijo, eden o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja, in drugi o poenostavitvi izdajanja vizumov, bosta vsekakor prispevala k doseganju teh ciljev.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Gruzija si je močno prizadevala razviti tesnejše odnose z Evropsko unijo, kot kaže vrsta nedavnih dejavnosti. Ta sporazum o poenostavitvi izdajanja vizumov je s tem še en pomemben korak na poti evropske integracije Gruzije. Svoboda gibanja oseb je ena izmed najpomembnejših pravic, ki jo EU zagotavlja svojim državljanom, zato je to sodelovanje med EU in Gruzijo zelo pomembno. Vendar pa je nujno, da se še naprej borimo proti nezakonitem priseljevanju in da še naprej prihaja do pobud za reformo na področju varnosti, svobode in pravice v Gruziji.

  Louis Michel (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Južni Kavkaz je strateškega pomena za Evropsko unijo. Proces utrjevanja odnosov med Evropsko unijo in državami južnega Kavkaza, vključno z Gruzijo, bo prispeval k boljšemu izvajanju pravice in ravni spoštovanja svoboščin. Ta sporazum je pomembna točka v odnosih med Evropsko unijo in Gruzijo ter spodbuden korak naprej glede na evropske težnje Gruzije. Poleg tega je sporazum koristen tudi na regionalni ravni in bo prispeval k prizadevanjem Unije za okrepitev sodelovanja z drugimi državami v regiji.

Za Gruzijo to pomeni tudi korak naprej in spodbudo za nadaljnje sodelovanje s sosedami in Evropsko unijo. Poleg tega bo takšen sporazum spodbudil Gruzijo k izvajanju reform, ki so potrebne na področju svobode, varnosti in pravice, kot so boj proti nezakonitemu priseljevanju, povečanje demokracije, pravna država in človekove pravice.

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – (LV) Glasovanja sem se vzdržal, ker sem dobro seznanjen z razmerami v Gruziji in ker vem za namero gruzijskega predsednika, da si s podpisom tega sporazuma še poveča svojo veljavo. Gospod Sakašvili je zame vojni zločinec. Njegov režim je kriv za smrt več tisoč nedolžnih državljanov. To sem videl na lastne oči avgusta 2008 v mestu Činvali. Vsako spogledovanje s tem zločincem, ga bo samo spodbudilo k novim zločinom.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Sporazum z Gruzijo bo povzročil val lažnih iskalcev azila. Zato moramo najprej poskrbeti za naše skrbi glede varnosti. Kot kažejo izkušnje z Balkanom, se potovanje brez vizumov ne uporablja samo za namen potovanja v EU, temveč sproža pravo nakupovanje azila. Povsem mogoče je, da se bo enako zgodilo tudi v primeru poenostavitve izdajanja vizumov za državljane Gruzije. Poenostavitev izdajanja vizumov državljanom držav, ki niso članice EU, na splošno ne bi smela biti odobrena prehitro. Preden se to stori, je treba čim skrbneje preučiti, ali bi lahko ustrezni sporazumi o ponovnem sprejemu lažnih prosilcev za azil in ekonomskih priseljencev preprečili zlorabo sistema.

Vnaprej je treba rešiti tudi težave z drugo generacijo schengenskega informacijskega sistema. Nazadnje, potovanje brez vizumov ne sme koristiti predvsem prosilcem za azil ali celo storilcem kaznivih dejanj. Omenjeni predpogoji niso bili izpolnjeni, zato najodločneje zavračam razširitev območja brez vizumov.

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. – (DE) V skladu s poročilom bo liberalizacija vizumskega režima za Gruzijo dala spodbudo za potrebne reforme na področju svobode, pravice in varnosti. Ne glede na možnosti za zlorabo sistema, ki jih odpira liberalizacija vizumskega režima, je treba to logiko postaviti na glavo: nobenih pogajanj o vizumih dokler ne bodo izvršene vse potrebne reforme. Tu gre navsezadnje za varnost državljanov EU, ki morajo biti zaščiteni pred vizumskimi turisti in organiziranim kriminalom. Zato tega poročila nisem podprl.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Proces krepitve odnosov med Evropsko unijo in državami južnega Kavkaza, vključno z Gruzijo, je nujno potreben za vzpostavitev trdne, skladne in učinkovite zunanje politike. Sklenitev sporazuma o poenostavitvi vizumskega postopka je jasno prispevala k uresničitvi tega cilja.

Predlagani sklep o sklenitvi sporazuma vsebuje običajne sestavine sporazumov EU o poenostavitvi izdajanja vizumov in določa roke za odločitev o izdaji vizuma, višino in oprostitve stroškov, zahtevano dokumentacijo in izjeme, pa tudi skupno izjavo o sodelovanju v zvezi s potovalnimi listinami. Podpiram predlog o vključitvi izjave EU o poenostavitvi za družinske člane v odziv na specifične zahteve Gruzije, da se olajša mobilnost večjega števila ljudi, ki imajo družinske vezi z gruzijskimi državljani, ki zakonito prebivajo na ozemljih držav članic.

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. – (IT) V zvezi z izvajanjem dveh sporazumov, ki sta bila nedavno sklenjena z Gruzijo, v celoti podpiram trditev gospe Griesbeck, da ljudje morajo biti obveščeni o novem stanju in imeti korist od novih priložnosti, ki jih to stanje prinaša. Poleg tega je treba spremembe vizumske politike prav tako čim prej objaviti na spletnih straneh evropskih institucij.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za podpis tega sporazuma, saj mislim, da skupaj s sporazumom o ponovnem sprejemu nezakonitih rezidentov predstavlja zelo pomemben napredek v odnosih med EU in Gruzijo, označuje pomembno stopnjo njenega vključevanja v Evropo in hkrati zagotavlja spodbudo za države pri podpiranju potrebnih reform na področju svobode, varnosti in pravice.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Širitev Evropske unije na 25 držav članic leta 2004 in potem na 27 leta 2007 je bila priložnost za oblikovanje novega okvira za sodelovanje s sosedami na vzhodu in jugu. Evropska unija se je tako vključila v razširjeno sosedsko politiko, ki se širi vse tja do držav regije južnega Kavkaza in katere namen je poglobiti odnose EU z državami na njenih zunanjih mejah, pri čemer podpira njihovo varnost, stabilnost in razvoj ter preprečuje nove delitve na evropski celini. Evropa je s tem pokazala svoj čedalje večji interes za države južnega Kavkaza, zato se mora danes posvetiti ukvarjanju z državami te regije kot območja, ki ga je treba zaščititi ob njegovih novih mejah.

Proces utrjevanja odnosov med EU in državami južnega Kavkaza, vključno z Gruzijo, bo nedvomno prispeval tudi k boljšemu izvajanju pravice in spoštovanju svoboščin. Sporazuma, ki sta bila nedavno sklenjena z Gruzijo – eden o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja, in drugi o poenostavitvi izdajanja vizumov –, bosta vsekakor v celoti prispevala k doseganju teh ciljev.

Poročilo: Iva Zanicchi (A7-0332/2010)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za poročilo o predlogu priporočila Evropskega parlamenta Svetu o vzpostavitvi zmogljivosti za hitro odzivanje EU na različne naravne nesreče ali nesreče, ki jih povzroči človek, ki se v zadnjih letih pojavljajo zunaj EU. Prepričan sem namreč, da je pomembno, da se izboljša učinkovitost zmogljivosti EU za odzivanje na nesreče in da postaja preventivni akcijski načrt vse bolj potreben kot globalni celovit odziv EU. Nesreča, ki se je zgodila na Haitiju, je pokazala, da mora EU izvesti temeljne reforme za hiter in učinkovit odziv na izredne razmere in katastrofe. Za hiter in učinkovit odziv pa mislim, da je potrebno tudi več politične volje različnih vpletenih strani. Treba je izvesti tudi preoblikovanje pristojnosti in s tem zagotoviti večjo skladnost in usklajevanje odzivov EU na nesreče. Prepričan sem, da je bistveno, da se v prakso prenesejo nekateri konkretni predlogi, ki jih vsebuje Barnierjevo poročilo iz leta 2006 o uvedbi evropske enote za civilno zaščito.

  Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. – Podprla sem to resolucijo, ker je očitno, da je povečanje števila velikih nesreč zunaj Evropske unije v preteklih letih vodilo v povečanje pozivov k izboljšanju učinkovitosti obstoječe zmogljivosti odzivanja EU na nesreče. Eden glavnih korakov k celovitejšemu odzivanju je bila vključitev civilne zaščite in humanitarne pomoči v portfelj enega samega komisarja, da bi ustvarili možnosti za večjo skladnost in usklajenost odzivanja EU na nesreče. Seveda pa je obžalovanja vredno, da je še dve leti po objavi sporočila Komisije iz leta 2008 ostalo še toliko ukrepov, ki jih je treba izvesti, odziv EU na zadnje krize pa je razkril omejitve obstoječega sistema.

Če so bila v nedavnem odzivu EU izvedena prizadevanja za skladnost in usklajenost med enoto civilne zaščite in humanitarno pomočjo, manjka še zelo malo do ustanovitve evropske enote za civilno zaščito. Torej je potrebna močna politična volja za učinkovitejše in hitrejše odzivanje na izredne razmere.

  Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Podpiram potrebo po tem, da EU v primeru nesreče zagotovi usklajen, skladen in prepoznaven odziv. Zato menim, da je pomembno, da EU razvije civilne zmogljivosti, ki bodo trajno na voljo, in ukrepa neodvisno od vojaških struktur. Mislim, da bi morala enota civilne zaščite EU poudariti instrumente, ki so trenutno na voljo, bodisi glede usposabljanja za odzivanje na nesreče bodisi glede obvladovanja nesreč s pripravo pobud, sprejetih med pripravljalnimi ukrepi.

  Jean-Pierre Audy (PPE), v pisni obliki. – (FR) Glede na številne hude nesreče po svetu in njihovo naraščajočo pogostost, ki jo povzročajo predvsem podnebne spremembe, sem glasoval za čudovito poročilo moje italijanske kolegice, gospe Zanicchi, ki je vsebovalo predlog priporočila Evropskega parlamenta Svetu o vzpostavitvi zmogljivosti za hitro odzivanje. Prišel je čas, da se izboljša odzivanje EU na nesreče v smislu učinkovitosti, usklajenosti in prepoznavnosti. Vse bolj nujno postaja, da se oblikuje zmogljivost za hitro odzivanje EU ali „evropska enota za civilno zaščito“, kot je predlagal gospod Barnier. Očitno je usklajevanje nacionalnih enot za civilno zaščito uporaben način za pomoč državi članici, ki sama ni kos obsežni nesreči (požar, poplava, naravna nesreča in tako dalje). Ta evropska enota za civilno zaščito bi bila zelo uporabna tudi za ukrepanje v zunanjih primerih, kakršen je Haiti. V času, ko bomo proslavili evropsko leto za prostovoljstvo 2011, bi tak ukrep spodbudil evropsko zanimanje in bi lahko pomagal utrditi evropsko državljanstvo.

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasoval sem za to poročilo. Število nesreč, ki povzročajo znatno človeško, gospodarsko in okoljsko škodo po vsem svetu, narašča in te nesreče so vse pogostejše in vse bolj razširjene povsod po svetu. Čeprav je bil v zadnjih letih dosežen napredek glede skladnejšega odzivanja EU na nesreče, si je treba še naprej prizadevati za zagotavljanje učinkovitih, skladnih in usklajenih ukrepov EU na tem področju.

Treba je pripraviti akcijski načrt s številnimi konkretnimi ukrepi za pripravo učinkovitejšega usklajevanja med različnimi instrumenti za odzivanje na nesreče in oceniti možne odzive EU in držav članic. V te dejavnosti je treba vključiti nedavno ustanovljeno Evropsko službo za zunanje delovanje, da bo učinkoviteje usklajevala pomoč zunaj EU. Poleg tega je treba zagotoviti, da bo dovolj finančnih sredstev za financiranje potrebnih ukrepov pomoči.

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasovala sem za to poročilo, ker je povečanje števila velikih naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, zunaj Evropske unije v preteklih letih vodilo v povečanje pozivov k reformiranju zmogljivosti odzivanja EU na nesreče in izboljšanju učinkovitosti obstoječe zmogljivosti EU za odzivanje na nesreče. Poudarjeno je bilo, na primer, tudi pomanjkanje prepoznavnosti odzivanja EU, kot ena glavnih pomanjkljivosti odzivanja na nesreče. Torej bi bilo treba uvesti jasne sporazume in postopke, da bi zagotovili dvojno prepoznavnost (za države članice in Evropsko unijo) za sredstva, ki jih uporabijo države članice za civilno zaščito v okviru mehanizma civilne zaščite EU. Drug problem v zvezi z odzivanjem EU se nanaša na usklajevanje in zato je Evropski parlament prepričan, da bo Evropska služba za zunanje delovanje ustvarila enoten odziv na krize, kar bo zahtevalo racionalizacijo obstoječih kriznih platform. Poleg tega bi bilo treba zagotoviti jasne mehanizme usklajevanja med Komisijo in Svetom, tudi v zvezi z usklajevanjem in uporabo vojaških sredstev EU v primeru nesreč.

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. – (RO) S hitrim odzivanjem agencije za reševanje izrednih razmer bi bile intervencije Evropske unije v primeru naravnih ali naključnih nesreč veliko bolj povezane in učinkovite. Ob uničujočem potresu na Haitiju je Evropska unija očitno hitro posredovala in se odzvala na resnične potrebe. Vendar je prav tako očitno tudi, da se moramo iz resničnih razmer učiti in vsakič izboljšati storitve, ki jih dajemo. Potresu na Haitiju je takoj sledilo obdobje zmede glede tega, kdo naj bi prevzel vodstvo za usklajevanje celotne akcije EU. V prihodnje pričakujemo, da bo ESZD poskrbela za enotno odzivanje na krize, kar bo zahtevalo racionalizacijo obstoječih kriznih platform.

Treba bo za vsako državo članico jasno opredeliti odgovornosti v primeru nesreče, s potrebnimi logističnimi pripravami tako, da se bodo lahko zmogljivosti čim prej uporabile po najvišjih možnih standardih. Posredovanje na Haitiju je pokazalo, da so tovrstni ukrepi učinkoviti, kadar se vsaka država specializira za določeno storitev, tako kot je bilo v primeru Francije, ki je zagotovila enoto za čiščenje vode, in Italije, ki je priskrbela napredno zdravstveno enoto.

  Jan Březina (PPE), v pisni obliki. – (CS) Pričakujem priporočilo za oblikovanje instrumenta za hitro odzivanje EU, ki bo ustvaril večji pritisk na izboljšanje učinkovitosti obstoječih zmogljivosti EU za odzivanje na katastrofe, naravne ali tiste, ki jih povzroči človek. Menim, da je obstoječi mehanizem Skupnosti pomemben, vendar ne zadosten korak k resnično operativnemu mehanizmu civilne obrambe, ki mora biti čim učinkovitejša. Omejitve sedanjega mehanizma civilne obrambe so bile očitne, na primer, v letošnji krizi na Haitiju, ko je bil odziv razmeroma prožen in obsežen, vendar po drugi strani premalo učinkovit, usklajen in prepoznaven. Prav tako ni bilo jasno, kdo naj bi vodil usklajevanje celotne operacije EU. Glede na obseg krize je visoka predstavnica gospa Ashton nazadnje zagotovila usklajevanje pomoči EU v tesnem sodelovanju s komisarko Georgievo, ki je odgovorna za humanitarno pomoč, civilno obrambo in mednarodno sodelovanje. Možnosti za razširitev operativne zmogljivosti EU za spopadanje s katastrofami vidim zlasti v uvedbi stalno razpoložljive civilne zmogljivosti, ki bo delovala neodvisno od vojaških struktur, in v oblikovanju proračunov in raziskovalno-industrijskega potenciala (na primer satelitskega snemanja v programih GMES).

  Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glede na naraščajočo pogostost in vpliv naravnih nesreč, ki so imele resne posledice v človeškem gospodarskem, socialnem in okoljskem smislu, je priporočilo Evropskega parlamenta Svetu o vzpostavitvi zmogljivosti za hitro odzivanje EU še posebno pomembno. Glasovala sem za predlog, ker sem prepričana, da zajema temeljna vprašanja, ki jih je treba upoštevati. Med temi vprašanji ponovno poudarja, da bi sodelovanje med državami članicami lahko imelo operativne in finančne koristi, in ugotavlja, da je za upravljanje nesreč potreben celovit pristop, ki vključuje tudi preprečevanje nesreč, pripravo nanje in njihovo upravljanje, pa tudi obnovo po nesreči. Poleg tega sem prepričana, da je pomembno, da se izboljša sodelovanje in učinkovitost evropskega odziva, ne nazadnje z evropsko enoto za civilno zaščito.

  Nikolaos Chountis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Vzdržal sem se glasovanja o poročilu o vzpostavitvi zmogljivosti za hitro odzivanje EU ob humanitarnih nesrečah, kajti čeprav vsebuje pozitivne zamisli in elemente, dodaja tej zmogljivosti tudi vojaška sredstva in vojaško navzočnost. Zelo dobro je, da poročilo navaja, da „mora morebitna uporaba sredstev civilne zaščite v humanitarnih krizah temeljiti na potrebah in dopolnjevati humanitarno pomoč ..., da se zagotovi spoštovanje humanitarnih načel nevtralnosti, humanosti, nepristranskosti in neodvisnosti“. Vendar so v poročilu tudi točke, ki gredo v povsem nasprotno smer, zato sem se vzdržal. Na primer, zmogljivost naj bi se odzivala tudi na „vojaške krize“ ali „uporabljala vojaška in civilna obrambna sredstva“, pa čeprav le „izjemoma“.

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Nedavne naravne nesreče, ki so prizadele svet, so še poudarile nujno potrebo, da se njihov pogubni socialni, gospodarski in kulturni vpliv na prizadete regije zmanjša s hitrim in učinkovitim mehanizmom odzivanja.

Po prejšnjih resolucijah Evropskega parlamenta, zlasti tistih o potresu na Haitiju in preprečevanju naravnih nesreč ali nesreč, ki jih povzroči človek, se ta parlament spet ubada s to temo. Na splošno podpiram poročilo kolegice, gospe Zanicchi, in poudarjam, da mora bodoča zmogljivost EU, ki se nanaša na nesreče, temeljiti na mehanizmu, ki bo na voljo na evropski in mednarodni ravni, se izogniti vsakemu podvajanju, čim bolje uporabljati vire in omogočiti evropski enoti za civilno zaščito, da temelji na obstoječem mehanizmu Skupnosti za civilno zaščito.

Pozdravljam dejstvo, da je po tragediji na Haitiju večja politična volja in več prizadevanj za okrepitev skladnosti in usklajenosti med sektorjem civilne zaščite in humanitarne pomoči. Pozdravljam tudi delo, ki so ga opravile vpletene strani pri doseganju tega cilja. Vendar je žalostno, da prejšnji predlogi Evropskega parlamenta še vedno niso v celoti izvedeni, zlasti tisti, ki se nanašajo na poročilo gospoda Barnierja.

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Vedno, ko gre za nesrečo, bodisi na Haitiju po januarskem potresu bodisi v Pakistanu po poletnih poplavah, Evropa stori veliko, vendar na neorganiziran način. Vsaka država članica pošlje svoj kader, svoje reševalne pse, svoja letala itd. Vendar pa na hitro organizirani posamezni odzivi ne morejo nikoli preseči načrtovanega in organiziranega evropskega odziva. Evropska unija je s svojimi 27 državami članicami, ki delujejo skupno, največja donatorka humanitarne in razvojne pomoči na svetu. Na voljo imamo obsežno zbirko civilnih in vojaških sredstev za reševanje izrednih razmer in potreb obnove. A dokler bodo obstajali ti nacionalni refleksni odzivi, na žalost ne bomo sposobni doseči nobene resnične koristi iz te navidezne kolektivne sile. To, kar potrebujemo, je prava „zmogljivost za hitro odzivanje“. Enako je za večjo učinkovitost in hitrost pri ukvarjanju z izrednimi razmerami potrebna močna politična volja različnih vpletenih strani.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Hitro odzivanje na katastrofe in naravne nesreče je bistveno, kajti v prvih nekaj urah, ki sledijo takemu dogodku, je mogoče rešiti največ ljudi. Poleg tega smo bili v zadnjih letih priča znatnemu povečanju nesreč, naravnih in tistih, ki jih povzroči človek, in to zahteva visoko raven tehničnega strokovnega znanja in usklajevanja različnih sredstev v odzivanju na nesreče. Oblikovanje mehanizma Skupnosti za civilno zaščito je lahko prvi korak, vendar se strinjam s poročevalko, da je treba na tem področju več narediti. Usklajevanje EU in sodelovanje pri hitrem in učinkovitem odzivanju na nesreče je lahko zelo uspešno, kot je bilo v primeru potresa na Haitiju januarja 2010. Bistveno je, da gre za takšno odzivanje.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Naravne nesreče se lahko in se morajo preprečiti. Dejavniki, kot so intenzivna uporaba zemlje, slabo načrtovana urbana rast, beg s podeželja in širjenje puščav, so med drugim vzroki za povečano tveganje nesreč. Spodbujanje razumne uporabe zemlje ter gospodarskega in socialnega razvoja v sožitju z naravo je bistveni dejavnik za preprečevanje nesreč. Pri tem gre predvsem za to, da bi morala EU povečati prizadevanja pri izpolnjevanju priporočil, danih v zadnjem parlamentarnem poročilu, in okrepiti ta vidik svoje politike sodelovanja.

Tudi pri odzivih na nesreče, ki se jih ne da preprečiti, je očitno mogoče okrepiti sodelovanje, vzajemno pomoč in posredovanje med različnimi državami članicami in tretjimi državami.

Najboljše oblike in sredstva za doseganje tega cilja morajo biti rezultat razprave, ki vključuje različne nacionalne civilne zaščite in druge organe ob spoštovanju suverenosti vsake države članice. To bi morala biti pot, določena v poročilu, ne pa „takojšnja ustanovitev enote civilne zaščite EU“ ali uporaba vojaških sredstev v odzivanju na razmere humanitarne pomoči, za katero poročilo priznava, da bi se lahko izvajala brez okrilja in usklajevanja ZN.

  Elisabetta Gardini (PPE), v pisni obliki. – (IT) To glasovanje pomeni pomemben korak k oblikovanju evropske enote za civilno zaščito, ki bi lahko hitro in učinkovito posredovala povsod, kjer so resne izredne razmere.

Kot se vsi spominjamo, je bilo kljub temu, da je bil evropski odziv pri zagotavljanju pomoči ljudem na Haitiju hiter in obsežen, opaziti številne kritične probleme pri upravljanju, usklajevanju in prepoznavnosti delovanja v zvezi z ustrojem sedanjega sistema, ki temelji na prostovoljnih in ad hoc prispevkih, odvisnih od različnih nacionalnih procesov odločanja.

Nedavno sporočilo Evropske komisije o vlogi civilne zaščite in humanitarne pomoči ima natančno ta namen, da bi postavili temelje za učinkovito in skladno sinergijo ukrepov, ki se že sprejemajo na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Lizbonska pogodba zagotavlja priložnost za pripravo temeljitejše, usklajene in funkcionalne zmogljivosti odzivanja na nesreče. Zdaj je torej prišel čas za pospešitev procesa, ki bo dal EU sodobno in učinkovito zmogljivost civilne zaščite.

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za poročilo o predlogu priporočila Evropskega parlamenta Svetu o vzpostavitvi zmogljivosti za hitro odzivanje Evropske unije, ker sem prepričan, da si mora Evropska unija znatno prizadevati za zagotovitev usklajenih in učinkovitih odzivov na različne hude nesreče, ki smo jim priča v zadnjem času.

Potreba po takšni zavezi je bila poudarjena v zadnjem sporočilu Komisije o „okrepitvi zmogljivosti odzivanja Unije na nesreče“, ki vključuje akcijski načrt za uvedbo celovitega usklajevanja med različnimi instrumenti za odzivanje na nesreče. Poleg tega se strinjam z gospo Zanicchi, da je skrajni čas, da priznamo politični pomen okrepitve zmogljivosti EU za odzivanje na nesreče, in da je treba uporabiti vsa sredstva, da se doseže ta cilj.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Pozdravljam to poročilo, ki:

opominja na osrednjo vlogo visoke predstavnice/podpredsednice pri usklajevanju operacij EU v tretjih državah in regijah;

poudarja, da bi morale biti sestava in delovne metode Evropske službe za zunanje delovanje (EEAS) usmerjene v doseganje skladnosti in doslednosti ukrepov EU v kriznih razmerah;

zato poziva Svet, naj visoki predstavnici/podpredsednici dodeli trajni mandat, ki ji bo omogočil aktiviranje krizne celice, ki bo združevala predstavnike iz vseh ustreznih služb Komisije in Sveta ter vseh evropskih služb za načrtovanje (center za spremljanje in obveščanje, direktorat za krizno upravljanje in načrtovanje, vojaški štab Evropske unije, civilna zmogljivost za načrtovanje in izvajanje operacij) kar bo omogočilo usklajevanje odziva EU v primeru nesreč in hiter začetek dela, ne da bi se zato morali sistematično obrniti na Svet;

predlaga, da bi to celico podpirala skupina, ki bi jo lahko uporabili v prvih urah krize in bi vključevala civilne (skupina za civilno odzivanje, center za spremljanje in obveščanje), vojaške in civilno-vojaške (vojaški štab Evropske unije, civilna zmogljivost za načrtovanje in izvajanje operacij) strokovnjake ter strokovnjake iz situacijskega in satelitskega centra;

opozarja, da je treba doseči optimalno usklajevanje med zmogljivostmi EU za odzivanje ob nesrečah in drugimi instrumenti EU – zlasti civilnimi in vojaškimi misijami ter instrumenti (npr. bojnimi skupinami) v okviru skupne varnostne in obrambne politike.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Oblikovanje sredstva za hitro odzivanje na katastrofe in naravne nesreče je bistveno, kajti v prvih nekaj urah, ki sledijo takemu dogodku, je mogoče rešiti največ ljudi. Poleg tega smo bili zadnja leta na žalost priča znatnemu povečanju nesreč, naravnih ali takih, ki jih povzroči človek, in to zahteva zmogljivost smiselnega in hitrega posredovanja. Zato je oblikovanje mehanizma Skupnosti za civilno zaščito zelo pomembno, vendar je treba na tem področju še veliko narediti.

  Louis Michel (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Število velikih nesreč v državah EU ves čas narašča in enako v tretjih državah, nenazadnje zaradi podnebnih sprememb in večje urbanizacije. Nesreče najhuje prizadenejo države v razvoju, kjer je posebno veliko število smrtnih žrtev. Tudi gospodarski stroški takih nesreč so v teh državah veliko večji. Oblikovanje enote za hitro odzivanje bo omogočilo EU in državam članicam boljše usklajevanje njihovih prizadevanj in dalo dejavnosti EU boljšo prepoznavnost. Zato sem podprl to priporočilo. Tako kakor njegova avtorica pozivam, da se upoštevajo številni odlični praktični predlogi iz poročila gospoda Barnierja.

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – (LV) Poročevalka, gospa Zanicchi, je z znatno zamudo ponovno odprla vprašanje možnosti hitrega odzivanja, vendar aktualnost ni zato nič manjša. Prepričan sem, da je dolžnost Evropske unije, da znatno poveča financiranje priprave, zagotovitve in razširitve enot za hitro odzivanje. Naravne kataklizme se bodo zaradi podnebnih sprememb pojavljale še pogosteje. Ne moremo mimo tega brez strokovne reševalne ekipe, ki bo s strokovno pripravljenostjo omogočila hitro lokalizacijo in učinkovit nadzor nad požari in tehnogenimi nesrečami. Glasoval sem za.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Močna enota za hitro odzivanje bi bila dobra stvar in bi lahko pomagala državljanom Evrope in drugih držav v času, ko jim je najtežje. Žalostno je, da se poročevalka, kot kaže, ne zanima za krepitev humanitarne pomoči ali program EU za civilno zaščito, ampak ji gre le za to, da bo čim bolj vidna oznaka „EU“. Cilj te enote za hitro odzivanje ne sme biti promocija EU po vsem svetu. Zaradi vodstva Združenih narodov in vključitve vojske v zagotavljanje nujne pomoči tvegamo tudi, da se bomo odpovedali svoji neodvisnosti, tega pa ne želim podpreti. Zato sem glasoval proti temu poročilu.

  Rareş-Lucian Niculescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Izkazalo se je, da je potrebno izboljšati učinkovitost obstoječe zmogljivosti odzivanja EU na nesreče v številnih razmerah, ki smo jih reševali v preteklih letih. Rad bi omenil samo katastrofalne poplave ali gozdne požare, ki so prizadeli številne evropske države. Drug primer je nedavna obsežna okoljska nesreča, ki se je zgodila na Madžarskem. Nobena država, ki se spopada s takimi izrednimi dogodki, nima zmogljivosti, da bi se sama odzvala na dovolj visoki ravni. Med državami članicami EU obstaja tudi dolžnost solidarnosti. Poročilo navaja merila, ki jih mora izpolniti enota za hitro posredovanje, pa tudi pogoje, ki bi jih potrebovala za izvajanje svojih dejavnosti.

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. – (DE) Zdi se, da ima poročilo manj opraviti s povečanjem učinkovitosti razvoja pomoči ali zaščito državljanov kot s promoviranjem in pritegnitvijo pozornosti k blagovni znamki „EU“. Zato sem glasoval proti temu poročilu.

  Alfredo Pallone (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Potreba po učinkoviti zmogljivosti Evropske unije za hitro odzivanje, ki bi se ukvarjala z naraščajočim številom velikih nesreč v zadnjih letih, je tisto, kar me je vodilo h glasovanju za to poročilo. V zadnjih nekaj letih je bilo veliko pozivov EU, naj se izboljša učinkovitost odzivanja, in kot priznavamo, je treba še veliko narediti, da bomo zagotovili skladnejši in vidnejši napredek. Po mojem mnenju moramo uporabiti vse razpoložljive vire, da bomo dosegli ta cilj, saj smo od leta 2008 in zadnjega sporočila Komisije o tej temi napredovali v smeri celovitega in povezanega odziva EU. Vsi pričakujemo, da bo izvedba tega poročila privedla do konkretnega akcijskega načrta za postopno oblikovanje bolj povezanega usklajevanja med različnimi instrumenti za odzivanje na nesreče.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Soglašam s predlogom priporočila Evropskega parlamenta Svetu o vzpostavitvi zmogljivosti za hitro odzivanje EU na naravne nesreče. Dejansko analiza nauka, ki smo ga dobili na Haitiju, jasno kaže potrebo po ponovni reformi zmogljivosti EU za odzivanje na nesreče, kot sem jo pravzaprav že navedla v svojem mnenju „o skupnostnem pristopu k preprečevanju naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek“.

Hitro in učinkovito odzivanje v izrednih razmerah je ključnega pomena, če hočemo zagotoviti, da bo EU pokazala solidarnost z državami članicami ali s tretjimi državami in to zahteva močno politično voljo različnih organov odločanja.

Splošno je znano, da se glavna prizadevanja, ki so trenutno v teku, nanašajo na okrepitev skladnosti in usklajevanja med enotami civilne zaščite in različnimi področji humanitarne pomoči. Vendar je treba sprejeti smiselne korake k oblikovanju evropske enote za civilno zaščito, kot je navedeno tudi v mojem mnenju „o skupnostnem pristopu k preprečevanju naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek“. Strinjam se s poročevalko: čas je, da naredimo večji napredek v tej smeri, zlasti glede izvajanja konkretnih predlogov iz Barnierjevega poročila iz leta 2006.