Predsednik. – Naslednja točka je nekaj, za kar moram reči, da je nenavadna skupna razprava o naslednjem:

- poročilu gospe Matias v imenu Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane o evropski pobudi o Alzheimerjevi bolezni in drugih (2010/2084(INI)) (A7-0366/2010) in

- vprašanju za ustni odgovor gospe Mazzoni v imenu Odbora za peticije o inhalatorjih za astmatike (O-0182/2010 – B7-0666/2010).

  Marisa Matias, poročevalka. – (PT) Gospod predsednik, na začetku bi rada navedla nekaj, kar se mi zdi jasen primer nujnosti te pobude. V Parlamentu smo se lotili dela točno pred šestimi meseci: šest mesecev je minilo od začetka dela v zvezi s tem poročilom do glasovanja, medtem pa se je pri več kot 700 tisoč ljudeh razvila Alzheimerjeva bolezen ali kakšna druga oblika demence. Ta številka že sama kaže, kako pomembno in nujno je ukrepati na tem področju. Zato je sporočilo Komisije pravočasno.

Vse ljudi v Evropi, ki imajo Alzheimerjevo bolezen in druge demence, je treba enako obravnavati. Več kot 7 milijonov ljudi ima Alzheimerjevo bolezen, skoraj 10 milijonov ljudi pa ima eno od demenc.

Če bi se pogovarjali o številkah, bi govorili o srednje veliki državi. Ne moremo diskriminirati po boleznih in prav tako ne moremo diskriminirati po državah. Vse moramo enako obravnavati. In zato je nujno treba ukrepati na več področjih. Na področju raziskav vemo, da se število ljudi s to boleznijo podvoji vsakih 20 let.

Vemo, da se številka ob upoštevanju starosti nad 65 let podvoji vsake štiri leta, in prav zato se moramo lotiti vzrokov in jih odkriti, kajti brez dobrega poznavanja problema nikakor ne moremo ukrepati. Da bi to dosegli, potrebujemo več raziskav, sodelovanja in več epidemioloških podatkov.

Več moramo vedeti o ukrepih za preprečevanje in nadzor dejavnikov tveganja. Potrebujemo zgodnje odkrivanje, specializirano oskrbo in usposobiti moramo negovalce. Podpreti moramo družine in nikakor ne stigmatizirati obolelih: dati jim moramo pravice in dostojanstvo. Vse države potrebujejo nacionalne načrte, da bomo potem lahko sodelovali na evropski ravni. Boriti se moramo proti neenakosti med državami članicami in v državah članicah. Ne moremo pristati na prvo- in drugorazredne paciente: vsi morajo biti enakovredni, ne glede na spol, starost, kraj bivanja ali katero koli drugo merilo.

Gospod predsednik, zato je zelo, zelo pomembno, da imajo naše zdravstvene storitve kar najboljšo možno porazdelitev. Pogovoru o teh nujnih potrebah se ne moremo izogniti zgolj zato, ker smo v krizi in ker vedno govorimo o stroških bolezni. Če tega problema ne bomo obravnavali, bodo socialni in ekonomski stroški veliko večji, kot če stvarem pogledamo v oči. Zato se moramo spopasti s problemom in investirati: vložiti v ljudi. Vložiti, kot sem dejala, v preprečevanje bolezni in podporo družinam in negovalcem, na katere pogosto pozabimo.

Vemo, da so za vsako osebo z Alzheimerjevo boleznijo potrebni trije ljudje, ki skrbijo zanjo. Oseba, ki ima Alzheimerjevo bolezen, ne more biti eno uro brez spremstva. To nam mora služiti kot nauk: ne moremo nadaljevati, ne da bi se države članice povezale v svojem odzivu na ta problem, ne da bi sodelovale in to predvsem sodelovale na podlagi solidarnosti.

Zato bi rada povedala naslednje: glede sodelovanja vsi vemo, da tega dela ni mogoče opraviti v izolaciji in tudi tu, v parlamentu, smo se stvari lotili v sodelovanju s poročevalci v senci iz vseh parlamentarnih skupin, ob podpori treh žensk, ki so mi pomagale v okviru Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, v moji parlamentarni skupini in delegaciji.

Zato bi se rada zahvalila vsem tem ženskam in morda sploh ni naključje, da smo poročilo pripravljale samo ženske: ker smo ženske najbolj prizadete, se ukvarjamo tako s poročili o Alzheimerjevi bolezni kot z obolelimi, vključno z moškimi. Zato bi vas rada opozorila na vrste diskriminacije, ki se skrivajo v pomanjkanju zdravljenja ali v odzivu na ta vprašanja.

Na koncu naj povem, da bi rada komisarja Dallija neposredno vprašala, katerega od predlogov v tem poročilu je Komisija pripravljena sprejeti in kdaj bo pripravljena to storiti ter ukrepati glede na nujnost, ki smo ji zdaj priča.

  Erminia Mazzoni, predlagateljica. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, tudi jaz moram povedati, da sem zmedena, ker so to vprašanje navezali na prejšnje poročilo, vendar je po mojem mnenju pomembno to, da se ta parlament danes osredotoči na problem, ki ga vsebuje vprašanje, ki sem ga predložila v imenu Odbora za peticije.

Vprašanje se navezuje na primer majhnega evropskega podjetja, ki se mu odreka pravica zaradi nedejavnosti, ki jo kaže Komisija vse od leta 1997 do zdaj. To ugotovitev podpira Odbor za pravne zadeve, ki mu predsedujem in ki so ga prosili za mnenje.

Vprašanje se nanaša na medicinski pripomoček, in sicer inhalator za astmatike, ki je bil patentiran leta 1990 in zakonito dan na trg. Ta izdelek ureja direktiva 93/42/EGS, ki določa, da morajo proizvajalci potrditi, da so izpolnili vse zahteve, nacionalnim organom pa daje pooblastilo, da s spremljanjem in kontrolo vzorca preverijo, ali je samocertificiranje veljavno.

Vlada Zgornje Bavarske je za izdelek, ki se je šest let uspešno prodajal na trgu – do leta 1996 – in glede katerega več kot 15 let ni bilo niti ene pritožbe ali pripombe, odredila inšpekcijski pregled in prosila komisijo Magdeburga, naj pregleda dovoljenje, ki je bilo podeljeno podjetju.

Decembra istega leta sta komisija in minister za zdravje regije Saška-Anhalt izvedla inšpekcijski pregled in končala postopek z izjavo, da je izdelek povsem skladen z veljavnimi zakonodajnimi zahtevami. Ob koncu postopka so celo podvomili v zakonitost zahteve vlade Zgornje Bavarske in jo pozvali, naj v primeru nadaljnjih dvomov v skladu s prej omenjeno direktivo sproži postopek iz zaščitne klavzule.

Naslednje leto je potekala cela vrsta nedokumentiranih dejavnosti, o katerih smo bili samo posredno obveščeni, nato pa je zvezno ministrstvo za zdravje leta 1997 nenadoma ukazalo umik izdelka s trga, ne da bi to sporočilo proizvajalcu.

Ministrstvo je konec leta 1997 sprožilo postopek – postopek iz člena 8 prej omenjene direktive –, vendar je bil pravo razočaranje, saj niso zagotovili nobenih informacij, postopka posvetovanja s proizvajalcem pa sploh ni bilo. V vsesplošnem molku je proizvajalec sredi leta 2003 mislil, da ta molk pomeni, da so bili nepojasnjeni komentarji nemških organov očitno ovrženi, zato je izdelek dal nazaj na trg.

Žal pa so nemški organi leta 2005 – ponovno brez obvestila – še enkrat naročili umik izdelka s trga. Naj pojasnim, da kljub ponavljanju prošenj vse do danes niso pojasnili, zakaj je bil izdelek umaknjen.

Tako ni bilo nikakršnega obvestila, nobene preiskave, proizvajalec pa ni imel možnosti, da bi zakonito izpodbijal ugotovitve druge strani. To za proizvajalca pomeni hud ekonomski vpliv, ker že več kot 15 let čaka na odgovor in izdelka ne more dati na trg.

Prav tako bi dodala, da je bilo v šestih letih, ko je bil izdelek na trgu, in o tem obstajajo dokumenti, vključno s tistimi, ki jih je zagotovila Komisija, ugotovljeno, da so bili pri izdatkih za javno zdravje zaradi nizkih stroškov izdelka doseženi znatni prihranki in da ime izdelek pozitiven učinek na astmatike.

Ko je gospod Klein leta 2008 videl, da ga poskusi z drugimi organi niso nikamor pripeljali, se je obrnil na Odbor za peticije. Odbor v tem parlamentarnem obdobju sproža postopek. Poleg tega glede na dolgotrajnost zadeve v peticiji prav tako začenja neformalno posvetovanje s komisarjem, da bi zahteval zagotovitev odgovora v krajšem časovnem okviru, ker predlagatelj zahteva potrditev, da njegov izdelek ustreza evropski zakonodaji oziroma, če to ni mogoče, vsaj sklep, ki ga lahko izpodbija pred sodiščem in ki mu bo omogočil, da bo zadoščeno pravici.

Nič od tega se ni zgodilo in med razpravo v Odboru za peticije se je Komisija na žalost spet izognila odgovoru na vprašanje. Zato je odbor soglasno sprejel odločitev, da pride v Parlament in od Komisije zahteva jasne odgovore, kajti ta zadeva nesporno vzbuja resne sume v zvezi s kršenjem Listine o temeljnih pravicah. To ni le zaradi nedejavnosti Komisije, ampak predvsem zato, ker predlagatelj, gospod Klein, ne more pravno ukrepati.

Zadeva vzbuja očitne dvome glede kršenja pravil trga in zaščite, ki jo imajo mala podjetja, zato vztrajamo, da se tukaj zagotovijo odgovori na točke, izpostavljene v našem vprašanju.

  Predsednik. – Gospa Mazzoni, rad bi se vam zahvalil, predvsem zato, da ste z mano delili zmedo o tem, kako naj bi se ti dve temi prekrivali. To seveda ne pomeni, da kakorkoli podcenjujem pomembno vprašanje, ki ga zastavljate kot predsednica Odbora za peticije, katere del sem tudi sam in me tako izredno zanima, kar počne.

Komisar in govorniki bodo zelo težko povezovali témi, ki sta tako različni po svoji naravi, zato se je vredno vprašati, ali je pametno načrtovati razpravo, kot je bilo zamišljeno z dnevnim redom.

  John Dalli, član Komisije. – Gospod predsednik, spoštovani poslanci, najprej naj se zahvalim Parlamentu, še zlasti poročevalki, gospe Matias, za vašo predanost obravnavi Alzheimerjeve in drugih demenc.

Komisija v celoti deli vašo zaskrbljenost. Demenca pomeni veliko trpljenja za milijone Evropejcev in njihovih družin. Ob hitro starajočem se prebivalstvu je čas, da Evropa zdaj ukrepa.

Zato je Komisija leta 2009 predložila sporočilo o Alzheimerjevi in drugih demencah z ukrepi za izboljšanje preprečevanja in diagnosticiranja ter izmenjave raziskav in najboljših praks.

Veseli me, da Parlament podpira nenehno delo v tem okviru in predstavlja celovit paket priporočil. To poročilo in njegova priporočila so res ob pravem času, saj naj bi Komisija aprila uvedla skupni ukrep z državami članicami glede Alzheimerjeve bolezni, tako imenovani ALCOVE (ALzheimer COoperative Valuation in Europe).

Prepričan sem, da bo ta skupni ukrep izpolnil številna od priporočil, ki jih danes tukaj sprejemate.

Skupni ukrep se bo osredotočil na preprečevanje – področje, ki ga Parlament poudarja v tem poročilu – in na izboljšanje znanja in podatkov ter izmenjavo dobrih praks. Prav tako bo obravnaval še eno področje, kjer Parlament poziva k ukrepanju: pravice ljudi, ki živijo z demenco. Strinjam se z vami, da potrebujemo povsem usklajene raziskave, da bomo bolje razumeli, kako preprečiti ali odložiti začetek bolezni. Zato je Komisija uvedla pobudo o skupnem načrtovanju boja proti nevrodegenerativnim boleznim, predvsem Alzheimerjevi bolezni.

Prvič se 23 držav loteva Alzheimerjeve bolezni. Po Evropi obstajajo dobre prakse v diagnosticiranju in zdravljenju Alzheimerjeve bolezni in Komisija spodbuja izmenjavo znanja in dobre prakse.

Potrdim lahko, da bo pobuda Inovacijski potencial Unije, kot je priporočil Parlament, v okviru strategije Evropa 2020 kot svoje prvo pilotno področje za novo evropsko partnerstvo za inovacije vzela dejavno in zdravo staranje.

V tem okviru bi lahko razvili ukrep za podporo ljudi, ki imajo demenco. Dober primer bi lahko bila nenehna pobuda Parlamenta o negovalcih. Upamo, da bomo lahko podprli nadaljnje inovativne ukrepe na tem področju, ki lahko obravnavajo tudi vprašanja Alzheimerjeve bolezni in drugih demenc.

In na koncu, Komisija je naklonjena številnim drugim priporočilom, vključno z razglasitvijo leta 2014 kot evropskega leta možganov. Naj vam zagotovim, da je Komisija zavezana opraviti svoj delež pri obravnavi demence.

Naj se zdaj usmerim na drugo témo v tej razpravi: peticijo, ki jo je vložil gospod Klein, izumitelj in proizvajalec inhalatorja „Effecto“.

Dajanje zadevne naprave na trg je bilo leta 1997 prvotno zavrnjeno v Nemčiji. Te odločitve ni izvajala niti Komisija, nemške oblasti niti proizvajalec. Takratni distributer je tedaj sporočil, da bo izvedel nadaljnje študije, preden bo dal izdelek spet na trg.

Naprava je bila spet dana na trg leta 2002 pod drugim imenom. Ko so nemški organi leta 2005 izdelek spet prepovedali, je Komisija skrbno analizirala primer in julija 2007 postopek zaključila z uradnim pismom nemškim organom in proizvajalcu.

Komisija je v analizi ugotovila, da je bila prepoved nemških organov upravičena, ker so bili klinični podatki, ki jih je zagotovil proizvajalec, nezadostni, da bi nazorno prikazali varnost naprave.

V skladu z direktivo o medicinskih pripomočkih mora proizvajalec dokazati varnost, da se mu dovoli uporaba oznake CE. To je pomenilo, da je bil člen 18 direktive veljavna določba, ki obravnava primere, ko je izdelek dan na trg z neustrezno pritrjeno oznako CE. V tem primeru ni uradne odločitve Komisije.

Ker po mnenju Komisije primer ni eden od tistih, za katere velja postopek iz zaščitne klavzule, ni razloga, da bi zahtevala obvestilo o prepovedi iz leta 2005, ki so jo sprejeli nemški organi.

Ovira, s katero se srečuje predlagatelj pri dajanju izdelka na trg, je odločitev nemških organov (prepoved iz leta 2005) in ne odločitev Komisije. Predlagatelj je imel na nacionalni ravni jasne pravne poti, po katerih bi si lahko prizadeval in je te možnosti tudi uporabil. Nemška sodišča pa so njegove zahteve zavrnila.

Rad bi poudaril, da je Komisija od leta 2007 vabila predlagatelja, naj napravo uskladi z manjkajočimi kliničnimi podatki, in je v ta namen spodbudila stike med njim in nemškimi organi. Kolikor je Komisija seznanjena, predlagatelj do zdaj še ni nič naredil v to smer.

  Elena Oana Antonescu, v imenu skupine PPE. – (RO) Gospod predsednik, govorila bom o Alzheimerjevi bolezni in drugih oblikah demence. Rada bi čestitala poročevalki, gospe Matias, za dobro opravljeno delo. Kot poročevalka v senci za Skupino Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) za ta dokument bi se rada zahvalila tudi vsem kolegom poslancem, ki so prispevali. Pozornost, ki jo je bil deležen ta dokument, kaže pomembnost te téme, obenem pa tudi resnost tega pojava.

V Evropi je približno 9,9 milijona ljudi z demenco, med njimi bolniki z Alzheimerjevo boleznijo predstavljajo večino. Pričakujemo, da se bo do leta 2020 število dramatično povečalo v času, ko je število primerov, ki so v Evropski uniji diagnosticirani, še nizko. Med državami članicami so glede preventive, dostopa do zdravljenja in oskrbe velike neenakosti. Ukrepi so razdrobljeni, odzivi neenaki, pogoji glede raziskav te bolezni in boja proti njej pa so neenaki.

Poročilo predstavlja pomemben korak v boju proti tej bolezni v Evropski uniji in je bistveno za uvedbo nove oblike sodelovanja med državami članicami, kar bo omogočilo usklajene ukrepe za boj proti nekaterim težavam, ki pestijo vso Evropo. Poročilo podpira solidarnost med državami in izmenjavo najboljših praks, da bi se izognili podvajanju prizadevanj in zapravljanju sredstev. Rada bi poudarila pomen preventivnega odkrivanja bolezni in zgodnjega poseganja v začetnih fazah te bolezni. Mislim, da je to ključno za napredek v boju proti tej bolezni.

Poleg tega bi rada spomnila na pomen sprejetja večdisciplinarnega pristopa k raziskavam na tem področju. Predalčkanje med disciplinami in slabotne povezave med primarnimi in kliničnimi raziskavami, javnim zdravjem in socialnimi raziskavami vplivajo na to, kako se znanstvena odkritja prenašajo v zdravstveno prakso, in na zagotavljanje oskrbe. Dejstvo, da se vse te raziskave izvajajo na nacionalni ravni, še povečuje razdrobljenost. Zato se moramo osredotočiti na večdisciplinarni pristop in prenos odkritij in znanja na ravni EU.

  Nessa Childers, v imenu skupine S&D. – Gospod predsednik, danes ima skoraj 10 milijonov Evropejcev demenco, pri čemer je Alzheimerjeva bolezen najpogostejša oblika. V teh statističnih podatkih je bila tudi moja mati, ki je lani umrla. Zato toplo pozdravljam to evropsko pobudo o demenci.

Skrbeti nas bi moralo, da naj bi predvidoma diagnosticirali le polovico primerov. Zelo nas bi moralo skrbeti, da ima demenco dvakrat več žensk kot moških, prav tako bi morali biti zaskrbljeni, da se bo s staranjem evropskega prebivalstva število obolelih v naslednjih 20 letih podvojilo.

Glede na to, da petletni odlog začetka Alzheimerjeve bolezni pomeni 50 % manjšo pojavnost, pozdravljam osredotočenost Komisije na preprečevanje in odkrivanje bolezni. Pozdravljam osredotočenost na boljše raziskave v Evropi, še zlasti, ker vemo, da danes pri 85 % raziskav ni usklajevanja na ravni EU. Prav tako pozdravljam osredotočenost na izmenjavo najboljših praks in na pravice obolelih in njihovih družin.

Jaz in moji socialdemokratski kolegi poslanci EP smo se v svojih predlogih sprememb osredotočili na socialne vidike demence in pozivamo k naslednjemu:

Pozivamo k močni osredotočenosti na posebne potrebe žensk na področju zdravstvenih in socialnih raziskav ter politike zaposlovanja, zdravstvene in socialne politike, saj jih je med obolelimi dvakrat več, med negovalci pa nesorazmerno veliko.

Ponavljamo svoj poziv Komisiji, naj sprejme ustrezne predpise glede politike za „duševno zdravje pri delu“ v okviru odgovornosti za zdravje in varnost pri delu, da bi osebam z duševnimi motnjami zagotovili najboljšo možno vključitev na trg dela.

Priporočamo pregled uporabe oporok čez evropske meje, ki so tako zelo potrebne.

Na koncu prav tako poudarjamo, kako pomembna je sposobnost prepoznavanja simptomov demence v vseh kampanjah, namenjenih izobraževanju in osveščanju.

Za zaključek želim čestitati poročevalki, Marisi Matias, in njenim ter svojim kolegom poročevalcem v senci za opravljeno delo pri tem poročilu.

  Frédérique Ries, v imenu skupine ALDE. – (FR) Gospod predsednik, boj proti Alzheimerjevi bolezni je postal evropska prednostna naloga v zadnjih letih in nič prej! Naj dodam, da pozdravljam vse pobude, ki jih je pravkar napovedal komisar Dalli.

Oblika cerebralnega staranja doživlja eksplozivno rast v Evropi in po svetu: več kot 7 milijonov ljudi je prizadetih, število pa se povzpne na 10 milijonov, če upoštevamo druge vrste nevrodegenerativnih bolezni. Pozdravimo lahko in tudi moramo pozdraviti sedanjih 32 raziskovalnih projektov, financiranih s sredstvi EU, vendar moramo biti še boljši, veliko boljši, še zlasti v smislu usklajevanja raziskav o Alzheimerjevi bolezni v osmem okvirnem raziskovalnem programu že leta 2014. To je jasno opredeljeno v točki 21 naše resolucije.

Prav tako se je treba osredotočiti na večdisciplinarni pristop, ki vključuje diagnosticiranje, preprečevanje, zdravljenje in podporo prejemnikom oskrbe ter njihovim družinam, kar zajemajo točke od 2 do 20, ki so izredno pomembne. S tem v zvezi pa nedavna študija, ki je bila pravkar objavljena v Franciji, razkriva znatne družbenoekonomske stroške, ki nastanejo zaradi te bolezni: več kot 10 milijonov EUR na mesec zgolj za zdravstveno oskrbo in spremljanje pacientov. To pa ne vključuje ogromne predanosti pacientovih najbližjih in družin, ki več kot šest ur dnevno posvetijo negi in vodenju pacienta.

Pomoč tem bolnikom pomeni tudi pravo diagnozo. Svet znanosti nam pravi, da je zdaj treba spremeniti mednarodna merila, kajti ob strogi uporabi pogosto zastarelih meril so pogosto vključeni tudi številni pacienti z drugimi oblikami demence.

Na evropski ravni, ki jo zajema točka 64 naše resolucije, je odločilno, da se Parlament končno odzove na poziv raziskovalcev. Če želimo nekega dne najti zdravilo, kar moramo, potrebujemo več prostovoljcev za klinične študije. Naslednja sprememba direktive o kliničnem preskušanju zdravil je zlata priložnost, da zagotovimo konkreten odziv in damo upanje prizadetim družinam.

  Gerald Häfner, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, kdor je poskrbel za združitev teh razprav, Parlamentu ni naredil usluge – še manj pa zadevnima temama.

Stroški zdravil in zdravstvenega zavarovanja po vsej Evropi naraščajo in vsi poskušajo najti načine za njihovo znižanje. Zaradi napredka medicine so zdravila vse dražja. Primer, s katerim se ukvarjamo tukaj, je drugačen. V Evropi je 30 milijonov astmatikov, tu pa je majhen proizvajalec, ki je razvil napravo, s katero je inhalacija – ki lahko astmatikom reši življenje in je izredno pomembna pri njihovem zdravljenju – boljša, hitrejša in predvsem cenejša. Temu proizvajalcu 14 let zavračajo dostop do trga. Na Komisijo se je obrnil leta 1996, Odbor za peticije pa se z zadevo ukvarja od leta 2006. Komisar Dalli, naloga Komisije je, da pomaga uveljavljati zakonodajo in da je na strani državljanov. V tem primeru se to ni zgodilo. Namesto tega Komisija zavrača sprejetje jasne odločitve – odločitve, ki bi pomagala predlagatelju.

Rad bi vas osebno nagovoril, komisar Dalli, kajti spomnili se boste, da smo vas povabili na sestanek z Odborom za peticije, da bi se pogovorili o tej zadevi. Povedali ste nam, da za to nimate časa, da pa bi si lahko vzeli čas za osebni pogovor. Prišli smo k vam in se z vami osebno pogovorili. Osebno ste mi obljubili, da boste poskrbeli za zadevo in hitro našli rešitev. Do danes nisem slišal ničesar. Napisal sem vam še eno pismo, vendar odgovora nisem prejel. Prav tako ste poskusili preprečiti naslednjo razpravo. Komisija ne bi smela tako delovati.

Rad bi zelo jasno rekel, da Evropski parlament pričakuje, da bo Komisija na strani zakona in državljanov – in o tej resoluciji bomo jutri skupaj glasovali. Pričakujemo, da boste zagotovili zaščito tako majhnih proizvajalcev pred tistimi, ki jim želijo odreči dostop na trg. Tu je v igri veliko denarja, predvsem pa gre za zdravje ljudi. Zavedamo se problemov. Ne moremo razumeti vaših dejanj, komisar Dalli. Poznamo vse vaše razloge. Pregledal sem gore dokumentov, a še vedno nisem našel jasnega razloga, ki bi potrdil vaše stališče. Govorimo o medicinskem izdelku. Kar 30 tisoč jih je v uporabi – ljudje so več milijonkrat vdihnili, rezultati so odlični. Imamo pisma zavarovalnic, ki nas prosijo, naj dovolimo dostop na trg, da bodo lahko prihranili stroške. Pričakujem, da bo Komisija končno opravila svoje delo in v zvezi s to zadevo prišla do pozitivne odločitve.

(Govornik se je strinjal, da sprejme vprašanje na podlagi modrega kartončka v skladu s členom 149(8))

  William (The Earl of) Dartmouth (EFD). – Gospod predsednik, gospoda Häfnerja bi rad vprašal, ali se strinja, da se je komisar v svojih komentarjih glede zadeve BronchoAir, o kateri smo prej poslušali, skrbno izmikal in ni bil v pomoč še zlasti ne podjetju in obolelim z astmo na splošno?

  Gerald Häfner (Verts/ALE). – (DE) Gospod predsednik, če mi dovolite, da podam kratek, vendar osebni odgovor, naj povem, da imam občutek, da komisar še ni izkoristil možnosti, da bi se osebno seznanil z zadevo in oblikoval svoj lastni novi vtis. Vendar pa je to odlična priložnost, komisar Dalli, da si po vseh teh letih odlašanja zadevo ponovno ogledate in pridete do novega sklepa – in predlagam, da vključite druge člane svojega osebja in ne tiste, ki so bili doslej odgovorni za podaljšanje postopka. Z veseljem bi se o tem pogovoril z vami, ali še bolje, rad bi, da se srečate s predlagateljem in najdete rešitev.

Povsem se strinjam s kolegom poslancem.

  Marina Yannakoudakis, v imenu skupine ECR. – Gospod predsednik, v Združenem kraljestvu ima 750 tisoč ljudi demenco; od teh jih ima več kot 50 % Alzheimerjevo bolezen. Posledice so običajne, vsak pa ima drugačne izkušnje. Za to bolezensko stanje, ki ima za talca bolnika in negovalca ne glede na starost, ni zdravila. Kaj pa lahko storimo v EU? Pri nečem, kar predvsem potrebuje lokalno podporo, je zakonodaja manj pomembna.

Vendar lahko to témo z obravnavo v tem parlamentu postavimo v ospredje, odpremo razpravo in povečamo ozaveščenost. Potem pa se lahko države članice odločijo o svojih prednostnih nalogah in izmenjavi najboljše prakse. Drugič, ozaveščenost lahko vodi k boljšemu razumevanju simptomov in posledično k zgodnji diagnozi. Na trgu so zdravila, ki bi pri tem lahko bila v pomoč, in če se jih vzame ob pravem času, lahko upočasnijo proces. Pomembna točka je ta: oboleli dobijo pomoč, družine informacije in podporo in pacientom nazadnje pomagamo ohraniti dostojanstvo v tej težki bolezni.

  William (The Earl of) Dartmouth, v imenu skupine EFD. – Gospod predsednik, majhno nemško podjetje, BronchoAir iz Münchna, je očitno izdelalo inhalator, ki lahko dejansko izboljša življenje astmatikov, ki se pri dihanju oprejo na takšne naprave. Trg je bil za ta izdelek zaprt več kot 14 let in poročilo komisarja o tem, zakaj je tako, se močno razlikuje od tistega, ki ga je podala predsednica Odbora za peticije, ki je odprla razpravo o tem. Odbor za pravne zadeve je izjavil, navajam: „Podjetje je žrtev očitnega odrekanja pravnega varstva “ s strani Komisije.

Zakaj Komisija podpira velika farmacevtska podjetja in njihove lobiste? Stranka za neodvisnost Združenega kraljestva, ki jo imam čast predstavljati, močno podpira takojšnjo preiskavo ravnanja Komisije v tej zadevi.

  Diane Dodds (NI). – Gospod predsednik, kot smo v tej dvorani danes že slišali, je zdaj v Združenem kraljestvu skoraj tri četrt milijona ljudi, ki imajo eno od oblik demence. Od teh jih šestnajst tisoč živi v mojem volilnem okrožju na Severnem Irskem.

Alzheimerjeva bolezen je kruta. Obolelim vzame njihovo osebnost, jim jemlje neodvisnost in jih na koncu oropa odnosov z družino ter prijatelji. To je pogubna bolezen, ki ogromna bremena naloži družinam in negovalcem, ki so zaradi bremen, s katerimi se trudijo, pogosto v osami in slabega zdravja. Kot je bilo v tem parlamentu že omenjeno, so številni od teh, ki skrbijo za bolnike, ženske.

V Združenem kraljestvu se bo po ocenah število oseb z demenco do leta 2050 povzpelo na 1,7 milijona. Do leta 2018 bodo predvideni stroški za zdravstvo in socialno varstvo znašali 27 milijard GBP. To so osupljive številke, zato so raziskave ključnega pomena, nujno pa je skrbno usmerjanje sredstev v zdravstvenem in socialnem varstvu. Prav tako menim, da bi morali priznati prispevek prostovoljnega sektorja in drugih skupin v skupnosti.

Komisar, veliko ste storili za zdravje in dejavno staranje in ponosna sem, da lahko izpostavim delo načrta Mullen Mews v Belfastu, ki je odgnal mednarodno konkurenco in bil nagrajen za socialno vključevanje in izboljšanje življenja tistih, ki živijo z demenco, in njihovih družin ter negovalcev.

  Peter Jahr (PPE). – (DE) Gospod predsednik, komisar Dalli, strinjam se, da je nenehno preklapljanje med dvema temama nadležno. Želel bi si, da bi se teh zadev lotili vsaj zaporedno.

Vračam se k peticiji gospoda Kleina. Zadovoljen sem, da se imamo možnost pogovoriti o tem, ker se Odbor za peticije z njo ukvarja že kar nekaj časa. Kaj se je v tem času zgodilo? Gre za inovativnega proizvajalca, ki je razvil inhalator za astmatike. Ta je bil dober za astmatike, ker ga je bilo lažje uporabljati. Dober je bil za zavarovalnice, ker je bil cenejši. Proizvajalec je povsem upravičeno dobil naročilo zanj. Potem pa je sledil nenaden udarec: nemški organi so inhalator prepovedali, zato je Komisija začela postopek iz zaščitne klavzule.

Ne da bi se še enkrat spuščal v podrobnosti, sem prepričan, da prvotna prepoved iz leta 1996 ni bila zakonito uvedena. Komisija bi morala postopek iz zaščitne klavzule zaključiti z ugotovitvami, da bi se zadevna stranka lahko pritožila. Posledično je bil gospod Klein – tu bom navedel stališče našega Odbora za peticije – žrtev očitnega odrekanja pravnega varstva. Komisar, ne ukvarjam se z ugotavljanjem krivde. Pomembno je čim prej najti rešitev, da se problema dokončno lotimo. Preprosto vas pozivam, da spoštujete soglasno sprejet sklep Odbora za peticije. Upam in računam na vaše sodelovanje in pomoč – ne le v interesu predlagatelja, ampak tudi v interesu pacientov po vsej Evropski uniji.

  Daciana Octavia Sârbu (S&D) . – (RO) Gospod predsednik, v zvezi z Alzheimerjevo boleznijo je dandanes še veliko negotovosti in marsičesa še ne vemo. Na žalost se razmere s staranjem evropskega prebivalstva še naprej slabšajo. Očitno moramo izvesti raziskave in več študij o vzrokih in zdravljenju demence. Vendar pa tako kot pri neprenosljivih boleznih ni dokazov, ki bi kazali, da lahko številni preprosti ukrepi v smislu izbire življenjskega sloga preprečijo bolezni. Zato sem v predlogih sprememb, ki sem jih predložila, prosila, naj se več pozornosti posveča izvajanju raziskav o vplivu prehrane na pojav Alzheimerjeve bolezni.

Številni zagotovo poznamo vsaj eno osebo, ki jo je prizadela ta bolezen ali druga oblika demence. Vsi vemo, da je osebna cena dejansko veliko višja kot socialni ali finančni stroški. Vsi smo zaskrbljeni zaradi širokih, uničujočih učinkov demence pri tako velikem številu ljudi. Zato imamo izredno izčrpno poročilo, ki vsebuje vsa ključna vprašanja. Želimo si pozitivnega odziva ne le Komisije, ampak tudi držav članic.

  Antonyia Parvanova (ALDE). – Gospod predsednik, tudi meni je žal, da smo združili razpravi: to je tako, kot bi skupaj razpravljali o plovbi in ribištvu, ker oba potekata v morskem okolju. Vendar pa bi rada čestitala poročevalki, Marisi Matias, in res je nadvse pomembno, da se Evropska unija konkretno loti izziva Alzheimerjeve bolezni kot ene od prednostnih nalog na področju zdravstva.

Sedanje zdravstveno in socialno breme te bolezni predstavlja resno grožnjo vzdržnosti našega zdravstvenega varstva in socialnih sistemov. V prihodnjih letih se bodo povečale druge kronične bolezni in ključno je, da jih prav tako obravnavamo celovito in z ustreznim načrtom pripravljenosti. Iskreno upam, da bo Komisija prevzela vodilno vlogo v oblikovanju evropske pobude o Alzheimerjevi bolezni in bo države članice podprla pri obravnavanju izzivov javnega zdravja našega starajočega se prebivalstva. Še zlasti pozdravljam osredotočenost na večdisciplinarni pristop.

Na koncu bi rada poudarila, da se je treba osredotočiti na raziskave in usmerjene naložb na tem področju, ob tem pa imeti v mislih prednostno nalogo: ne služiti poslovnim interesom, ampak zagotavljati konkretne rezultate na področju javnega zdravja za paciente in državljane.

Glede vprašanj za ustni odgovor pa menim, da smo priča metodi lobiranja, ki je namenjena povečanemu pritisku na nemške organe in nasprotovanju varnostnim zahtevam ter predpisom EU. Pri tem ni pomembno, ali so zadevna podjetja velika ali majhna: za nas je varnost pacientov edino pomembno vprašanje.

  Satu Hassi (Verts/ALE). - (FI) Gospod predsednik, gospe in gospodje, najlepše se zahvaljujem poročevalki, gospe Matias, za njeno odlično delo pri poročilu o Alzheimerjevi bolezni. Alzheimerjeva bolezen in demence so za družbo zelo velik problem. Človeški in finančni stroški so ogromni. Ocenjujejo, da zdravljenje Alzheimerjeve bolezni stane več kot 100 milijard EUR letno. To je več kot ocene stroškov Komisije v primeru, da bi povečali cilj glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov na 30 %. Število pacientov z Alzheimerjevo boleznijo naj bi se podvojilo vsakih 20 let.

Rada bi poudarila pomen zgodnjega diagnosticiranja in preprečevanja kot prednostne naloge. Predvsem upam, da bo več raziskav o tem, kako bi lahko kemikalije, ki zavirajo razvoj živčnega sistema, prispevale k pojavnosti Alzheimerjeve bolezni in tveganju za druge bolezni, ki povzročajo slabšanje živčnega sistema. Načelo previdnosti v vsakem primeru narekuje, da je treba zmanjšati uporabo teh kemikalij kot pesticidov na vrtovih in poljih.

  Miroslav Ouzký (ECR). – (CS) Gospod predsednik, tudi jaz bi rad spregovoril o Alzheimerjevi bolezni. Vemo, da to poročilo nima posebnega zakonodajnega vpliva, niti ni preveč sporno. Upam, da ne bo razdelilo tega zasedanja. Vendar pa se zavedamo, da je to zelo resno zdravstveno stanje z zelo hudimi finančnimi posledicami, zato je tudi zelo pomemben socialni problem. Zelo tesno povezan je s staranjem prebivalstva Evrope, njegov porast v Evropi pa že začenja spominjati na vrsto nevrološke epidemije. Kaj lahko storimo? Poudarimo lahko preprečevanje, s čimer privarčujemo sredstva in izboljšamo zdravje, izboljšamo lahko prehrambene navade Evropejcev, združimo našo znanstveno podlago v Evropi in usklajujemo delo posameznih držav članic, podpiramo prostovoljne organizacije in organizacije družinskih členov ter pomagamo vzpostaviti specializirane centre v Evropi.

  Philippe Juvin (PPE). – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, o Alzheimerjevi bolezni je mogoče veliko povedati.

Naj se osredotočim na dva vidika. Prvi je vprašanje domače podpore za paciente, ki so hudo bolni. Vemo, da je za paciente iz zdravstvenih razlogov pomembno, da v njihovem okolju ni pretresov, ki bi lahko poslabšali bolezen in njene simptome ter stvari še močno poslabšali.

Ena od naših prednostnih nalog mora biti, da se pacientom omogoči, da čim dlje ostanejo v svojem običajnem okolju. Da bi to bilo mogoče, pa je treba družinam in družinskim članom, ki pomagajo pacientu, pomagati v zameno. Z drugimi besedami, družine ne smejo biti prepuščene same sebi. To je prva točka.

Moja druga točka se navezuje na raziskave. Zakaj? Ker je pri Alzheimerjevi bolezni odločilno upanje, da se bo našlo zdravilo, in da bi ga našli, so potrebne učinkovite raziskave. Slišal sem ljudi govoriti, da potrebujejo raziskave več sredstev. To brez dvoma drži! Vendar pa se moramo še pred pogovorom o sredstvih pogovoriti o njihovi uporabi.

Do zdaj so bile raziskave razdrobljene in razpršene. Ni bilo prednostnih nalog. Ljudje ne sodelujejo in se ne pogovarjajo. V prihodnje se bo moral celični biolog pogovarjati s psihologom, radiologom in nevrologom. Ljudi moramo pripraviti, da bodo bolje sodelovali. Zato pozivam Komisijo, da po svojih najboljših močeh podpre skupni raziskovalni program, ki so ga uvedli med francoskim predsedovanjem.

Naj na koncu povem pacientom in njihovim družinam, da se stvari premikajo naprej. Zaupati morajo, da niso sami. Nič več niso sami!

PREDSEDSTVO: Edward McMILLAN-SCOTT
podpredsednik

  Glenis Willmott (S&D) . – Gospod predsednik, rada bi se zahvalila poročevalki in poročevalcem v senci za dobro opravljeno delo pri tem poročilu.

Čeprav je to poročilo o Alzheimerjevi bolezni zelo pomembno, vemo, da so pristojnosti za izvajanje politike na strani držav članic. Vendar je starajoče se prebivalstvo eno od najbolj perečih izzivov za prihodnost in vemo, da je demenca eden najpomembnejših vzrokov za invalidnost in odvisnost starejših oseb.

Trenutno glavno odgovornost glede oskrbe še vedno prevzemajo zakonci ali otroci pacienta z demenco, kar je lahko izredno težko in čustveno izčrpavajoče delo. Zato so naši predlogi, s katerimi pozivamo Komisijo, naj razmisli glede možnosti ustvarjanja delovnih mest v sektorju boljše oskrbe v okviru strategije EU 2020, tako pomembni. Prav tako je pomembno, da se osredotočimo ne le na zagotavljanje sredstev za raziskave na področju novih zdravil za zdravljenje bolezni, ampak tudi na preproste preventivne ukrepe, ki jih lahko vsak sprejme in kot so sprememba prehrane in življenjskega sloga. Prehrana se vse bolj kaže kot pomemben dejavnik v razvoju Alzheimerjeve bolezni in drugih demenc in nekaj sredstev moramo nameniti nadaljnjim raziskavam.

Stroški demenc v EU so leta 2005 znašali 130 milijard EUR, prizadele pa so 19 milijonov ljudi –, in sicer obolele in negovalce. Zato je smiselno tako iz moralnega in gospodarskega vidika zagotoviti več sredstev za delo, ki se posveča tej strašni bolezni.

  Jorgo Chatzimarkakis (ALDE). – (DE) Gospod predsednik, sporočilo in poročilo sta zelo dobra, zato bi se rad zahvalil komisarju Dalliju in gospe Matias.

Alzheimerjeva bolezen je kuga današnjih dni in naša največja težava je, da o tej bolezni premalo vemo. Zato potrebujemo raziskave, raziskave in še več raziskav. Združiti moramo moči, zato pozdravljam pobudo Komisije za oblikovanje partnerstva za inovacije na temo zdravega staranja, Alzheimerjeva bolezen pa povsem sodi v to.

Pred mnogimi leti je vlada ZDA boj proti raku imenovala vodilni projekt. Raka niso premagali, posledično pa so se pojavila številna zdravila in veliko terapij. To je nekaj takšnega, kar potrebujemo v tem primeru in zato pozdravljam dejstvo, da naj bi se osredotočili na Alzheimerjevo bolezen. Vedeti moramo, kako preventivno ukrepati. Kaj lahko storimo v prihodnje v boju z Alzheimerjevo boleznijo? Zato v evropski raziskovalni politiki ne moremo še naprej sprejemati načela škropilnice. Osredotočiti se moramo na določena področja. Alzheimerjeva bolezen bi lahko bila ena od glavnih tem, s katerimi se bomo spoprijeli.

  Frieda Brepoels (Verts/ALE). – (NL) Gospod predsednik, kot podpredsednik Evropske zveze za boj proti Alzheimerjevi bolezni v Evropskem parlamentu toplo pozdravljam poročilo gospe Matias. Vsebuje najpomembnejša vprašanja, ki jih je treba obravnavati kot prednostna. V tem kratkem času bi se rad dotaknil dveh.

Predvsem pomena preprečevanja in zgodnjega diagnosticiranja. Bistvene so kampanje za ozaveščanje o prvih simptomih, tako da so lahko pacienti in negovalci že v najzgodnejši možni fazi deležni zdravljenja in podpore, ki je že na voljo. Poleg tega pa ni mogoče dovolj poudariti skupnega načrtovanja sredstev za raziskave. Številni ste že omenili, da dandanes 85 % javnih naložb v raziskave poteka brez evropskega usklajevanja, kar neizogibno pomeni razdrobljenost in podvajanje. Zato bi lahko skupni strateški raziskovalni program zagotovil učinkovitejšo rabo sredstev in boljše poznavanje vzrokov, možnosti zdravljenja in socialnega vpliva bolezni, kot je Alzheimerjeva.

  Miroslav Mikolášik (PPE). – (SK) Gospod predsednik, sporočilo Komisije o evropski pobudi o Alzheimerjevi bolezni in drugih demencah izboljšuje sedanje nesistematične ukrepe in odpravlja obstoječe, kar zadeva zdravljenje, ter nas vodi k boljšim zdravstvenim in socialnim pogojem za nenehno naraščajoče število takšnih pacientov, katerih delež prav tako narašča v povezavi s staranjem evropskega prebivalstva.

Direktiva prav tako obravnava zdravstvene delavce na tem področju in zagotavlja specializirano usposabljanje, kar toplo pozdravljam, in podporo družinskim članom. Že zdaj imamo težave ob 1,4 milijona novih primerov različnih oblik demence vsako leto in energično moramo ukrepati za pravočasno diagnosticiranje, preprečevanje in druga s tem povezana vprašanja, kot je dostojanstvo pacientov.

Tudi tu so ljudje prizadeti, predvsem družinski člani, ki se spopadajo s številnimi socialnimi stigmami. Družba bi prav tako morala pomagati in finančno podpreti tiste, ki doma skrbijo za paciente z demenco.

  Justas Vincas Paleckis (S&D). – (LT) Gospod predsednik, rad bi čestital poročevalcem, ki so opravili odlično delo. Priznati je treba, da se s staranjem evropskega prebivalstva Alzheimerjeva bolezen in druge oblike demenc nevarno hitro širijo. Simptomi teh bolezni so pogosto nepravilno diagnosticirani ali pa so odkriti prepozno in pacienti niso ustrezno zdravljeni. Vabilo, naj demence razglasimo kot prednostna področja zdravstvenega varstva, je primerno. Le s čim širšim razširjanjem informacij in vse večjo ozaveščenostjo družbe o tej bolezni, njenih simptomih in zgodnjih metodah diagnosticiranja se bomo lahko spopadli z naraščajočim valom demenc. Na žalost je v večini novih držav članic Evropske unije, vključno z Litvo, skrb za paciente z demenco še zlasti nezadovoljiva. Največje breme običajno pade na sorodnike in družinske člane pacientov. Države članice bi morale, kolikor je mogoče, upoštevati čas, ki ga porabijo za skrb za sorodnike, kot obdobje zaposlitve in zagotoviti socialna jamstva, s čimer bi izrekle priznanje njihovemu delu.

  Gay Mitchell (PPE). – Gospod predsednik, rad bi le opozoril, da se pogovarjamo o Alzheimerjevi bolezni in starih ljudeh, jaz pa imam v svojem volilnem okrožju primer 48-letnega moškega, za katerega je moral skrbeti postarani ovdoveli oče, ker je mladi moški imel Alzheimerjevo bolezen. Ne bom zlorabil priložnosti za besedo in želim povedati, da podpiram inovativnost v povezavi s staranjem. To vprašanje je v glavnem povezano s staranjem, vendar pa ni le preprosto vprašanje, povezano s staranjem.

  Wolfgang Kreissl-Dörfler (S&D). – (DE) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, moje pripombe veljajo za peticijo. Ta primer preučujem od spomladi 2007. Jeseni leta 2007 sem vprašanje naslovil na Komisijo. Odgovor je bil več kot nezadovoljiv.

Številne razprave sem imel z nemškim ministrstvom za zdravje in drugimi pristojnimi organi. Vse je bilo vedno zelo ohlapno in neoblikovano. Iz vašega odgovora, komisar Dalli – iz tega, kar ste prebrali – ocenjujem, da sploh niste pripravljeni podrobneje preučiti tega primera. Ni se zgodil med vašim mandatom, vendar obstaja nekaj, kar imenujemo kolektivna odgovornost, zato bi vas prosil – tudi v imenu Odbora za pravne zadeve in Odbora za peticije – da nam daste na razpolago vse dokumente, na katerih temelji vaša odločitev. In ko si ogledujem napravo, bi rad vedel – čeprav si lahko predstavljam, kakšen bo odgovor –, zakaj nekatera podjetja ne želijo, da bi na trg prišel drugačen izdelek. Namestitev tega plastičnega dela v inhalator je sorazmerno poceni, vendar se marže skrivajo v celotni prodaji.

Ob vsem lobiranju farmacevtske industrije, ki je vključeno, in skrbnem pregledu finančnih interesov, ki jih imajo nekatere strani ob izpodrivanju majhnih podjetij s trga, so odgovori včasih vse preveč očitni.

Pozivam vas, da zdaj in tukaj pojasnite, ali nam boste zagotovili dostop do dokumentov in ali ste pripravljeni na ustrezno razpravo v Odboru za peticije in Odboru za pravne zadeve in ne boste zadeve le preprosto odrinili na stran. Naši državljani imajo pravico do ustrezne obravnave – in to vključuje tiste, ki morda niso posebno premožni ali veliki.

  Elżbieta Katarzyna Łukacijewska (PPE). – (PL) Gospod predsednik, Evropska unija ima starajoče se prebivalstvo, odstotek ljudi z boleznimi, ki so povezane s starostjo, pa raste. Statistika kaže, da ima ena od petih oseb, starih več kot 80 let, Alzheimerjevo bolezen. Vsi se ne zavedajo dejstva, da je to neozdravljiva bolezen, vendar pa je mogoče njene učinke odložiti z ustreznimi preventivnimi ukrepi in zgodnjim diagnosticiranjem. Glede na svetovno poročilo o Alzheimerjevi bolezni 2009 je delež ljudi z demenco v Evropi okoli 28 %, kar Evropo uvršča na drugo mesto za Azijo. Na Poljskem, v državi, ki jo zastopam, je okrog 250 tisoč ljudi z Alzheimerjevo boleznijo, strokovnjaki pa ocenjujejo, da se bo ta številka do leta 2040 potrojila. Kot lahko vidite, so ti statistični podatki zaskrbljujoči.

Demenca ne prinaša le družbenih in gospodarskih posledic, ampak prizadene paciente in njihove družine. Zato sem vesela, da se danes pogovarjamo o tem pomembnem problemu. Le sodelovanje, zelo specializirane raziskave in široke kampanje obveščanja bodo omogočili hitro diagnosticiranje in boljše preprečevanje.

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D). – (LT) Gospod predsednik, strinjam se s posebnim ukrepom, ki je predlagan v pobudi o Alzheimerjevi bolezni, da je bistveno spodbujati zgodnje diagnosticiranje in kakovost življenja, podpirati sodelovanje med državami članicami prek izmenjave najboljših praks in kliničnih študij in spoštovati pravice ljudi, ki živijo s to težko boleznijo. Ker Evropska unija trenutno nima na voljo dovolj natančnih statistik glede Alzheimerjeve bolezni, je treba izvajati študije na podlagi skupnih, strogo določenih kazalnikov. Poleg tega je treba vlagati v znanstvene raziskave in ustrezne pristope k sistemom oskrbe. Posebno pozornost je treba nameniti zaposlenim v zdravstvu in negovalcem, usposabljanju in podpori družinam, ki se vsak dan srečujejo z Alzheimerjevo boleznijo. Rada bi poudarila, da je v boju proti tej težki bolezni bistvenega pomena veliko pozornosti posvetiti preprečevanju in usmeriti prizadevanja za pridobitev čim zgodnejših diagnoz. Zato je treba sestaviti strategijo preprečevanja Alzheimerjeve bolezni, ki bo povezana s spodbujanjem bolj zdravih življenjskih slogov, obveščanjem ljudi o tej bolezni in izmenjavo zdravstvenih praks.

  Pat the Cope Gallagher (ALDE). – (GA) Gospod predsednik, rad bi se zahvalil za priložnost, da spregovorim o Alzheimerjevi bolezni.

Alzheimerjeva bolezen je najpogostejši vzrok demence, ki je prizadela 44 tisoč ljudi na Irskem in skoraj deset milijonov ljudi po Evropi. To je napredujoča bolezen, kar pomeni, da je sčasoma poškodovanih vse več delov možganov in se simptomi ob tem slabšajo.

Na žalost bo zaradi starajočega se prebivalstva v Evropi vse več in več ljudi, ki jih bo ta bolezen v prihodnje verjetno prizadela. Zato je bistveno boljše usklajevanje med državami članicami EU v smislu raziskav vzrokov za demenco in najboljših praks na področju sistemov oskrbe. Breme oskrbe pogosto pade na ramena bližnjih družinskih članov in na Irskem je 50 tisoč ljudi, ki vsak dan skrbijo za osebe z demenco.

Na koncu bi rad izrazil posebno spoštovanje tistim negovalcem in Društvu za Alzheimerjevo bolezen na Irskem, ki nudijo neverjetno podporo ljudem, ki jih je prizadela demenca.

  Margrete Auken (Verts/ALE). – (DA) Gospod predsednik, rada bi nagovorila komisarja Dallija. Tukaj vidite plastični pripomoček in za to gre pri vsem tem. V nemškem primeru so velike večnacionalne farmacevtske družbe odločile, da ta plastični pripomoček in zdravilo sodita skupaj. To je zdravilo Izpostavljeno mora biti najpomembnejšemu preizkusu. Plastični pripomoček pa je kot uporaba injekcije. Vendar je jasno, da farmacevtska industrija služi veliko denarja glede na dejstvo, da je treba oba izdelka vedno prodati skupaj. Po drugi strani pa družba prihrani ogromno denarja, ker se lahko ta del vedno znova uporabi. Mislim, da je povsem škandalozno, da Komisija še kar vztraja, da mora biti ta preprost izdelek izpostavljen istemu obsežnemu postopku preizkusa – kot če bi neizogibno sodil v isti sistem preizkušanja – kot zdravilo – pa ni povsem isti kot zdravilo, vem, ampak je pripomoček, ki sodi k zdravilu. Preprosto zastrašujoče je, da še nismo prejeli jasnega odziva na to zadevo. Toliko ljudi, vključno s številnimi društvi in zdravstvenimi zavarovatelji, trpi posledice dejstva, da ta preprost plastičen predmet ni bil že zdavnaj odobren. Nikoli ni povzročal nobenih težav razen finančnih …

(Predsednik je prekinil govornico)

  Paolo Bartolozzi (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, nevrodegenerativne bolezni in predvsem Alzheimerjeva bolezen so prednostna naloga zdravstva na ravni EU.

Zadevna bolezen ima resne posledice za obolele, pa ne le v zdravstvenem smislu. Stroški, ki nastanejo z neposredno in neformalno oskrbo, so dejansko visoki. Alzheimerjeva bolezen v resnici ne prizadene le obolelih, ampak tudi tiste, ki za njih skrbijo.

Zato potrebujemo evropski odziv na problem, usklajen odziv vseh držav članic, sinergijo usklajenih ukrepov, ki zadevajo predvsem področji znanosti in raziskav in ki so odgovorni za krepitev preprečevanja in diagnosticiranja, da bi izboljšali zdravljenje, ki je na voljo – vključno z inovativnimi zdravljenji –, pa tudi širjenje informacij med državami članicami o rezultatih, doseženih na nacionalni ravni, s čimer se spodbuja ozaveščenost javnosti o bolezni.

  John Dalli, član Komisije. – Gospod predsednik, spoštovani poslanci, ponovno se zahvaljujem Parlamentu in poslancem, ki so danes dobili besedo, za njihovo sodelovanje glede pomembnega vzroka Alzheimerjeve bolezni in drugih oblik demence.

Komisija pozdravlja poročilo Parlamenta in njegova priporočila. Dovolite, da izkoristim to priložnost, da poudarim, da je Komisija v celoti zavezana opraviti svoj delež pri obravnavi Alzheimerjeve bolezni in drugih oblik demence. Ta stanja so na žalost del procesa staranja številnih evropskih državljanov.

Mislim, da je naša kolektivna odgovornost, da si prizadevamo za zmanjšanje tega bremena in vlagamo v inovacije, da bi preprečevali, diagnosticirali, zdravili in obvladovali ta stanja.

Veselim se, da bomo podprli države članice v prizadevanjih, da bi pri obravnavi Alzheimerjeve bolezni in drugih oblik demence tesno sodelovale s Parlamentom.

Glede peticije „Effecto“ Klein moram najprej povedati – ob sklicevanju na izjavo gospe Mazzoni, da je naloga Komisije, da stoji ob strani državljanom –, da vam lahko zagotovim, da je moja naloga stati ob strani pacientom. Zame je v vlogi komisarja, ki je odgovoren za zdravje, zelo pomembno, da ne ogrozim varnosti pacientov, da ne ubiram bližnjic in ne prekinjam procesov in postopkov, ki so vzpostavljeni, da zagotavljajo, da je vsaka naprava, ki naj bi se uporabljala v zdravstvene namene, ustrezno preizkušena in je njena varnost zagotovljena.

Tu ne gre za vprašanje, kako dati zdravilo s kosom plastike, kot je bilo rečeno. Gre za to, da potrebujemo klinične dokaze, da je izdelek varen, in da se to zagotovi, so gospoda Kleina prosili, naj izvede klinično študijo na 24 pacientih. To je obseg kliničnih poskusov, ki so jih zahtevali.

Zakaj takšno upiranje zagotavljanju teh kliničnih poskusov? Kaj povzroča ta odpor? To je nekaj, kar se sam sprašujem. Vedeti moramo, na primer, ali je ta izdelek univerzalen glede uporabe, ali pa naj bi ga uporabljali z določenim zdravilom oziroma ali bi ga lahko uporabljali z različnimi vrstami zdravil. In če ga lahko, ali ta zdravila zahtevajo različne odmerke? Ali je v pripomočku sistem za nastavitev, ki prilagodi odmerek? To so vprašanja, ki bi si jih zastavil kot laik, če bi moral uporabiti pripomoček, kot je ta. In takšna so vprašanja, ki si jih zastavljajo pristojni organi. Prosili so za dokaz, da bi bil ta pripomoček varen v rokah pacientov.

Kot sem dejal, obstaja ustrezen postopek za zagotavljanje varnosti in tega ne bi prekinjal. Rečeno je bilo, da sem obljubil, da bom preučil primer. Obljubil sem, da bom primer preučil in ga tudi sem preučil. V zvezi s primerom je bilo veliko podrobnosti. Seveda sem moral o teh podrobnostih izvedeti od drugih, ki so tu v Komisiji že od leta 1987. Ko je gospod Klein prosil za srečanje z menoj ali mojim kabinetom, sem takoj pristal na to. Moj „šef kabineta“ ga je obvestil, da smo se pripravljeni sestati in stvari pojasniti. Poslal nam je elektronsko pošto, v kateri je postavil veliko pogojev, med drugim je kot pogoj za to srečanje navedel, da naj bi Komisija EU v celoti prevzela izdatke. To je vključevalo lete in nočitev v Bruslju zase in za njegovo osebje, tega pa nisem mogel podpreti.

  Marisa Matias, poročevalka. – (PT) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, najprej bi rada izrazila hvaležnost za besede, ki ste jih povedali o poročilu, ki ga Parlament vlaga o Alzheimerjevi bolezni in drugih demencah. Vsi vemo, da so razmere, ki jih doživljamo, zelo tragične in da je število obolelih veliko večje od števila diagnosticiranih, kar je že bilo omenjeno.

Želela bi omeniti vprašanje, ki se je pojavljalo v vseh govorih, vendar pa morda ni bilo dovolj poudarjeno, in sicer vprašanje dostojanstva pacientov in njihovih pravic, pa ne le njihovih pravic: tudi pravic njihovih družinskih članov, tistih, ki zanje skrbijo, najsi bodo formalni ali neformalni negovalci, in strokovnjakov, ki so povezani s tovrstno boleznijo.

Zadovoljna sem, zelo zadovoljna s tem, kar ste rekli, komisar, o tem, da imate iste pomisleke kot Evropski parlament, in da Evropska komisija pozitivno gleda na vsa priporočila, ki jih je Parlament predložil v poročilu, ter bo storila vse, kar je v njeni pristojnosti, da se bodo izvajala.

Vemo, da smo na tem področju glede na nujnost zadeve, ki je pred nami, z vsakim dnem bolj pozni. Zato tudi vemo, da bo Parlament jutri podal izjavo glede te teme. Počakali bomo na rezultate glasovanja, komisar, vendar vemo, da evropska javnost pričakuje od nas veliko več kot solidarnost in moralna zagotovila. Evropejci pričakujejo posebne in ustrezne ukrepe, komisar, in resnično upam, da boste vi in Komisija – ki ima pobudo, ki jo ta parlament na žalost pogreša – poskrbeli, da bo to vprašanje določeno kot prednostna naloga, tako kot ste rekli, da boste, in da jo boste preoblikovali v zakonodajno pobudo, da bodo upoštevane pravice Evropejcev in njihovih družin in bodo vsi obravnavani enako in dostojanstveno, kot si zaslužijo.

  Predsednik. – Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri (v sredo, 19. januarja 2010).

Pisne izjave (člen 149)

  Liam Aylward (ALDE), v pisni obliki. – (GA) Po ocenah je v Evropi 9,9 milijona ljudi, ki imajo nevrodegenerativno bolezen, kot je Alzheimerjeva bolezen. Eurostat glede na staranje evropskega prebivalstva ocenjuje, da se bo leta 2050 število ljudi z nevrodegenerativno boleznijo v primerjavi z letom 1995 podvojilo. Ker pa breme v zvezi z nego pade na člane družine, se ocenjuje, da bolezen prizadene tri člane bolnikove družine. V zvezi s tem je treba zagotoviti ukrepanje na ravni EU, da bi pomagali državam članicam pri zagotavljanju ustrezne pomoči pacientom in njihovim družinam.

Popolnoma se strinjam, da naj bi bila demenca ena od prednostnih nalog zdravstva na ravni EU. Ustrezno je treba upoštevati paciente in organizacije negovalcev, prav te organizacije pa morajo biti vključene v kampanje obveščanja in pripravo raziskovalnih programov. EU namenja precej denarja – 159 milijonov EUR – 34 raziskovalnim programom o nevrodegenerativnih boleznih, ker pa se bo pojavnost teh bolezni močno povečala, je treba razširiti raziskovalne projekte v okviru osmega okvirnega programa, da bi vključili tudi raziskave o vedenjskih in kognitivnih terapijah ter o terapijah brez uporabe zdravil.

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D), v pisni obliki. – (RO) Podatki o pojavnosti Alzheimerjeve bolezni in drugih oblik demence so na voljo v državah Evropske unije, zbralo pa jih je združenje Alzheimer Europe. Alzheimerjeva bolezen je bila in je glavni vzrok demence v vseh državah. Predstavlja 74,5 % primerov demence v Severni Ameriki, 61,4 % v Evropi in 46,5 % v Aziji. Vendar pa so v Evropski uniji primeri Alzheimerjeve bolezni, ki niso diagnosticirani. Glede na nedavne razpoložljive epidemiološke podatke je bolezen zdaj opredeljena le pri polovici ljudi s to boleznijo. Mislim, da morajo države članice v tem okviru razviti dolgoročne politike in akcijske načrte za pospešitev dostopa do sredstev za raziskave na področju demence in Alzheimerjeve bolezni, vključno z raziskovanjem preprečevanja, kar naj bo sorazmerno z vplivom te bolezni na gospodarstvo. Prav tako morajo predvidevati in preprečevati socialna in demografska gibanja ter se osredotočiti na pomoč, ki jo nudijo družinam pacientov, ki za njih skrbijo, s čimer se omogoča socialna zaščita ranljivih ljudi, ki imajo demenco.

  Elisabetta Gardini (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Vložena resolucija obnavlja našo zavezanost boju proti hudi bolezni, ki še vedno prizadene vsako peto osebo, starejšo od 85 let. Menim, da potrebujemo učinkovit, usklajen vseevropski ukrep, da bi dosegli napredek v raziskavah in pri zbiranju epidemioloških podatkov o tej bolezni. Ustrezno usklajevanje med državami članicami lahko prispeva k izmenjavi najboljših praks in zdravljenja pacientov ter pomaga krepiti ozaveščenost o pomenu preprečevanja in zgodnjega posredovanja. Vlaganja in sodelovanje so bistvenega pomena na tem področju ne le za zmanjšanje socialnih stroškov, ampak tudi, in predvsem, zato, da prizadetim lahko vlijemo upanje, da bodo lahko živeli z večjim dostojanstvom. V tem smislu bi rada poudarila, da demence seveda ne prizadenejo le obolelih; prav tako prizadenejo ljudi okrog njih, kot so družinski člani in zdravstveni delavci. Evropska strategija naj bi si zato prizadevala za zagotavljanje učinkovitejše in bolj praktične podpore tistim, ki vsak dan pomagajo tem ljudem, zmanjševanje razkoraka, ki obstaja v strokovnem usposabljanju, in uvedbe kampanj za krepitev ozaveščanja o stvarnosti tistih, ki živijo z Alzheimerjevo boleznijo.

  Louis Grech (S&D), v pisni obliki. – EU še do danes nima ustreznega odziva na Alzheimerjevo bolezen, prav tako še ni sprejela enotne politike glede njenega preprečevanja. Prav tako je zaskrbljujoče, da države, kot je Malta, še ne zagotavljajo povračila stroškov zdravil, ki jih potrebujejo pacienti s to boleznijo. Ne glede na to, da se Komisija ne more vmešavati v organizacijo nacionalnih sistemov zdravstvenega zavarovanja, pa bi morala povečati svoja prizadevanja in pritisniti na države članice, da bodo zagotovile, da so vse osebe, ki imajo Alzheimerjevo bolezen, deležne potrebnega zdravljenja. Pozivam Komisijo, da boj proti demenci resnično uveljavi kot evropsko prednostno nalogo in v razumnem času uveljavi spodaj omenjene predloge: (1) spodbujanje zdravja srca in ožilja in vlaganje v bolj zdravo delovno silo; (2) spodbujanje pobud, ki zagotavljajo socialno in intelektualno vključenost starejših oseb; (3) spodbujanje držav članic, da izvajajo sistematično rutinsko presejanje, ki omogoča zgodnje diagnosticiranje bolezni kot tudi dostop do zdravil in zdravljenja po nastopu bolezni; (4) zagotavljanje izvajanja rednih epidemioloških študij na evropski ravni; (5) spodbujanje držav članic k večji uporabi podpornih tehnologij.

  Jim Higgins (PPE), v pisni obliki. – Pozdravljam to poročilo kot pomemben korak naprej v boju proti demenci. Zdaj vsaka dvajseta oseba, starejša od 65 let, in vsaka peta, starejša od 80 let, trpi za demenco. Po ocenah več kot 8 milijonov Evropejcev, starih od 30 do 99 let, trpi za nevrodegenerativnimi boleznimi, znanstveniki pa napovedujejo, da se bo lahko to število podvojilo vsakih 20 let. Alzheimerjeva bolezen predstavlja 50 % vseh teh primerov. Skoraj deset milijonov Evropejcev ima danes demenco, pri čemer je Alzheimerjeva bolezen najpogostejša oblika. Na Irskem ima demenco 44 tisoč ljudi. Za obolele z demenco skrbi 50 tisoč negovalcev in po oceni je kar 100 tisoč ljudi, ki jih demenca neposredno prizadene. Glede na to, da petletni odlog začetka Alzheimerjeve bolezni pomeni 50 % manjšo pojavnost, pozdravljam osredotočenost Komisije na preprečevanje in zgodnje odkrivanje bolezni. Pozdravljam osredotočenost na boljše raziskave v Evropi, še zlasti, ker vemo, da danes pri 85 % raziskav ni usklajevanja na ravni EU. Za delovanje vsake evropske strategije na tem področju je bistveno, da vse države dajo prednost pripravi nacionalnih akcijskih načrtov. Evropska strategija si mora prav tako prizadevati za zagotavljanje obstoja tistih storitev, ki zagotavljajo kar največjo možno pokritost, ter enakih pogojev in zdravljenje za vse bolnike.

  Anneli Jäätteenmäki (ALDE), v pisni obliki. – (FI) Bolezni, ki povzročajo izgubo spomina, so splošen problem v Evropi. Za temi boleznimi zdaj trpi približno 10 milijonov Evropejcev. Večina od njih ima Alzheimerjevo bolezen. Na človekovo sposobnost pomnjenja in učenja novih stvari vplivajo številni dejavniki. Ti vključujejo stres, depresijo, žalost, pretirano uživanje alkohola, slabe prehranjevalne navade in zdravila. Več pozornosti je treba nameniti preprečevanju teh bolezni od časa, ko ljudje stopijo v obdobje odraščanja. Telovadba, umske dejavnosti, izbira zdrave hrane in izogibanje mamilom bodo ljudi varovali pred boleznimi, ki povzročajo izgubo spomina. Z obravnavanjem dejavnikov tveganja, ki so povezani s temi boleznimi, se bomo obenem lotili tistih, povezanih s srčnimi in možganskožilnimi stanji. V prihodnje je treba poudariti pomen obveščanja in NVO v boju proti boleznim, ki povzročajo izgubo spomina. Organizacije opravljajo zelo dragoceno delo. Bolj bi jih morali podpreti, s čimer bi omogočili, da bodo pacienti s to boleznijo bolj zadovoljivo prejemali pomoč. Pozornost je treba v prihodnosti prav tako nameniti zdravstvenim centrom in njihovi kakovosti. Obstoječi na žalost ne izpolnjujejo zahtev. Na Finskem na primer manjka vzajemne pomoči in ustreznih centrov, ki bi nudili dnevno oskrbo in dolgotrajno oskrbo. Na koncu bi rada vse opozorila na pomen podpore strokovnemu osebju, ki je specializirano za zdravljenje bolezni, ki povzročajo izgubo spomina, njihovemu ustreznemu usposabljanju in pridobivanju znanja in spretnosti ter kompetenc. Hvala.

  Sirpa Pietikäinen (PPE), v pisni obliki. – (FI) Rada bi se zahvalila gospe Matias za njeno zgledno poročilo na lastno pobudo o evropski pobudi o Alzheimerjevi bolezni in drugih demencah. Vsak peti Evropejec bo dobil bolezen, ki povzroča izgubo spomina. Te bolezni nenehno pritiskajo na sisteme zdravstvenega varstva, ki skušajo obvladovati starajoče se prebivalstvo, pa tudi na obolele in njihove svojce, ko se srečujejo z razmerami, ki so za njih nove. Glede patogeneze teh bolezni ni soglasja, vendar pa je zgodnje posredovanje bistvenega pomena pri njihovem napredovanju. To poročilo bo pomagalo vzpostaviti bolezni, ki povzročajo izgubo spomina, kot prednostno nalogo med cilji zdravstva v EU. Rezultat glasovanja bo poslal pravo sporočilo, in sicer, da bodo raziskave teh bolezni in njihovo zdravljenje zahtevale sodelovanje na vseevropski ravni. Čeprav so ljudje, ki imajo te bolezni, v glavnem starejši, bomo ob izboljšanem diagnosticiranju vse pogosteje odkrivali zgodnje simptome med delovno aktivnim prebivalstvom. Da bi v Evropi tesneje sodelovali, potrebujemo nacionalne programe za ohranjanje spomina, s katerimi so v nekaterih državah članicah že začeli. Nacionalni programi za ohranjanje spomina igrajo pomembno vlogo pri širjenju znanja in najboljših praks ter zmanjšanju števila ukrepov, ki se med seboj prekrivajo.

  Richard Seeber (PPE), v pisni obliki. – (DE) Za demenco trpi 10 milijonov Evropejcev; polovica jih ima Alzheimerjevo bolezen. Te številke bodo zaradi daljšanja življenjske dobe še naraščale. Poročilo na lastno pobudo gre v pravo smer s pozivom za učinkovitejši pristop k zdravljenju demence in predvsem Alzheimerjeve bolezni. Posebno pozornost naj bi namenili preprečevanju. Pri tem imajo ključno vlogo zgodnje diagnosticiranje, brezplačno presejanje za ogrožene skupine in predvsem bolje obveščeni prebivalci, kajti Alzheimerjeva bolezen se na splošno ugotovi prepozno. Nenehno širjenje demence poziva k evropski strategiji, ki bo ponudila čim bolj celovite strukture, ki bodo pacientom zagotovile enak dostop do informacij in možnosti zdravljenja. Ne smemo pozabiti, da je del tega tudi podpora sorodnikom in negovalcem. Pomembni dejavniki v boju proti demencam so široke epidemiološke in klinične študije ter boljše raziskave demence in Alzheimerjeve bolezni.

  Olga Sehnalová (S&D), v pisni obliki. – (CS) Demenca in še zlasti Alzheimerjeva bolezen nista le resen zdravstveni problem, ampak tudi silno občutljiv etični in socialni problem, katerega neprizanesljivost se bo s staranjem evropskega prebivalstva še naprej povečevala. V predloženem dokumentu je pozornost upravičeno namenjena različnim vidikom tega stanja, predvsem pa podpori zgodnjemu diagnosticiranju, raziskavam in izboljšavam v sedanji oskrbi pacientov. Vendar pa sta po mojem mnenju nič manj pomembna podpora družinam z dementnimi bolniki ter poudarek na nediskriminatornem dostopu do visokokakovostnega zdravstva in socialnega varstva. Vloga lokalnih organov, pa naj gre za lokalne ali regionalne, je ključnega pomena, prav tako pa prostovoljnih organizacij, ki se lahko operativno odzovejo na naraščajočo potrebo po teh storitvah. Evropska pobuda o Alzheimerjevi bolezni in drugih demencah je prav tako zelo pomembna za začetek resne in odprte družbene razprave o tem stanju v najširšem pomenu besede. Zato toplo pozdravljam in podpiram to pobudo.