Predsednik. Naslednja točka je razprava o sedmih predlogih resolucije o Pakistanu(1).

  Marietje Schaake, predlagateljica. – Gospod predsednik, v Pakistanu poteka temeljni boj in ekstremizem, ki smo mu bili priča, se mora končati, zlasti neprimerni zakoni o bogokletju. Ti povzročajo ozračje strahu in nestrpnosti ter v najslabšem primeru ekstremizem.

Boj proti ekstremizmu ni lahka naloga, zaradi česar pakistanska vlada in vsi tisti državljani, ki se strinjajo, da sta nestrpnost in ekstremizem nesprejemljiva, potrebujejo našo podporo. Še naprej si moramo prizadevati izkoreniniti terorizem.

Guvernerja gospoda Taserja je nasilno umoril eden od članov njegove varnostne straže, oseba, ki bi ga morala zaščititi, samo zaradi nestrpnosti. Njegova hči Shehrbano je napisala pismo, ki je bilo objavljeno v časopisu The New York Times, iz katerega bi citirala, ker menim, da je zadela bistvo in bi bilo zelo dobro uporabiti njene besede v spomin na očeta.

O storilcu pravi: „Gospod Kadri in njegovi zagovorniki so ta dan morda podrli velik hrast, vendar pa se žalostno motijo, če mislijo, da so uspeli utišati glas mojega očeta ali glasove milijonov podobnih, ki verjamejo v posvetno vizijo ustanovitelja Pakistana Mohameda Alija Džinaha“. In nadaljuje: „Nekateri pravijo, da je bila smrt mojega očeta zadnji žebelj v krsti strpnega Pakistana. Da bodo liberalni glasovi Pakistana zdaj utišani. Vendar pa smo pokopali junaškega moža in ne poguma, ki ga je vzbujal v drugih“.

Drugi so sledili v svojem obsojanju zakonov o bogokletju, celo konzervativni politiki. To moramo podpreti tu v Evropskem parlamentu. Hči guvernerja Taserja je obiskovala Smith College in študirala evropsko politiko in človekove pravice, vendar pa se v Pakistanu preveč ljudi izobražuje v medresah. Zagotoviti moramo, da bo mlada generacija imela priložnost in se naučila živeti skupaj v raznoliki družbi, ki sestavlja Pakistan.

  Tomasz Piotr Poręba, predlagatelj. – (PL) Gospod predsednik, nekaj tednov po tem, ko je bila vladajoča koalicija na robu propada, je državo pretresla ustrelitev guvernerja Pandžaba sredi belega dne. Salman Taser je bil guverner najbogatejše in najgosteje naseljene province v državi ter tudi pomemben politik v vladajoči stranki. Umrl je, ker je bil moralno močen in pogumen ter je zahteval izpustitev kristjanke Asie Bibi, ki je bila obsojena na smrt zaradi bogokletja. Njegov umor, ki ga je izvedel eden izmed članov njegove varnostne straže in so ga spodbudili muslimanski ekstremisti, ni samo še en napad na visokega politika v Pakistanu in dokaz dramatično nizke ravni varnosti tam. V bistvu gre za dokaz o vse vidnejšem premiku države – Pakistana – v smeri razmer, v katerih del oboroženih sil, pravosodje in politična elita bodisi odkrito bodisi skrivaj podpirajo politiko popuščanja islamskim političnim in verskim ekstremistom.

Včeraj smo v tej dvorani razpravljali o preganjanju kristjanov. Danes smo sprejeli resolucijo o tem. Zdi se mi, da se povečuje obseg dejavnosti gospe Ashton in njenih služb, da izvajajo diplomatski in politični pritisk na pakistanske oblasti, ki se morajo končno začeti boriti proti verskemu ekstremizmu.

  Eija-Riitta Korhola, predlagateljica. – Gospod predsednik, bilo je pretresljivo, toda vsekakor ne presenetljivo, ko smo prejeli novico o umoru guvernerja Taserja. Osebno sem poznala Benazir Buto, minister Shahbaz Bhatti pa je postal moj dober prijatelj. Vse tri povezuje njihov izreden pogum kot glasnih in prepoznavnih kritikov zakonov o bogokletju in njihove zlorabe s strani ekstremističnih skupin.

Pakistanska vlada je sprejela številne pomembne ukrepe za izboljšanje pravic manjšin, na primer z dodelitvijo minimalnega števila javnih delovnih mest. Vlada je oblikovala tudi odbor za pregled vseh diskriminacijskih zakonov, vključno z zakonom o bogokletju. Vendar pa delo še ni končano. Kljub številnim pomembnim ukrepom je, dokler obstaja pravna vrzel, kot je tista v veljavnem zakonu o bogokletju, ki je tako velika, da teroristom in ekstremistom omogoča napredovanje njihove agende, težko verjeti v resnično zavezanost demokraciji.

Upam, da lahko s to resolucijo izrazimo svojo nadaljnjo solidarnost z vlado Pakistana v boju proti terorizmu in širjenju ekstremizma.

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, predlagateljica. – (PL) Gospod predsednik, pred natanko osmimi meseci, 20. maja, je Evropski parlament sprejel resolucijo o verski svobodi v Islamski republiki Pakistan. Danes se je ta tema vrnila v našo dvorano zaradi versko spodbujene smrtne obsodbe 45-letne Asie Bibi in umora guvernerja Pandžaba Salmana Taserja, ki jo je javno zagovarjal.

Izkazalo se je, da se razmere, ki smo jih opisali pred osmimi meseci, niso izboljšale, ampak so se celo poslabšale. V Pakistanu lahko oseba danes izgubi življenje zaradi tako imenovanega verskega bogokletja in tudi svobode govora – v tem primeru javne izjave o sodni odločbi. Umor gospoda Taserja kaže, s kako občutljivo situacijo se soočamo. Pakistan je vera tako razdelila, da na obeh straneh – kristjani in muslimani – umirajo ljudje, vključno s predstavniki lokalne elite. Tudi javna podpora spremembi pakistanskega kazenskega zakonika in zlasti oddelka 295-C, ki določa smrtno kazen za bogokletje, lahko vključuje tveganje smrti.

Vendar pa moramo od pakistanskih politikov in predvsem od opozicije, na primer Pakistanske muslimanske lige, ki vladi preprečuje reformo zakonika, zahtevati pogum. Podpremo lahko tudi delo Ministrstva za manjšinske zadeve in vladi predsednika vlade Gilanija pomagamo pri takšnih zadevah, kot sta na primer izboljšanje kakovosti novinarstva in medijskega poročanja ter standard izobraževalnega gradiva v šolah. Danes se Evropski parlament ne vmešava v notranje zadeve Pakistana, ampak samo opozarja na člen 20 pakistanske ustave iz leta 1973 in svobodo vere, ki jo določa.

  Marie-Christine Vergiat, predlagateljica. – (FR) Gospod predsednik, na začetku govora bi povedala, da sem z velikim zanimanjem prebrala skupno resolucijo o Pakistanu in zlasti umoru guvernerja Taserja. Je v nenavadnem nasprotju z resolucijo o krščanskih manjšinah, ki smo jo sprejeli danes zjutraj.

Vsi tu smo zavezani, tako vsaj upam, zaščiti svobode izražanja, vesti in vere. Enako nas morajo skrbeti tisti, ki postanejo žrtve preganjanja zaradi svojega verskega prepričanja, vključno takrat, ko se odločijo prestopiti v drugo vero, in tudi, če ne verjamejo v boga.

Če se hočemo boriti proti fundamentalizmu kakršne koli vrste, moramo z vsemi žrtvami tega fundamentalizma ravnati enako. Nobena vera ni in nikoli ni bila neranljiva za nedopustne odklone, kot jih bom imenovala. Spomnimo se na množični umor ameriških Indijancev, predvsem na Karibih in v Latinski Ameriki. Spomnimo se na mračno obdobje križarskih vojn, inkvizicije ali verske vojne med katoliki in protestanti. Spomnimo se antisemitizma, ki je imel v 20. stoletju tako uničujoče posledice in se je bolj ali manj prikrito obdržal v številnih državah EU.

Vsaka vera ima svojo obliko fundamentalizma, prve žrtve takšnega fundamentalizma pa so pogosto verski zmerneži te iste vere. S tega vidika je umor guvernerja Pandžaba Salmana Taserja klasičen primer. Umorjen je bil, ker je bil zgled strpnosti in ker si je drznil obsoditi zakone o bogokletju, ki veljajo v tej državi, in njihovo zlorabo s strani določenih ekstremističnih skupin v primerih, kot je primer Asie Bibi, kristjanke, ki je bila na podlagi pakistanskega kazenskega zakonika obsojena na smrt zaradi bogokletja.

Še bolj nesprejemljivo je poveličevanje njegovega morilca s strani fanatičnih skupin. Ne pozabimo, da zakon o bogokletju velja predvsem za muslimane, da zadeva vse verske manjšine in predvsem ženske, vendar tudi sindikalne aktiviste, novinarje in pravnike, ter da se ljudem iz teh skupin pogosto odreka njihove temeljne svoboščine, če se niso prisiljeni celo skriti.

Zato je čas, da sta Komisija in Služba za zunanje delovanje spremenili svojo politiko, vas, komisar, pa bi prosila, da zagotovite natančno oceno sporazuma s Tunizijo in Pakistanom o demokraciji in človekovih pravicah, in želim, da je Tunizija lekcija za nas, lekcija za vas.

  Jean Lambert, predlagateljica.

– Gospod predsednik, menim, da bi radi vsi izrazili svoje sožalje družini in prijateljem Salmana Taserja, guvernerja Pandžaba, ki ga je imenovala vlada Pakistana, danes pa se tu spominjamo njegove jasne podpore Asii Bibi – stališče, za katerega je vedel, da je sporno in celo nevarno.

Njegov umor in odziv dela prebivalstva Pakistana sta nas upravičeno pretresla, vendar pa prav tako ne smemo pozabiti, da so mnogi žalovali za njim in so to storili v javnosti kot javno dejanje. Gre za dejanje, ki ga moramo obsoditi, kot na primer ukrep, ki ga je sprejel informacijski pooblaščenec proti nekaterim medijem zaradi tega, kako so poročali o dogodku.

Toda kot vemo, zakon o bogokletju v Pakistanu ogroža življenja pakistanskih državljanov: muslimanov, kristjanov in drugih, kot so danes popoldne povedali številni govorniki. Zavedamo se, da je Pakistan nova demokracija, da se sooča s konflikti na svojih mejah in da se je soočil s katastrofo nedavnih poplav ter potresom ta teden. Vemo, da si vlada prizadeva, vendar pa priznavamo tudi, da potrebuje našo podporo v smislu razvoja demokracije v Pakistanu, nenazadnje v političnem boju proti ekstremizmu in za splošne človekove pravice, in naša vloga kot demokratičnih parlamentarcev je podpreti vse tiste, ki si prizadevajo za pozitivne spremembe, in jim dati glas, ki jim ga drugi odrekajo.

Pozivamo tudi k ukrepanju vlade Pakistana, nenazadnje da odpravi zadržke v zvezi z Mednarodnim paktom Združenih narodov o državljanskih in političnih pravicah – ki ga je ratificirala s številnimi zadržki –, to pa smo posebno naglasili pri našem nedavnem obisku delegacije v Pakistanu. Hočemo, da nadaljuje s prizadevanji za spremembo zakona o bogokletju, ker je to zakon, ki se ga pogosteje zlorablja kot pravilno uporablja.

  Tunne Kelam, v imenu skupine PPE. – Gospod predsednik, vsi močno obsojamo kruti umor guvernerja Pandžaba 4. januarja. Do njegovega umora je prišlo zato, ker je gospod Taser nasprotoval razvpitemu zakonu o bogokletju, ki je bil pravna utemeljitev za preganjanje in zatiranje drugih političnih skupin.

Ob izražanju zaskrbljenosti zaradi povečanja vpliva ekstremistov v Pakistanu se zavedamo tudi, da so zmerni muslimani in pakistanska vlada, katere vpliven član je bil gospod Taser, utrpeli veliko izgubo, zaradi česar jim izrekamo sožalje.

Zaskrbljeni smo, ker so mladi pravniki poveličevali morilca, vendar pa opažamo tudi, da je velika večina pakistanske družbe obsodila ta umor. Pomembno je, da so vplivne verske oblasti pozvale k spremembi zakona o bogokletju, kar zahtevamo tudi mi. Pakistanskim oblastem želimo veliko uspeha pri okrepitvi njihovih prizadevanj za boj proti ekstremizmu.

  Mitro Repo, v imenu skupine S&D. – (FI) Gospod predsednik, umor Salmana Taserja v bistvu odraža versko nestrpnost, ki prevladuje v pakistanski družbi. Taser je bil eden izmed tistih redkih ljudi, ki so si drznili spregovoriti proti pakistanskemu zakonu o bogokletju. Predsednika je prosil, naj pomilosti Asio Bibi, kristjanko, obsojeno na smrt zaradi bogokletja, in jo je tudi obiskal v zaporu. Usoda državljana, ki nasprotuje krivici, je v današnjem Pakistanu ostra in kruta. Bo usoda Asie Bibi enaka, če bo pomiloščena? Bo umorjena tudi ona?

Vprašamo se lahko, ali naj država, kot je Pakistan, uživa trgovinske ugodnosti, ki jih zagotavlja Evropska unija. Parlament mora spoštovanje človekovih pravic postaviti za temeljni element, ko EU razpravlja o ureditvi avtonomnih trgovinskih preferencialov za Pakistan.

  Kristiina Ojuland, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, umor guvernerja Salmana Taserja ni samo zasebna tragedija, ampak tragedija za demokracijo v Pakistanu.

Vsi obžalovanja vredni incidenti in primeri, ki so bili omenjeni v resoluciji, vsi skupaj predstavljajo zastrašujoč znak oklevanja pakistanske družbe, da bi se premaknila k posvetnosti, in povečevanje verskega ekstremizma.

Kako se lahko Pakistan imenuje demokracija, če se popolnoma ignorira svobodo vere, ki jo zagotavlja ustava, z uporabo zakonov o bogokletju, ki jim je nasprotoval Salman Taser.

Želim, da Evropska unija razmisli o posledicah tako nečloveških zakonov v odnosih s Pakistanom. Pakistan bi v več pogledih imel koristi od odprave zakonov o bogokletju in razveljavitvi kazni, ki so bile utemeljene na teh zakonih. Pričakovala bi tudi, da vlada Pakistana okrepi ukrepe, ki so bili sprejeti v boju proti širjenju nasilnega ekstremizma.

Nasilje povzroča nasilje in precej prepričana sem, da si Pakistan ne more privoščiti stopnjevanja državljanske vojne v polnem obsegu z ekstremističnimi skupinami, kakršna so talibani.

  Ryszard Czarnecki, v imenu skupine ECR. – (PL) Gospod predsednik, ponovno govorimo o Pakistanu in ponovno gre za problem in politični umor. Še enkrat govorimo o tej zadevi. Pred nekaj meseci smo imeli resolucijo o Pakistanu. Problem se je ponovno vrnil in gre za nekakšno vročo temo. Zdi se mi, da je tu treba povedati nekaj o nesprejemljivi strpnosti do tistih muslimanskih imamov, ki v Pakistanu – na primer v Pešavarju – javno pozivajo k ubijanju in storilcem na primer ponujajo finančno nagrado. Prišlo je do takšnih situacij in pakistanske oblasti se nanje niso odzvale. Jasno je treba povedati, da so zaradi svojega neukrepanja in pomanjkljivega odzivanja v določenem smislu soodgovorne za te stvari.

  William (The Earl of) Dartmouth, v imenu skupine EFD. – Gospod predsednik, če podam osebno izjavo, sem s Salmanom Taserjem prebil veliko časa, ko sva bila oba v dvajsetih letih. Bila sva prijatelja. Salman mi je pisal v Parlament in me povabil, naj kot njegov osebni gost obiščem guvernerjevo hišo v Pandžabu. To pismo je prispelo po smrti guvernerja Taserja.

Salman je bil očarljiv, karizmatičen in zelo inteligenten človek. Bil je tudi zelo sposoben in uspešen. Predstavljal je najboljšo pakistansko tradicijo – goreč musliman, toda na noben način fundamentalist. Kot je bilo povedano, je Salman močno podprl kristjanko, ki je bila obsojena po zakonih o bogokletju. Salman je za to podporo plačal s svojim življenjem. To je bil politični umor.

Pakistan ni samo velika država v razvoju. Je država z več kot 20 jedrskimi konicami. Danes sem prišel sem predvsem zato, da izrazim svojo globoko žalost, vendar pa moram izraziti tudi svojo zaskrbljenost – zaskrbljenost nas vseh – za Pakistan.

  Thomas Mann (PPE). – (DE) Gospod predsednik, nasilna smrt guvernerja Pandžaba Salmana Taserja, ki je bil vedno zagovornik verske strpnosti, pred oči sveta postavlja krepitev ekstremističnih sil. Po tem grozodejstvu je protestiralo na deset tisoče ljudi, ki so po ulicah korakali ne zaradi nasprotovanja umoru, ampak v podporo osebi, ki ga je zagrešila. Gospod Taser je odločno govoril proti zakonom o bogokletstvu, ki za bogokletneže predpisujejo smrtno kazen. Nedavno je bila, kot so že omenili nekateri kolegi poslanci, kristjanka Asia Bibi obsojena na smrt, ker naj bi domnevno užalila preroka Mohameda.

Kot zmerni član politične stranke PPP je bil Salman Taser eden izmed najmočnejših glasov proti ekstremizmu. Njegova smrt je oslabila vlado, ki se po umiku koalicijskega partnerja že bori za politično preživetje. Med pakistanskim prebivalstvom, ki šteje 160 milijonov, je samo 3 milijone kristjanov. Kakšna usoda čaka to vedno miroljubno manjšino?

Evropa mora tu posredovati, delegacija za odnose z državami jugovzhodne Azije, katere podpredsednik sem, pa bo še naprej popolnoma podpirala gibanje za človekove pravice. Ta umor je treba natančno preiskati ter storilca in ljudi za njim postaviti pred sodišče.

  Justas Vincas Paleckis (S&D). – (LT) Gospod predsednik, da razmere v Pakistanu so posebno zapletene zaradi notranjih in tudi zunanjih dejavnikov, zaradi česar dogodki, kot je politični umor iz verskih razlogov in obenem umor tako pomembne osebe, nemudoma zamajejo celotno državo in celotno družbo. Po takšnih pretresih se lahko dogodki v državi prevesijo h krepitvi verskega fanatizma in omejevanju človekovih pravic. Naša resolucija mora pomagati zagotoviti, da kljub vsemu pride do drugačnega teka dogodkov in da lahko celo v teh razmerah pakistanska vlada najde moč za spodbujanje človekovih pravic in nasprotovanje verskemu fanatizmu. Zagotoviti moramo precejšnjo podporo takšnim ukrepom in nedvomno tudi neodvisnosti in zaščiti pravosodja v zapletenih primerih, ki zadevajo bogokletje.

  Csaba Sógor (PPE). – (HU) Gospod predsednik, ob številnih priložnostih, ko je šlo za odločne ukrepe za varstvo človekovih pravic v odnosih EU s tretjimi državami, sem izrazil svojo trdno podporo. Spričo dogodkov, do katerih je prišlo v Pakistanu, ponovno izražam svojo podporo, saj takšno stališče podaja sporočilo, da Evropa ne zapusti tistih, ki dvignejo svoj glas v podporo strpnosti, svobodi vere in enaki obravnavi manjšin. Dobro se zavedamo, da preganjanje kristjanov obstaja v številnih državah. Ne samo v Pakistanu bi potrebovali voditelje, kakršen je bil pokojni Salman Taser. Zaradi tega mora Evropska unija izkoristiti vsako priložnost, da enotno izrazi pomen svojih skupnih vrednot prek Evropske službe za zunanje delovanje. Ena takšna skupna vrednota je svoboda vere. Če ne bomo odkrito nasprotovali grozodejstvom proti kristjanom ali drugim verskim manjšinam, ne moremo resno jemati niti svoje usode.

  Sergio Paolo Francesco Silvestris (PPE). - (IT) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, Evropa ne more ostati nemočna spričo tega, kar se dogaja v Pakistanu. Umor guvernerja Pandžaba gospoda Taserja je tragično in grozovito dejanje v razmerah, ki so se v zadnjih mesecih močno poslabšale.

Razkol med kristjani in muslimani je vse jasnejši, vendar pa je zakon o bogokletju še vedno temelj številnih dejanj, ki kršijo temeljne svoboščine. Vsakogar, ki nasprotuje temu pravilu ali zgolj izrazi svoje nestrinjanje z njim, kot je storil guverner Pandžaba, se ustavi.

Guverner je mrtev, ker je bil zmeren in ker je izražal svoja zmerna stališča, zaradi svojega poguma pri izražanju nasprotovanja temu in drugim pravilom, ki kršijo temeljne svoboščine. Zato neuspeh Evrope, da sprejme jasne in močne ukrepe, tvega, da bodo tisti, ki se pogumno borijo za nekaj, kar moramo podpreti, ostali izolirani.

  Pino Arlacchi (S&D). – Gospod predsednik, samo nekaj kritičnih besed o tem, kako nekateri deli evropske javnosti in tudi nekateri deli tega parlamenta obravnavajo Pakistan in njegov boj proti terorizmu.

Priča sem prevelikemu udrihanju po Pakistanu in tudi preziranju prizadevanj pakistanske vlade in civilne družbe proti ekstremizmu. Vsem bi moralo biti zelo jasno, da je 90 % ali več Pakistancev proti terorizmu in da za to plačujejo zelo visoko ceno.

Smrt guvernerja Salmana Taserja je obsodila velika večina ljudi in tudi najuglednejši verski učenjaki. Tudi zmerni muslimani in vsi vladni organi so utrpeli veliko izgubo, česar se morajo zavedati vsi.

  Anneli Jäätteenmäki (ALDE). – (FI) Gospod predsednik, svoboda vere je ena izmed temeljnih človekovih pravic. Vendar pa se po svetu krši skoraj vsak dan. Ne gre za nič manj kot brezobzirno nestrpnost.

Zakon o bogokletju izhaja iz časov vojaške diktature, ki je bila v Pakistanu na oblasti v osemdesetih letih 20. stoletja. Nesprejemljivo je, da se zakon uporablja za preganjanje verskih manjšin in obsodbo ducatov ljudi na smrt vsako leto. EU mora ukrepati odločno in dosledno, da pakistanske oblasti prepriča, naj razveljavijo ta kruti zakon.

  Charles Tannock (ECR). – Gospod predsednik, ko je bil pokopan guverner Salman Taser, se mi je zdelo, kot da je bilo z njim pokopano tudi upanje na zmeren, stabilen Pakistan. Ta ostudni umor predanega in prosvetljenega javnega uslužbenca je spodbudilo njegovo zavzemanje za reformo pakistanskih krutih zakonov o bogokletju. Zavzemal se je predvsem za primer kristjanke, ki sedaj čaka na izvršitev smrtne kazni, na katero je bila obsojena – če verjamete – zaradi razžalitve islama.

V Parlamentu smo dolgo pozivali k reformi ali odpravi teh strašnih zakonov o bogokletju, k ise jih pogosto uporablja proti pakistanskim verskim manjšinam. Ta umor poudarja naraščajočo radikalizacijo pakistanske družbe. Če bi bil Džinah še živ, bi bil pretresen.

Le malo najpomembnejših politiko si je drznilo slediti Salmanu Taserju in predlagati reformo zakonov o bogokletju, še manj pa jih bo lahko to storilo zdaj. Prestrašeni bodo. Namesto tega so nasilni radikalci in fanatiki – bojim se, da vključno z vodilnimi pravniki – poveličevali morilca in pozivali k njegovi izpustitvi. Zdi se, da zmagujejo v bitki idej v Pakistanu. Zaradi tega cveti domači terorizem, temu pojavu pa smo bili ponovno priča prejšnji teden.

Ali lahko EU zdaj ohrani strateški odnos s tako nestabilno državo predvsem glede na naša velikodušna popuščanja v zvezi s trgovino in pomočjo?

  Seán Kelly (PPE). – Gospod predsednik, tu govorimo o dvojni tragediji: prvič, o umoru nedolžnega človeka, in drugič, ki ga je storil nekdo, ki bi moral paziti nanj, njegov osebni stražar. Sočustvujem lahko predvsem z družino, kajti pred samo enim tednom smo imeli enako izkušnjo v drugačnih okoliščinah, ko je bila na svojem medenem tednu na Mauritiusu v svoji spalnici umorjena 27-letna Irka, ko je v sobi pri kraji zalotila osebje. Zadavili so jo, jo vrgli v banjo in umor poskusili prikazati kot samomor. Okoliščine so drugačne, toda rezultat je enak: nedolžna oseba je mrtva.

Pred nekaj tedni sem bil tudi član delegacije EU-ZDA za Ameriko, kjer smo se srečali z zunanjim ministrom Pakistana. Zdel se mi je zelo razumen, pameten, pošten človek in je poudaril, da gre pri veri za strpnost in da si moramo prizadevati, da to sporočilo prenesemo ekstremistom in fundamentalistom.

  Jaroslav Paška (EFD). – (SK) Gospod predsednik, kar je posebno zaskrbljujoče glede umora guvernerja Pandžaba Salmana Taserja, je ozadje tega nasilnega dejanja.

Dejstvo, da so umor skrivoma odobrili pakistanski verski voditelji in da lokalni pravniki podpirajo morilca, pomeni, da se v pakistanski družbi dopušča umor na podlagi verske nestrpnosti. Pakistanski zakoni o bogokletju omogočajo preganjanje verskih manjšin z zagroženo smrtno kaznijo, kot se je zgodilo v primeru Asie Bibi, matere petih otrok, ki na izvršitev kazni čaka v zaporu.

Zato resnično ne moremo ostati ravnodušni spričo tega, kar se dogaja. Naš pritisk na pakistansko upravo je povsem zakonit, podoben odziv pa pričakujem od vseh svobodnih in demokratičnih sil po svetu. Dandanes – v tretjem tisočletju – me moremo dopuščati krutega srednjeveškega vedenja zatiralcev, ki zlorabljajo vero.

  Csanád Szegedi (NI). – (HU) Gospod predsednik, gospe in gospodje, najprej moram poudariti, da so razmere v Pakistanu precej zaskrbljujoče ne samo v tem primeru, ampak tudi na splošno. Na probleme Pakistana se ne sme gledati kot na nekaj oddaljenega, saj še predobro vemo, da bodo problemi, ki se pojavljajo v regiji srednje Azije, pa naj gre za gospodarske probleme, etnične probleme ali celo vprašanje priseljevanja, prejkoslej prodrli na območje Evropske unije. Zato moramo resnično obravnavati probleme v Pakistanu. Pakistan obremenjujeta predvsem dva problema: po eni strani nenehni napadi Afganistana in Indije in po drugi strani vprašanje, ki je za nas na tem zasedanju najpomembnejše, muslimanski ekstremisti, katerih žrtev je postal tudi Salman Taser. Zaradi tega Evropski parlament pozivam, da Pakistanu zagotovimo svojo podporo, da bi se lahko stanje čim prej zadovoljivo končalo.

  Monica Luisa Macovei (PPE). – (RO) Gospod predsednik, umor guvernerja Salmana Taserja, predanega zagovornika strpnosti in pravic manjšin v Pakistanu, kaže dramatični obseg kršitev človekovih pravic. Izvajanje pravice do svobode izražanja in vere je v Pakistanu v skladu z zakonom kaznivo in se kaznuje z zaporom ali celo smrtjo. Salman Taser je s svojim življenjem plačal ne samo zagovarjanje verske svobode, ampak tudi življenja in svobode drugih. Podpirati moramo tiste, ki se pogumno borijo in tvegajo svoja življenja za človekove pravice in demokracijo. Oblasti v Pakistanu pozivamo, naj kaznujejo zločince in njihove sostorilce ter odpravijo zakone o bogokletju.

  Gerard Batten (EFD). – Gospod predsednik, umor guvernerja Salmana Taserja je krut in tragičen zločin. Ubil ga je islamski ekstremist, ker se je zavzemal za spremembe zakona o bogokletju. Umor je tragedija za Pakistan, toda kaj pomeni za zahod?

Namesto da bi storili vse, kar lahko, da se islamski fundamentalizem ne bi globlje zakoreninil v Evropi, ga mirimo in blažimo. Šeriatsko pravo zdaj priznavajo nekatera sodišča v Združenem kraljestvu. Obstajajo območja mestnih središč, v katerih dejansko velja šeriatsko pravo. Evropa, ki je ustvarila renesanso, razsvetljenstvo, industrijsko revolucijo in čudeže moderne znanstvene dobe, je zdaj klonila pred ideologijo iz 6. stoletja.

Vlade se ne upajo soočiti z njo zaradi politične korektnosti in gospodarske moči nekaterih islamskih držav. Podpreti moramo zmerne in napredne elemente v državah kot je Pakistan, predvsem pa moramo doseči, da za šeriatsko pravo in islamski fundamentalizem ne bo prostora v sodobni, zahodni, liberalni demokraciji.

  Cristian Dan Preda (PPE). – (RO) Gospod predsednik, prvič, povedal bi, da obsojam kruti umor guvernerja province Pandžab. Bil je pomembna osebnost v političnem življenju Pakistana in je bil cenjen zaradi pogumnega boja proti ekstremizmu, nestrpnosti in fanatizmu. Pred sedmimi meseci sem tu podprl potrebo po nujnem pregledu določb, ki zadevajo kršitve vere v tako imenovanih „zakonih o bogokletju“.

Spomnil bi vas, da možnosti zlorabe, ki jih ponujajo ti zakoni, ustvarjajo ozračje nestrpnosti, ki spodbuja nasilje na podlagi vere in tudi diskriminacijo, ustrahovanje in preganjanje verskih manjšin. Primer Asie Bibi, ki je bil vzrok za umor guvernerja Taserja, je v zvezi s tem simboličen. Menim, da morajo pakistanske oblasti z ukrepanjem pokazati svojo zavezanost boju proti ekstremizmu v tej državi in odpraviti zakone o bogokletju. Zato bi ponovil poziv glasu razuma v Pakistanu, ki ga je začela hči pokojnega guvernerja Pandžaba Shehrbano Taser.

  Miroslav Mikolášik (PPE). – (SK) Gospod predsednik, za začetek bi izrazil svoje sočutje z državljani Pakistana in žalost zaradi izgube tako pomembne politične osebnosti kot je bil Salman Taser.

Zaskrbljen sem zaradi dejstva, da se ljudi s posebnimi prepričanji in verske skupine, vključno s kristjani, v tej državi še vedno preganja, kot dokaz pa naj navedem razvpiti primer ženske, ki na podlagi šeriatskega prava, na podlagi zakona o bogokletju, dejansko čaka na izvršitev smrtne kazni. Dejstvo, da skupine islamskih ekstremistov še naprej obstajajo neposredno znotraj pakistanskih varnostnih služb, ne prispeva k stabilnosti države in vsekakor spodkopava zaupanje v državo, ki ji vladajo zakoni pravne države. Upam, da se bo postopek reform v državi nadaljeval, zato bi vse politične sile, vključno z verskimi institucijami, pozval, naj odločneje podprejo zmernost, strpnost in vzajemno spoštovanje med skupnostmi.

  Michael Gahler (PPE). – (DE) Gospod predsednik, Pakistan je na več načinov krhka država. Je politično krhka, ker vlada ni dovolj močna, da bi učinkovito izvajala svoj zmerni način politične in gospodarske stabilizacije, in ker napad vojske na ekstremiste v obmejnih območjih dejansko povzroča krepitev odpora. Je gospodarsko krhka, ker so svetovna finančna kriza in uničujoče poplave v državi njen razvoj zaustavile za več let. Je socialno krhka, ker se socialne strukture v desetletjih niso razvile tako, da bi omogočile velikim delom družbe sodelovati v gospodarskem razvoju.

V Evropski uniji moramo začeti dialog s tamkajšnjim političnim razredom, da bi spodbudili zavedanje, da so potrebne temeljne gospodarske in socialne spremembe, da bi ljudem zagotovili možnosti, ki jim obljubljajo več kot alternativi ekstremizem in fundamentalizem.

  Bernd Posselt (PPE). – (DE) Gospod predsednik, najbolj sovražni in nasilni režimi kdajkoli so bili protiverski režimi jakobincev, nacistov in komunistov v Evropi. Zato menim, da ni v pomoč, če gospa Vergiat s tako odločnimi besedami napada vere. Vendar pa dejstvo ostaja, da se vere pogosto zlorablja za ideološke namene, kar je nekaj, proti čemur se moramo boriti. Tako je na primer v Pakistanu.

Po drugi strani ne smemo pozabiti, da je bil Pakistan ustanovljen na podlagi verskih meril, ko je bila razdeljena Indija. Je država brez zgodovine, vendar pa so jo kot muslimansko državo ustanovile britanske kolonialne sile, ko so se umaknile iz regije. Zato moramo razumeti, da je to islamska država. Vendar pa moramo vztrajati pri tem, da je treba to državo organizirati v skladu s strpnimi zasnovami in da je treba ohraniti versko svobodo. Kristjane je treba bolj spoštovati kot doslej, EU pa mora pokazati več odločnosti pri uveljavljanju svoje vloge kot zagovornica te skupine. Kati če se Evropa ne bo zavzela za kristjane sveta, kdo se bo?

  Sari Essayah (PPE). – (FI) Gospod predsednik, več kot eden izmed nas je povedal, da je bil Salman Taser človek, ki se je z besedami in dejanji zavzemal za ranljive ženske in predstavnike verskih manjšin. Boril se je proti nepravičnosti na splošno. Taser je bil zagovornik demokratične države in se je izrekel proti strogim pakistanskim zakonom o bogokletju ter povedal, da so jih uvedli ljudje, zaradi česar jih lahko tudi spremenijo.

Številni tu so že povedali, kako se je goreče zavzemal za kristjanko, ki je bila obsojena na smrt, in si prizadeval razveljaviti njeno kazen. Vsa ta dejanja v imenu pravice so bila njegova poguba. EU mora podpreti sile v Pakistanu, ki si prizadevajo za reforme, saj vsi v Pakistanu ne podpirajo fundamentalistov. V svoji zunanji politiki mora zato EU pametno pretehtati svoje stališče glede razmer v Afganistanu.

  Štefan Füle, član Komisije. – Gospod predsednik, ta razprava je še dodatni dokaz, da je Evropska unija pretresena zaradi krutega umora gospoda Salmana Taserja, guvernerja pakistanske province Pandžab, ki se je zgodil 4. januarja v Islamabadu. Visoka predstavnica Ashton je v svoji izjavi 4. januarja odločno obsodila njegov umor. Pakistanske oblasti je pozvala, naj storilce postavijo pred sodišče. Ta umor je še toliko bolj zaskrbljujoč, ker je glede na razpoložljiva poročila povezan z glasnim zavzemanjem gospoda Taserja za kristjanko Asio Bibi, ki je bila obsojena na smrt na podlagi vprašljivih obtožb zaradi bogokletja.

Omeniti je treba, da je 12. novembra 2010 visoka predstavnica Ashton izrazila globoko zaskrbljenost zaradi smrtne obsodbe gospe Asia Bibi. Pakistan je pozvala, naj odpravi smrtno kazen in spoštuje človekove pravice, kot zagotavljajo mednarodne konvencije, katerih podpisnica je ta država.

Evropska unija je z vlado Pakistana kot del dialoga o človekovih pravicah večkrat načela nadaljnjo uporabo zakonov o bogokletju. Zavedamo se dejstva, da so zakoni o bogokletju v sedanji obliki predmet zlorabe in se jih je pogosto uporabljalo proti verskim manjšinam. Zavedamo se tudi, da so bile kot orodje za reševanje zasebnih sporov ali osebno korist uporabljene lažne obtožbe.

Opogumili so nas predhodni ukrepi, ki jih je sprejela vlada Pakistana, ki si prizadeva spremeniti spornejše vidike zakonov. Idealno bi seveda bilo, če bi bili zakoni o bogokletju v celoti odpravljeni. Obžalovanja vredno je, da je bil v primeru umora gospoda Taserja morilec deležen široke javne podpore. Zaskrbljeni smo, da fatve niso bile razglašene samo proti gospodu Taserju, ampak tudi proti drugim javnim osebnostim, ki so se izrekle za reformo zakonov o bogokletju. Ne smemo dovoliti spodbujanja sovraštva in nasilja z nekaznovanostjo.

Vlada Pakistana je odgovorna za zaščito svojih državljanov in zanesemo se nanjo, da bo storila vse, kar lahko, da zagotovi njihovo varnost. Bojimo se, da umor gospoda Taserja odraža naraščanje ekstremizma in nestrpnosti v Pakistanu. Soočiti se moramo z razmerami in temeljito premisliti, kako se odzvati, saj vemo, da se vlada in splošneje demokratične institucije države še naprej soočajo spopadajo s hudimi izzivi. Naj povem zelo jasno: ni druge možnosti kot nadaljevati s krepitvijo demokratičnih in naprednih sil v pakistanski civilni družbi.

Pakistanska ustava izrecno ščiti pravice manjšin, zato se mora vlada v skladu s tem spopasti z ekstremizmom ne samo na obmejnih območjih, ampak tudi na ulicah pakistanskih mest. V svojem razvojnem sodelovanju moramo nenehno poudarjati izobraževanje in v izobraževalnem sistemu je treba storiti več za spodbujanje strpnosti, zlasti strpnosti do manjšin. Dobro se zavedamo ranljivega položaja oseb, ki so pripadnice verskih manjšin v Pakistanu; to ne zadeva samo kristjanov, ampak tudi hindujce, šiite, ahmadije in druge. Evropska unija mora podpreti njihov skupni cilj in ne cilj katere koli posamezne skupine ali vere, saj bi to bila voda na mlin tistih, ki hočejo poglobiti razkol med kristjani in muslimani.

Še naprej se bomo osredotočali na popolno zaščito pravice vsakega posameznika do verske svobode v Pakistanu in drugod.

  Predsednik. – Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo kmalu.

Pisne izjave (člen 149 poslovnika)

  Cristian Silviu Buşoi (ALDE), v pisni obliki. – Izrazil bi globoko ogorčenost zaradi umora guvernerja pakistanske province Pandžab Salmana Taserja 4. januarja 2011, ker se je izrekel proti pakistanskemu zakonu o bogokletju. V skladu z vrednotami naših zahodnih družb je umor najhujši zločin. Zato je težko razumeti umor nekoga kot obliko povračila. Svoboda vesti in svoboda vere sta prav tako pomembni kot svoboda govora, kar lahko vodi do navzkrižja teh svoboščin. Vendar pa je vsaka opredelitev vlad, kaj se smatra za bogokletje, nesprejemljivo omejevanje svobode govora. Moderna družba mora kot legitimna smatrati vsa osebna mnenja, izražena na nežaljiv način. Če naj Pakistan postane strpna družba, je treba obsoditi takšna barbarska dejanja, ki jih spodbuja verski fundamentalizem. Ta dogodek je še en opomnik, da svobode govora v nekaterih regijah sveta še vedno ni. Glede na zgodovino njegove države je bilo pogumno, da se je Salman Taser izrekel proti zakonu o bogokletstvu in za svobodo govora. Obžalovanja vredno je, da je na koncu za to plačal z življenjem.