Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2009/2150(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

A7-0034/2010

Razprave :

PV 24/03/2010 - 21
CRE 24/03/2010 - 21

Glasovanja :

PV 25/03/2010 - 8.3
CRE 25/03/2010 - 8.3
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2010)0089

Dobesedni zapisi razprav
Četrtek, 17. februar 2011 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

7. Obrazložitev glasovanja
Video posnetki govorov
PV
  

Ustna obrazložitev glasovanja

 
  
  

Poročilo: Pablo Zalba Bidegain (A7-0210/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Miroslav Mikolášik (PPE).(SK) Gospod predsednik, spregovoril bi o glasovanju o dvostranski zaščitni klavzuli. Podpiram sprejetje uredbe o izvajanju zaščitne klavzule sporazuma o prosti trgovini med EU in Korejo. Podpiram tudi vse predloge sprememb, ki Komisijo pozivajo, naj nadzoruje pravilno in pravočasno izvajanje tega pravnega instrumenta, da bi preprečila resno škodo za industrije v Evropski uniji, in naj upošteva upravičene interese držav članic v zvezi s posebnimi gospodarskimi razmerami v določenih sektorjih proizvodne industrije.

Sporazum o prosti trgovini bo na različne načine vplival na industrijske sektorje držav članic, zato v izrednih primerih potrebujemo možnost uporabe zaščitnih ukrepov na regionalni ravni. Po mojem mnenju morajo zadevne regije imeti možnost uporabe ukrepov za preprečevanje resnega negativnega vpliva na regionalno gospodarstvo in zaposlovanje.

 
  
  

Poročilo: Robert Sturdy (A7-0034/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Claudio Morganti (EFD).(IT) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, poudaril bi dejstvo, da je prejšnji teden šest pomembnih držav članic Evropske unije – Francija, Nemčija, Italija, Španija, Poljska in Portugalska – izjavilo, da mora biti Evropa manj naivna.

Teh šest držav poziva k učinkovitejši in strateški zaščiti evropske zunanje trgovine, saj sta ogrožena sam obstoj in razvoj evropskega gospodarskega in socialnega modela. Šest držav poudarja, da je Evropska unija za tretje države odprla 80 % svojega trga, medtem ko so druga pomembna razvita gospodarstva zanje odprla samo 20 % svojih trgov. Zato se ugotavlja, da je v zunanji trgovini prišlo do nesorazmernosti in je treba razviti koncept vzajemnosti. Ta problem je na kolena pravil številna naša mala in srednje velika podjetja, saj trpijo zaradi nepoštene konkurence, ki jim preprečuje konkurenčnost na trgih.

Gospod predsednik, prihajam iz Prata, mesta, ki je bilo nekoč eno izmed najpomembnejših tekstilnih območij v Evropi. Danes ga je nepoštena konkurenca iz Azije spremenila v mesto duhov, saj je bilo poslovanje v Pratu popolnoma uničeno. Zaradi vseh teh razlogov smo glasovali proti sporazumu.

 
  
  

Poročilo: Ivajlo Kalfin (Ivailo Kalfin) (A7-0019/2011)

 
  
MPphoto
 

  Sergej Kozlík (ALDE).(SK) Gospod predsednik, v okviru pregleda proračunskih jamstev Evropske investicijske banke (EIB) s strani Evropske unije podpiram predvsem tiste elemente, ki so bili oblikovani za okrepitev zagona te institucije. Z vidika prihodnjih obetov gre predvsem za krepitev in boljšo uporabo zunanjega mandata banke v obdobju med leti 2014 in 2020 v smislu povečanja obsega posojil in njihove kakovosti.

Podpiram tudi namen, da se EIB omogoči ponovne naložbe vračil tveganega kapitala in posebnih posojil iz prejšnjih dejavnosti za financiranje novih dejavnosti podobne narave v korist držav partnerk. Za povečanje dostopa najrevnejših do finančnih sredstev v državah upravičenkah je treba EIB nemudoma odobriti dodatni mandat 500 milijonov EUR, namenjenih financiranju mikrokreditov.

 
  
MPphoto
 
 

  Claudio Morganti (EFD).(IT) Gospod predsednik, glasoval sem proti poročilu, saj se mi zdi nesprejemljivo, da bi morali podpirati naložbe v tretjih državah, namesto da bi omogočili naložbe za evropska mala in srednje velika podjetja, ki resnično oblikujejo najpomembnejšo strukturo Unije. Odločno sem proti vključitvi Turčije med predpristopne države: poudaril bi, da Turčija še vedno nezakonito zaseda del ozemlja Cipra, države članice EU.

Poleg tega ni zagotovila preglednosti, ko Evropska investicijska banka (EIB) zagotavlja jamstva in sredstva Unije tretjim državam. Izpostavil bi, da evropski državljani prispevajo k sredstvom EIB, zaradi česar bi morale prednost imeti naložbe znotraj same Evrope. Številne izmed naložb, ki jih podpira EIB, se izvaja v državah, v katerih prihaja do konfliktov in uporov proti različnim režimom.

Poročilo si prizadeva razširiti jamstva Unije tudi na druge države, kot je Kuba, ki so znane zaradi svojega pomanjkanja demokracije.

 
  
  

Priporočilo: Robert Sturdy (A7-0034/2011)

 
  
MPphoto
 

  Cristiana Muscardini (PPE).(IT) Gospod predsednik, medtem ko smo odločno glasovali za zaščitno klavzulo v poročilu gospoda Zalbe Bidegaina, ki se mu ponovno zahvaljujem za njegovo odlično delo, smo se z obžalovanjem vzdržali glasovanja o trgovinskem sporazumu s Korejo. To smo storili z obžalovanjem, kajti čeprav ta sporazum odpira pomemben nov trg za Unijo in utira pot nadaljnjim trgovinskim sporazumom z drugimi gospodarskimi državami partnericami Unije, je res tudi, da ostajajo številni dvomi in zaskrbljenost. Ti dvomi in zaskrbljenost zadevajo pomembna področja trgovine, zlasti avtomobilsko industrijo ter tudi tekstilno industrijo in kmetijstvo.

Čeprav Evropa še ni opredelila predpisa za navedbo države porekla za proizvode iz držav zunaj Evropske unije, državam še naprej zagotavljamo privilegiran položaj za uvoz proizvodov v Evropo, ne da bi zahtevali predpise, ki zagotavljajo resnično enakost podjetij ali informacij za ljudi, ki nabavijo blago.

Da smo se vzdržali glasovanja, potrjuje, da se zavzemamo za prosti trg, toda takšnega, ki vključuje potrebna jamstva, pri čemer pa smo proti sklenitvi trgovinskih sporazumov, ki ne zagotavljajo pravil konkurence v zadostni meri.

 
  
MPphoto
 

  Miroslav Mikolášik (PPE). (SK) Gospod predsednik, sporazum o prosti trgovini med EU in Korejo bo evropski industriji, podjetjem, podjetnikom in zaposlenim prinesel neštete koristi. Prispeval bo k splošni gospodarski rasti in odprl učinkovite nove priložnosti za evropsko blago in storitve. Vendar pa bodo določene industrije izpostavljene dodatni konkurenci, zato mora EU zagotoviti učinkovit nadzor izvajanja sporazuma, hitro rešitev sporov in posledično hitro zaščito upravičenih interesov evropske industrije in evropskih podjetnikov.

Očitno je, da morata obe strani zagotoviti strogo skladnost z delovnimi, tehničnimi in okoljskimi standardi ter določbami o zaščiti poštene konkurence. Blago in proizvodi, dani na evropski trg, morajo biti skladni z vsemi standardi Evropske unije, in pozdravljam ustanovitev odbora za spremljanje avtomobilske industrije, ki naj bi pomagal preprečiti tako imenovani skriti protekcionizem z novimi tehničnimi ovirami v trgovini.

Zato podpiram končno potrditev zadevnega sporazuma, če bo vzpostavljen tudi dvostranski zaščitni mehanizem, da se prepreči morebitno resno škodo za industrije držav članic ali celo tveganje takšne škode.

 
  
MPphoto
 

  Seán Kelly (PPE).(GA) Gospod predsednik, glasoval sem za ta sporazum; spremljal sem ga od začetka in sem vesel, da je bil danes sprejet.

Prejšnji teden je na seminarju v Bruslju verodostojen ekonomist rekel, da je to eden izmed najboljših sporazumov o prosti trgovini, kar jih je sklenila Evropska unija. Obenem je povedal tudi, da 90 % teh sporazumov ni vrednih prav nič. Kakor koli že, pozdravljam priložnost, ki jo zagotavlja za kmetijske proizvode, zlasti viski, svinjino in mlečne proizvode. Upam, da bo ta priložnost izkoriščena.

Prav tako je pomembno, da vključuje zaščitno klavzulo. Kajti če se zadeve ne bodo spremenile, kot bi se morale, lahko opravimo pregled. Zato sem zelo zadovoljen, da je bil sporazum sprejet.

 
  
MPphoto
 
 

  Bendt Bendtsen (PPE).(DA) Gospod predsednik, menim, da je bil danes tu dokončan resnično izvrsten sporazum, obžalujem samo, da je nekaj ljudi, ki so bili prepričani, da bodo lahko zaščitili neučinkovita evropska podjetja tako, da rečejo „ne“ temu sporazumu. Južna Koreja je petnajsto največje gospodarstvo na svetu in tretje največje v Aziji. Imeli bomo vse večje priložnosti za izvoz. Imamo državo s precejšnjo gospodarsko rastjo, 50 milijonov prebivalstva in vse večjo kupno moč. Sporazum bo enostavno zagotovil priložnost za Evropo, da zdaj v nekaterih storitvenih sektorjih, v katerih smo izredno konkurenčni, postanemo še boljši: ti vključujejo telekomunikacije, okolje, pomorski promet ter finančne in pravne storitve. Danes bi poudaril tudi, da imajo države Efte sporazum o prosti trgovini od leta 2006, kar ima med drugim za posledico, da je Norveška od leta 2006 potrojila svoj izvoz v Južno Korejo. Zato je to zelo dober sporazum za Evropo in sem glasoval zanj.

 
  
  

Predlog resolucije B7-0120/2011

 
  
MPphoto
 

  Pino Arlacchi (S&D). - Gospod predsednik, Evropa lahko stori veliko stvari v podporo egiptovski demokraciji, ena najpomembnejših pa bi bila, da bi na dogodke v Egiptu gledali kot na pravi val demokratizacije.


V obdobju nekaj tednov je bila zrušena tiranija, z njo vred pa smo bili priča zrušitvi številnih stereotipov, kot je teorija o trku civilizacij.

V arabskem svetu danes ne prihaja do konflikta civilizacij – ravno nasprotno. Egiptovska mladina tvega svoje življenje za vrednote, ki so enake kot naše. Kaže, da je demokracija splošna težnja in da ni kultur, ver ali civilizacij, ki bi bile proti njej.

Vendar pa je danes na deli vojska skeptikov in napovedovalcev katastrof, ki zmanjšuje ali izkrivlja pomen egiptovskega prehoda k demokraciji.

Ljudje se trudijo vzbuditi vse mogoče dvome in zadnji dogodek opisujejo kot državni udar, kot da so ti dogodki samo utrli pot islamski vladi, ki bo vodila k naslednji avtokraciji.

Če hočemo pomagati Egipčanom, moramo biti pripravljeni spopasti se s temi reakcionarnimi vidiki razvoja zgodovine.

 
  
MPphoto
 

  Adam Bielan (ECR).(PL) Gospod predsednik, Egipt je pomemben gospodarski in trgovinski partner Evropske unije. Številni Poljaki redno počitnikujejo v Egiptu. V zadnjih tednih smo bili v Egiptu priča nacionalnemu uporu, zaradi katerega je predsednik Mubarak po 30 letih avtoritarne vladavine odstopil. Vedno je prav, kadar prevlada volja ljudi, in Egipčani si za svojo zmago zaslužijo priznanje. Glasoval sem za predlog resolucije, s čimer sem izrazil svoje upanje na hitro stabilizacijo političnih razmer v Egiptu in nadaljnji razvoj dobrih odnosov z državami Evrope. Nedolgo nazaj smo bili priča sramotnim dogodkom v zvezi z diskriminacijo koptskih kristjanov, zaradi česar je osredotočanje diplomatskih prizadevanj EU na stabilizacijo ter red in mir v Egiptu bistveni pogoj za ustrezen razvoj medsebojnih odnosov. Prav tako si je treba po najboljših močeh prizadevati za zagotavljanje, da bodo prihodnje volitve potekale na način, ki ne bo predmet kritik in ki je skladen z demokratičnimi standardi.

 
  
MPphoto
 

  Bernd Posselt (PPE).(DE) Gospod predsednik, navdušeno podpiramo gibanje za demokracijo v Egiptu, vendar pa se je pomembno zavedati, da svobodne volitve ne zadostujejo. Potrebujemo celovit pristop, da bi ljudem dali možnosti – nekakšen sredozemski načrt, nekakšen Marshallov načrt za Severno Afriko in Egipt. Ta bo vključeval zagotavljanje socialnih možnosti ljudem, krepitev izobraževalne politike, krepitev malih in srednje velikih podjetij, zagotavljanje boja proti kriminalu in korupciji in zlasti spodbujanje tesnega sodelovanja na področju energetske politike, kjer si lahko na področju sončne energije Severna Afrika in Evropa veliko ponudita.

Najpomembnejše naloge moramo še dokončati. Egiptovski demokrati so zaključili prvo fazo dela; zdaj je na nas, da se soočimo s tem.

 
  
MPphoto
 

  Traian Ungureanu (PPE). - Gospod predsednik, stanje v Egiptu se še vedno spreminja, toda v katero smer se premika?

Čeprav smo upravičeno izrazili svojo podporo želji ljudstva po odprti družbi, se moramo zavedati zapletenih in še nerešenih problemov v Egiptu in na Bližnjem vzhodu. Razmere v Egiptu bi lahko ustrezno opisali kot upor v čakanju na revolucijo. Nova generacija je Egiptu prinesla novosti, vendar pa znanja in spretnosti socialnih medijev ne zadostujejo. Egipt je obtičal v zaostalosti, antisemitizmu in ekstremnih praksah.

EU mora šele oblikovati ustrezno politiko spričo novih dogodkov v Severni Afriki. Egipt potrebuje našo podporo, toda mi potrebujemo Egipt, ki mu vladata pravo in človekovo dostojanstvo. Naša naloga se šele začenja. Ne pozabimo na zadnje sporočilo, ki je prišlo iz Irana, kjer je parlament glasno pozival k usmrtitvi voditeljev opozicije. To dokazuje, da moramo biti dobro pripravljeni in vztrajati pri svojem.

 
  
MPphoto
 

  Anneli Jäätteenmäki (ALDE). - (FI) Gospod predsednik, predlog resolucije je dober in zavzema stališče, ki podpira demokratične in miroljubne sile sprememb. Morda se je vredno spomniti in povedati, da sta EU in zahod 30 let podpirala Mubaraka. Za EU je bila pomembna stabilnost. To pomeni ravnotežje in oskrbo z nafto, poleg tega pa tudi dejstvo, da se je dobro služilo s trgovino z orožjem. Zdaj mora EU najti načine, vključno s finančnimi ukrepi, za spodbujanje njene podpore akterjem civilne družbe v Egiptu in tudi drugih nedemokratičnih državah v Afriki in arabskem svetu.

Menim, da gre za nazadovanje, da ta resolucija ne omenja trgovine z orožjem med državami EU in Egiptom ter drugimi nedemokratičnimi državami. Trgovina z orožjem mora potekati v skladu z mednarodnimi sporazumi o človekovih pravicah in humanitarnimi pogodbami.

 
  
MPphoto
 
 

  Miroslav Mikolášik (PPE). (SK) Gospod predsednik, Egipt je na začetku svojega procesa demokratizacije. Menim, da je treba vse žrtve, ki so izgubile svoje življenje med revolucijo, počastiti s pozitivnim razvojem v smeri demokracije. Evropa mora Egiptu vsekakor pomagati pri tem in menim, da bomo našli načine za preprečevanje, da bi Egipt ubral smer totalitarnega načina, na primer s skrajnim korakom v smeri militantnega muslimanskega gibanja, ki ne spoštuje demokratičnih pravil in bi oviralo demokratične volitve in uporabo civilne družbe. Menim, da bo Egipt ohranil svoje mednarodne sporazume s svojimi sosedi, vključno z Izraelom, tudi pod temi novimi pogoji, in da bo postal družba, ki z vsemi svojimi državljani, tudi nemuslimani in kristjani, ravna pošteno.

 
  
  

Predlog resolucije B7-0129/2011

 
  
MPphoto
 
 

  Bernd Posselt (PPE).(DE) Gospod predsednik, ta predlog resolucije predstavlja še en pomemben korak v pravo smer, vendar nič več kot to. Toda kot je predlagal komisar, ljudje zdaj govorijo o strategiji za Podonavje namesto strategiji za Donavo, saj ne gre samo za čiščenje reke – ne glede na to, kako je pomembno –, ampak za sodelovanje v pomembni regiji, ki se razprostira od Bavarske in Baden-Württemberga preko nekdanje Avstro-Ogrske in velikih delov Balkana. Zadovoljen sem, da sta na našo zahtevo vključeni tudi Češka in Slovenija, čeprav ne ležita neposredno ob Donavi.

V ta namen si želim, da bi bili v prihodnje vključeni tudi projekti, kot je glavna železniška proga iz Strasbourga do Bratislave in Budimpešte, TEN 17 in drugi projekti, ki morda ne potekajo neposredno ob Donavi, ampak jo večkrat prečkajo in so strateško pomembni za Podonavje. Zlasti pozdravljam člene od 36 do 40, ki obravnavajo kulturo in vključenost civilne družbe, kajti brez njiju strategija za Podonavje ne bo uspešna.

 
  
  

Predlog resolucije B7-0101/2011

 
  
MPphoto
 

  Adam Bielan (ECR).(PL) Gospod predsednik, že vrsto let je jasno, da pravni sistem v Rusiji neredko krši standarde mednarodnih konvencij in človekove pravice. Večino primerov pred Sodiščem Evropskih skupnosti in tu v Strasbourgu se vloži proti Rusiji. Neodvisnost ruskih sodišč je zato precej dvomljiva. Nedavni dogodki, kot sta sojenje gospodu Hodorkovskemu in priprtje protestnikov, so jasni primer tega. Skrivnostni umori in pretepanja služijo izključno nadaljnji krepitvi vtisa, da je Rusija brezpravna država.

Upam, da bo predlog resolucije, ki smo ga sprejeli danes, predstavnikom organov Evropske unije olajšal obravnavanje teh težkih vprašanj v diplomatskih odnosih z Rusijo. Izrazil bi svojo zaskrbljenost glede ruskih oblasti v zvezi z dramatičnim položajem človekovih pravic in omejitvami tamkajšnje civilne družbe. Mednarodne institucije pozivam, naj izvajajo diplomatski pritisk na ruske oblasti, da bi v Rusiji ponovno vzpostavile pravno državo ter spoštovanje človekovih pravic in pravic državljanov.

 
  
MPphoto
 

  Tunne Kelam (PPE). – Gospod predsednik, glasoval sem za to resolucijo. Vendar pa je odstavek 8 zaradi kompromisov postal preveč nejasen in nezavezujoč.

EU mora sprejeti konkretne ukrepe, da bi pokazala, da misli resno glede potrebe po resničnem izboljšanju položaja pravne države v Rusiji.

Čeprav je treba nadaljevati z gospodarskimi in političnimi stiki, je treba tudi poslati jasen signal tistim državnim uradnikom, ki naj bi bili odgovorni za hude kršitve prava, da niso dobrodošli v glavnih mestih ali turističnih letoviščih Evrope.

Glede na navedeno se mi ne zdi prav, da bi predsednika Medvedjeva uradno povabili, naj nagovori Evropski parlament, dokler ne bo izpolnil svojih obljub in izboljšal položaj pravne države v Rusiji.

 
  
MPphoto
 

  Laima Liucija Andrikienė (PPE). - Gospod predsednik, pozdravljam dejstvo, da smo končno sprejeli resolucijo o tej zelo pomembni temi. Več let sem pozorno spremljala politične dogodke in položaj pravne države v Rusiji. Nazadnje sem imela septembra lani priložnost obiskati Rusijo z uradno delegacijo Pododbora za človekove pravice.

Med obiskom sem imela priložnost sama opazovati, kako se spoštuje pravno državo, ko sem prisostvovala sojenju nekdanjemu direktorju družbe Jukos Mihailu Hodorkovskemu in njegovemu poslovnemu partnerju Platonu Lebedjevu. Sojenje Hodorkovskemu in Lebedjevu je najočitnejši izmed številnih primerov selektivne uporabe pravne države v Rusiji, kar pomeni, da ni prave pravne države. Če hoče biti Rusija strateška partnerica EU, mora slediti poti celovite modernizacije. Vsak načrt modernizacije bo neuspešen, če se pravne države v Rusiji ne bo odločno razvijalo.

 
  
MPphoto
 
 

  Bernd Posselt (PPE).(DE) Gospod predsednik, majhni znaki začetka pravne države v Rusiji izginjajo in država ne samo ne napreduje, ampak celo nazaduje. Človek, ki je odgovoren za to, je gospod Putin. Gospod Putin je tisti, ki povzroča slabšanje pravne države. Zavedati se moramo, da on ni rešitev problema, ampak pomemben del problema. Predsednik Medvedjev mora šele dokazati – in tu se strinjam z gospodom Kelamom –, da ni samo šarmanten obraz gospoda Putina, nekoliko prijaznejši obraz, ampak da si dejansko prizadeva oziroma lahko utrdi pravno državo v tej državi članici Sveta Evrope, ki je nenazadnje zavezana zagotoviti pravno državo v skladu z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah.

Glede tega moramo biti nadvse kritični; vsekakor moramo ohraniti dialog, vendar pa moramo zagotoviti tudi prevlado pravne države. Pretresljivo je, da je sodišče, ki je obsodilo gospoda Hodorovskega, zdaj javno izjavilo, da mu je Moskva ukazala izdati takšno sodbo. To nima prav nič opraviti s pravno državo.

 
  
  

Predlog resolucije B7-0097/2011

 
  
MPphoto
 

  Ramona Nicole Mănescu (ALDE).(RO) Gospod predsednik, glasovala sem za ta predlog resolucije. Toda ker končno besedilo ne omenja vloge kohezijske politike, sem skupaj s kolegi poslanci iz drugih političnih skupin podpisala predlog spremembe o tem, o katerem smo prav tako glasovali danes.

Strukturni skladi in osnovna načela kohezijske politike, kot so celovit pristop, upravljanje na več ravneh in pravo partnerstvo, so ključni elementi za dosego ciljev strategije EU 2020, kar pomeni tudi, da morajo biti v celoti vključeni vanjo. Strinjam se, da potrebujemo ambiciozno socialno agendo, ki bo vključevala boj proti revščini in socialni izključenosti. Vendar pa moramo, da bi lahko ustvarili trajnostna delovna mesta, imeti predvsem konkurenčno gospodarstvo, kar je vloga, ki jo igra kohezijska politika. Če kohezijski politiki še naprej ne bomo posvečali pozornosti, ki si jo zasluži, bomo v naslednjih letih priča neuspehu strategije EU 2020.

 
  
MPphoto
 
 

  Cristiana Muscardini (PPE).(IT) Gospod predsednik, še dolgo bomo trpeli zaradi škode, ki jo je povzročila finančna kriza. Zaviranje realnega gospodarstva, ki ga je povzročila finančna malomarnost, je treba čim prej odpraviti, da bi enotnemu trgu omogočili nadaljnji razvoj.

Zdi se nam, da strategija Evropa ni najprimernejša za rast, ki si jo želimo. Strukturne ovire – kot so šibko upravljanje, medvladna metoda v primerjavi z metodo Skupnosti, odstotkovni in številčni cilji podobni tistim, uporabljenim v starih sovjetskih petletnih načrtih, in napovedi programov, ki ne zagotavljajo, da bodo kdaj doseženi – me spominjajo na vse polomije, ki smo jih doživeli, od katerih lizbonska strategija ne bo zadnja, ne zavedamo pa se, da morata biti naši najpomembnejši prednostni nalogi ustvarjanje delovnih mest in boj proti brezposelnosti.

Potrebujemo zagon, prizadevanja in spodbudo, ki jih v predlagani strategiji žal ne najdem. „Reševanje“ mora postati parola, vendar pa je prav tako zelo pomembno opredeliti pravila, da bi preprečili ustvarjanje ali krepitev monopolov in zagotovili, da bodo koristi imeli ljudje in gospodarstvo kot celota in ne kakšna finančna ali politična skupina, ki je bolj brezobzirna od drugih.

 
  
  

Predlog resolucije B7-0114/2011

 
  
MPphoto
 

  Pino Arlacchi (S&D). - Gospod predsednik, hiter porast cen hrane je obremenil revne v državah v razvoju, ki so približno pol svojega dohodka gospodinjstva porabili za hrano.

To zahteva celovit odziv mednarodne skupnosti. Nujno je potrebna popolna podpora EU pri vprašanjih zanesljive oskrbe s hrano na svetovni ravni. Danes sprejeta resolucija je prvi korak v pravo smer.

Resolucija navaja, da je pravica do zanesljivosti oskrbe s hrano temeljna človekova pravica, in podaja številna koristna priporočila. Vendar pa moramo pripraviti nadaljnje predloge. Spremeniti moramo vidike politike mednarodne pomoči v okviru SKP, ki niso skladni z nalogo povečanja svetovne proizvodnje hrane, ob popolnem upoštevanju okoljskih pomislekov, varnosti hrane in delovnih standardov.

 
  
MPphoto
 

  Marek Józef Gróbarczyk (ECR).(PL) Gospod predsednik, hrana je tudi strateškega pomena za Evropsko unijo. Treba jo je proizvesti, zato je pomembna tudi za trge dela. Osredotočil bi se predvsem na industrijo, ki je poleg drugih prav tako vir proizvodnje hrane – ribištvo. Ribiška industrija EU in svetovni trg oskrbuje s precejšnjo količino hrane. Vendar pa je Evropska unija največja uvoznica ribjih proizvodov iz drugih delov sveta. Prekomerna liberalizacija tega trga lahko vodi v njegov zlom in posledično k izgubi tega vira hrane v Evropi. Zaradi tega je treba pozornost posvetiti temu vidiku skupne politike.

 
  
MPphoto
 

  Anneli Jäätteenmäki (ALDE). - (FI) Gospod predsednik, to je izredno pomembno vprašanje. Prav zdaj je na svetu milijarda stradajočih ljudi. Odkar je EU določila svoje cilje za odpravo lakote in revščine, so zadeve dejansko šle v nasprotno smer.

Glasovala sem za ta predlog resolucije in upam, da bo visoka predstavnica EU baronica Ashton zanesljivo oskrbo s hrano in vse njene različne vidike določila za eno izmed prednostnih nalog zunanje politike EU. Seveda jo morata pri tem podpreti Parlament in EU kot celota. Pomembno je, da imajo ljudje hrano, da ljudje lahko kupijo hrano in da moramo tu v EU očitno razpravljati tudi o potrebi po končanju škandalov v zvezi s hrano.

 
  
MPphoto
 

  Jarosław Kalinowski (PPE).(PL) Gospod predsednik, milijarda svetovnega prebivalstva trpi zaradi lakote. Leta 2008 so naraščajoče cene hrane povzročile nemire v 30 državah. Danes so podobne razmere. Dodatno jih je povzročila splošna gospodarska kriza, zato so zdaj še toliko potrebnejša usklajena prizadevanja za iskanje poštenih načinov za razdeljevanje živilskih proizvodov na svetovni ravni.

Cene hrane rastejo, dobiček kmetov pa se zmanjšuje. Tudi to je treba zelo odločno poudariti. Žal se v Evropski uniji pozablja, da je skupna kmetijska politika predvsem politika, namenjena zagotavljanju visokokakovostne hrane za primerno ceno za vse evropske potrošnike z jamstvom dostojnega plačila za kmete. Ne smemo dopustiti nadaljnje odprave instrumentov, ki urejajo trg in vzdržujejo zaloge na ustrezno visoki ravni, to pa vključuje zaloge žit. Nujno je tudi končati špekulacije na trgu. Nedopustno je, da glavne skupine milijone ljudi po svetu obsojajo na lakoto.

 
  
  

Pisne obrazložitve glasovanja

 
  
  

Poročilo: Pablo Zalba Bidegain (A7-0210/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem za to poročilo, ker zaščitna klavzula omogoča ponovno uvedbo stopnje za državo z največjimi ugodnostmi, kadar se uvoz poveča v tolikšnem obsegu – v absolutnem smislu ali glede na proizvodnjo Unije –, da bi lahko spodkopal industrijo v Evropski uniji, ki neposredno konkurira uvoženim izdelkom. Zato se strinjam z uvedbo te zaščitne klavzule in opozarjam, da ima Evropski parlament v skladu z Lizbonsko pogodbo pristojnosti za soodločanje s Svetom. Učinkovita uredba mora zagotavljati jamstvo, če sporazum o prosti trgovini z Republiko Korejo ne bo uspešen.

 
  
MPphoto
 
 

  Marta Andreasen (EFD) , v pisni obliki. Glasovala sem za poročilo gospoda Zalbe Bidegaina o dvostranski zaščitni klavzuli sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo in Republiko Severno Korejo, ker ustrezno ščiti povečanje trgovine s Korejo, ki je posledica sporazuma o prosti trgovini. Dvostranski zaščitni mehanizem bo EU omogočil uvedbo predhodne stopnje za državo z največjimi ugodnostmi, če bo ta sporazum ogrožal našo industrijo. Sporazum o prosti trgovini odpira naš storitveni sektor, kmetijski in proizvodni sektor povečanemu dostopu na velik in rastoč korejski trg.

 
  
MPphoto
 
 

  Antonello Antinoro (PPE), v pisni obliki. – (IT) To je zelo pomembno glasovanje za novo strategijo Evropske unije za zunanjo trgovino. Pravzaprav je sporazum o prosti trgovini z Južno Korejo prvi primer nove generacije sporazumov, katerih cilj je zmanjšanje trgovinskih in netrgovinskih ovir ter razširitev naložbenih perspektiv v državi partnerici. Takoj po podpisu sporazuma oktobra 2009 ga je odločno kritizirala evropska avtomobilska industrija, ki je menila, da jo hudo kaznujejo nekatere klavzule, ki so korejskemu partnerju odobrile predvsem povračilo dajatev.

Ti pomisleki so bili zdaj delno odpravljeni, nenazadnje tudi zaradi prizadevanj Parlamenta v zvezi s povezano uredbo o zaščitni klavzuli, ki je priloga sporazuma, in pojasnila južnokorejske vlade o spremembah notranje zakonodaje o emisijah ogljika. Zato smo danes potrdili glasovanje Odbora za mednarodno trgovino, da bi glede na to, da je Svet že pristal na to, omogočili zaključek postopka.

 
  
MPphoto
 
 

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. (LT) Svet je 23. aprila 2007 Komisijo pooblastil za začetek pogajanj z Republiko Korejo o sklenitvi sporazuma o prosti trgovini med EU in Korejo. Sporazum vključuje dvostransko zaščitno klavzulo, ki omogoča ponovno uvedbo stopnje za državo z največjimi ugodnostmi, kadar se zaradi liberalizacije trgovine uvoz poveča v tolikšnem obsegu in pod takšnimi pogoji, da povzroča resno škodo ali resno ogroža industrijo Unije, ki proizvaja podoben ali neposredno konkurenčen izdelek. Da bi ti ukrepi zaživeli v praksi, je treba zaščitno klavzulo vključiti v pravo EU, tudi zaradi tega, ker je treba določiti procesne vidike uveljavitve zaščitne klavzule, kot tudi pravice zainteresiranih strani. Predlog za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta, ki je pred nami, predstavlja pravni instrument, potreben za izvedbo zaščitne klavzule v Sporazumu o prosti trgovini med EU in Korejo. Poudarila bi, da morajo biti zakonodajne pristojnosti v zvezi s to uredbo omejene na vidike njenega izvajanja, pri čemer se je treba izogibati enostranskemu spreminjanju bistvenih elementov, ki so vključeni v sporazum, in sprejemanju ukrepov, ki so v nasprotju z dogovorom z Južno Korejo. V tem smislu se na primer ne sme spreminjati vrste zaščitnih ukrepov, dolžine obdobja, ko jih je mogoče uporabljati, ali obdobja, ko se je mogoče sklicevati na zaščitno klavzulo.

 
  
MPphoto
 
 

  David Campbell Bannerman (ECR), v pisni obliki. UKIP hoče, da Združeno kraljestvo zapusti Evropsko unijo in ohrani prijateljske trgovinske povezave s sporazumom o prosti trgovini med Združenim kraljestvom in EU, podobnim tistemu s Švico in Norveško, ki nista članici Evropske unije. Glasoval sem za ta sporazum o prosti trgovini med EU in Južno Korejo, ker je lahko zgled in predloga za prihodnji sporazum o prosti trgovini med Združenim kraljestvom in EU in ker kaže, da se lahko ugoden trgovinski dostop do EU brez tarif doseže tudi, ne da bi bilo Združeno kraljestvo (ali Južna Koreja) članica EU. To še zlasti velja v primeru Združenega kraljestva, ki bi bilo največji posamezni trgovinski partner EU. Sporazum o prosti trgovini med Združenim kraljestvom in EU bi verjetno zgolj posnemal obstoječe trgovinske ureditve z Združenim kraljestvom kot članico EU in bi tako zahteval precej manj pogajanj (na primer o znižanju tarif) kot jih je zahteval sporazum z Južno Korejo.

 
  
MPphoto
 
 

  William (The Earl of) Dartmouth (EFD), v pisni obliki. UKIP želi, da Združeno kraljestvo zapusti Evropsko unijo in ohrani prijateljske trgovinske povezave s sporazumom o prosti trgovini med Združenim kraljestvom in EU, podobnim tistemu s Švico in Norveško, ki nista članici Evropske unije. Glasoval sem za ta sporazum o prosti trgovini med EU in Južno Korejo, ker je lahko zgled in predloga za prihodnji sporazum o prosti trgovini med Združenim kraljestvom in EU in ker kaže, da se lahko ugoden trgovinski dostop do EU brez tarif doseže tudi, ne da bi bilo Združeno kraljestvo (ali Južna Koreja) članica EU. To še zlasti velja za Združeno kraljestvo, ki je največji posamezni trgovinski partner EU. Sporazum o prosti trgovini med Združenim kraljestvom in EU bi verjetno zgolj posnemal obstoječe trgovinske ureditve z Združenim kraljestvom kot članico EU in bi bilo tako zanj potrebnih precej manj pogajanj (na primer o znižanju tarif) kot jih je bilo potrebnih za sporazum z Južno Korejo.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za to poročilo, ker menim, da lahko dvostranska zaščitna klavzula zagotovi, da se industriji v Evropski uniji, ki proizvaja podobne ali neposredno konkurenčne izdelke, ne povzroči škoda zaradi liberalizacije trgovine Republike Koreje. Ta klavzula mora delovati tudi kot instrument, na katerega se lahko zanese evropska industrija, da bi preprečila resne izgube, ali ki ji bo omogočil prilagoditev neugodnim razmeram zaradi nihanja mednarodnega trga.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) V zvezi z zaključkom postopka sprejetja sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo in Korejo je Evropska komisija oblikovala predlog uredbe o zaščitni klavzuli, ki bo zagotovila ponovno uvedbo carinskih tarif, če bi povečan uvoz določenega izdelka resno ogrozil povezano industrijo. Zdi se, da število sprememb k predlogu Komisije odraža določeno pomanjkanje jasnosti njegovega besedila in tudi željo poslancev Evropskega parlamenta, da zaščitijo različne interese.

Upam, da bo resolucija, ki smo jo sprejeli danes, prispevala k izboljšanju prvotnega besedila, in da bo sporazum o prosti trgovini med Evropsko unijo in Korejo vzpostavljen na način, ki omogoča precejšno povečanje trgovine med obema trgoma, kot se pričakuje. Upam tudi, da bo omenjeni sporazum ploden in da zaščitne klavzule – za katero se upa, da bo jasna in bo lahko učinkovito delovala, kadar koli bo to potrebno – nikoli ne po treba uveljavljati.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) To poročilo zadeva predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta, ki obravnava dvostransko klavzulo sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo in Korejo. Ta sporazum je bil sklenjen 15. oktobra 2009 in vključuje zaščitno klavzulo, ki zagotavlja ponovno uvedbo tarif, ko se obseg uvoza poveča tako, da škoduje industriji v Evropski uniji (EU), ki proizvaja konkurenčne izdelke. Da bi lahko EU uveljavila ta ukrep, mora ta biti vključen v njeno zakonodajo. Upam, da bo to učinkovita klavzula, ki jo bo mogoče izvajati z minimalno birokracijo. Pozdravljam sprejetje tega predloga, ki uvaja povečana jamstva za evropska podjetja, in upam, da bo Evropska unija prejela letna poročila za oceno skladnosti s temi zaščitnimi mehanizmi.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Naše stališče v glasovanju o tem poročilu je treba razumeti v luči nadvse negativne ocene podpisa tega sporazuma o prosti trgovini. Uvedba te klavzule predstavlja predvsem zavedanje o uničujočih posledicah liberalizacije in deregulacije, ki ju spodbuja sporazum. Poleg tega ne odpravlja nevarnosti in pomislekov, ki jih ustvarja ta sporazum v zvezi s prihodnostjo različnih sektorjev gospodarske dejavnosti, zlasti v nekaterih državah članicah, kot je Portugalska, in v regijah, ki so najbolj odvisne od teh sektorjev. Posebni cilj dvostranske zaščitne klavzule je omogočiti EU, da ponovno uvede stopnje za državo z največjimi ugodnostmi, če je dokazano, da bi liberalizacija zaradi sporazuma lahko povzročila resno škodo industrijam EU.

Resno dvomimo, da bo ta mehanizem zadostoval za zaščito malih proizvajalcev ali malih in srednje velikih podjetij, ki bodo na liberaliziranem trgu težko ostali na površju, in za preprečitev zdesetkanja njihovih proizvodnih zmogljivosti in posledično izgube številnih delovnih mest. Pomembno je, da se za ublažitev učinka tega sporazuma odpira možnost uporabe Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji. Rešitev mora biti preprečitev posledic, ki se jih trenutno pričakuje, in ne njihova odprava na ta način.

 
  
MPphoto
 
 

  Elisabeth Köstinger (PPE), v pisni obliki. (DE) Glasovanje Evropskega parlamenta za poročilo gospoda Zalbe Bidegaina o dvostranski zaščitni klavzuli predstavlja pomemben korak v sporazumu o prosti trgovini med Evropsko unijo in Republiko Korejo. Poročevalcu bi se zahvalila za njegovo sodelovanje v tristranskih pogajanjih med Parlamentom, Svetom in Komisijo ter poudarila pomen teh zaščitnih klavzul za evropsko gospodarstvo. Omogočajo povišanje dajatev, da se evropsko gospodarstvo zaščiti pred pretiranim porastom uvoza. Sem odločna zagovornica takšnih zaščitnih klavzul in zato sem glasovala za to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. (IT) Med tem zasedanjem je Parlament izrazil svoje mnenje o sporazumu o prosti trgovini med EU in Korejo in sprejel poročil o dvostranski zaščitni klavzuli navedenega sporazuma. Moje mnenje in glasovanje o slednjem sta pozitivna. Vendar pa mi dejstvo, da sem podprl poročilo, ne preprečuje, da bi dal nasvet, da je treba večjo pozornost posvetiti kmetijskemu sektorju. Koreja je pravzaprav znana po tem, da ohranja v veljavi določene zakone, ki vključujejo pomembne omejitve v zvezi z zdravstvenim varstvom rastlin, ki resno omejujejo naše kmetijske proizvajalce. Koristno bi bilo posodobiti te zaščitne klavzule tudi v tem pogledu, kajti čeprav je kmetijska trgovina s Korejo vsako leto vredna približno 1 milijardo EUR, je res tudi, da bi nam odprava ali vsaj omejitev teh ovir omogočila najboljšo zaščito naših proizvodov in kmetov. V nasprotnem primeru bi lahko bili postavljeni v manj ugoden položaj kot njihovi korejski kolegi.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. − Pozdravljam to uredbo, ki vključuje dvostransko zaščitno klavzulo sporazuma o prosti trgovini med EU in Korejo, ki omogoča ponovno uvedbo stopnje za državo z največjimi ugodnostmi, kadar se zaradi liberalizacije trgovine uvoz poveča v tolikšnem obsegu – v absolutnem smislu ali glede na proizvodnjo Unije – in pod takšnimi pogoji, da povzroča resno škodo ali resno ogroža industrijo Unije, ki proizvaja podoben ali neposredno konkurenčen izdelek. Da bi ti ukrepi zaživeli v praksi, je treba zaščitno klavzulo vključiti v pravo EU, tudi zaradi tega, ker je treba določiti procesne vidike uveljavitve zaščitne klavzule, kot tudi pravice zainteresiranih strani. Predlog za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta, za katerega sem glasoval, je zagotovil pravni instrument, potreben za izvajanje zaščitne klavzule sporazuma o prosti trgovini med EU in Korejo.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (LT) Svet je 23. aprila 2007 Komisijo pooblastil za začetek pogajanj z Republiko Korejo o sklenitvi sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo (EU) in zadevno državo. Sporazum je bil parafiran 15. oktobra 2009. Dvostranska zaščitna klavzula, ki je vključena v ta sporazum in omogoča ponovno uvedbo stopnje za državo z največjimi ugodnostmi, kadar se zaradi liberalizacije trgovine uvoz poveča v tolikšnem obsegu – v absolutnem smislu ali glede na proizvodnjo Unije – in pod takšnimi pogoji, da povzroča resno škodo ali resno ogroža industrijo Unije, ki proizvaja podoben ali neposredno konkurenčen izdelek, je zelo pomembna za vzdrževanje zdrave konkurence, ki ne škoduje nobeni od strani.

Vendar pa je treba, da bi dosegli praktične učinke, omenjeno klavzulo vključiti v zakonodajo Evropske unije, tudi zaradi tega, ker je treba določiti procesne vidike uveljavitve zaščitne klavzule, kot tudi pravice zainteresiranih strani. Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta, ki ga obravnavamo, je zakonodajni instrument za izvajanje zaščitne klavzule sporazuma o prosti trgovini med EU in Korejo.

 
  
MPphoto
 
 

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. (ES) Menim, da dvostranska zaščitna klavzula sporazuma o prosti trgovini med EU in Korejo ne zadostuje in se ne bo učinkovito spopadla z uničujočimi in dramatičnimi posledicami, ki jih bo povzročil podpis sporazuma o prosti trgovini. Različnim sektorjem gospodarstva, kot sta tekstilni in kmetijski, bo ta sporazum resno škodoval, dokaz za to pa je tudi, da je treba vključiti to klavzulo. Zato nisem mogel podpreti tega instrumenta, kajti čeprav menim, da bi lahko ublažil majhen del negativnih posledic podpisa sporazuma o prosti trgovini, ki mu nasprotujem, sem prepričan, da je nezadosten in neučinkovit.

 
  
MPphoto
 
 

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. (DE) Sporazum o prosti trgovini med EU in Južno Korejo vključuje dvostransko zaščitno klavzulo, ki omogoča ponovno uvedbo stopnje za državo z največjimi ugodnostmi, kadar se zaradi liberalizacije trgovine tok uvoza poveča v tolikšnem obsegu – v absolutnem smislu ali glede na proizvodnjo Unije – in pod takšnimi pogoji, da povzroča resno škodo ali resno ogroža gospodarsko panogo v EU, ki proizvaja podoben ali neposredno konkurenčen izdelek. Poročilo vsebuje pomembne predloge za zagotavljanje, da se lahko to zaščitno klavzulo dejansko izvaja v resnih primerih, da bi se izognili precejšnji škodi industriji EU. Zato sem glasoval za to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. (IT) Poročil o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju dvostranske zaščitne klavzule sporazuma o prosti trgovini med EU in Korejo je po mojem mnenju pomemben instrument, oblikovan za zaščito evropske proizvodnje v sektorjih, ki so trenutno ogroženi, da se jim zaradi povečanja uvoza iz Koreje povzroči resne težave. Te razmere, ki so posledica začetka veljavnosti sporazuma o prosti trgovini med EU in Korejo, morajo omogočiti, da se na dvostranski ravni postopno in popolnoma odpravi vse carinske ovire. Zato sem glasoval za ta predlog, saj je njegovo sprejetje nujen pogoj za to, da začne, kot načrtovano, navedeni sporazum veljati 1. julija 2011. Ohranitev sporazumov o prosti trgovini med obema stranema je bistvena za povečanje obsega proizvodov, izdelanih v Evropi.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za to poročilo, ker menim, da je uvedba dvostranske zaščitne klavzule sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo (EU) in Korejo zelo pozitivna. Ta klavzula omogoča ponovno uvedbo stopnje za državo z največjimi ugodnostmi, kadar se zaradi liberalizacije trgovine uvoz poveča v tolikšnem obsegu – v absolutnem smislu ali glede na proizvodnjo Unije – in pod takšnimi pogoji, da povzroča resno škodo ali resno ogroža industrijo Unije, ki proizvaja podoben ali neposredno konkurenčen izdelek. Upam, da bo končni osnutek tega mehanizma jasen ter bo njegovo izvajanje enostavno in brez birokracije. Upam, da bo Evropska komisija nadzorovala izvajanje tega sporazuma in preverjala skladnost s tem zaščitnim mehanizmom.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. Močno obžalujemo, da so poslanci Evropskega parlamenta slepo sprejeli ta problematičen trgovinski sporazum. Daljnosežen sporazum o prosti trgovini med EU in Korejo ustvarja precedens za prihodnjo trgovinsko politiko EU ter presega zgolj odpravo tarif in vključuje splošne določbe o dostopu do trga na račun socialnih in okoljskih standardov.

Med nenavadnejšimi določbami sporazuma je določba, da je EU uspelo Korejo pripraviti do tega, da ublaži svoja pravila o emisijah CO2 za vozila, da bi evropskim proizvajalcem avtomobilov omogočili, da v Korejo izvažajo avtomobile z večjo porabo goriva. To siljenje s strani EU, ki je spodkopalo okoljsko celovitost korejskih pravil za emisije vozil, ni nič manj kot škandalozno. Še huje je, da hoče EU to okoljsko vrzel izkoristiti za to, da bi lahko evropska nepodjetna avtomobilska industrija na korejskem trgu „pošteno konkurirala“ manjšim, čistejšim in učinkovitejšim korejskim avtomobilom.

 
  
MPphoto
 
 

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. (IT) Podprla sem to poročilo, ker menim, da je dvostranska zaščitna klavzula sporazuma o prosti trgovini med EU in Korejo učinkovito orodje za zaščito evropske proizvodnje. Dejansko se napoveduje, da se bo zaradi začetka veljavnosti tega sporazuma julija letos evropski notranji trg znašel v težavah. Postopna odprava carinskih ovir na dvostranski ravni bo dejansko povzročila precejšnje povečanje uvoza iz Koreje. Zadovoljna sem, da bo mogoče uvesti posebne ukrepe, čeprav bo povečanje uvoza v Evropo osredotočeno samo na nekatera področja. Ta določba povzema italijansko zahtevo po uvedbi „regionalne zaščitne klavzule“, ki se jo uporablja samo v nekaterih regijah Evropske unije. Zaprtje mednarodnemu trgu so danes zgolj neuresničljive sanje: ni samo nemogoče, ampak bi bilo tudi škodljivo. Vendar pa predvideva, da mora kakršno koli odprtje uravnoteženo in postopno, ter upošteva notranje zahteve Evropske unije. Zaščita delovnih mest za Evropo ostaja prednostna naloga, prav tako pa tudi kakovost proizvodov, danih na trg. Gospodarske odnose, ki bodo koristili obema stranema, bo mogoče graditi samo ob upoštevanju teh temeljnih meril.

 
  
MPphoto
 
 

  Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. (IT) Podpiramo dvostransko zaščitno klavzulo sporazuma o prosti trgovini med EU in Korejo, ker blaži škodljive učinke tega instrumenta. Namen te klavzule je omogočiti začasno odpravo ali ponovno uporabo tarif, če se meni, da je liberalizacija trgovine resno škodila našemu industrijskemu sistemu.

Zaščitno klavzulo se sme uporabljati največ 10 let po odpravi carinskih tarif. Zaradi uvedbe te klavzule pa seveda ne bomo spremenili svojega glasovanja proti besedilu sporazuma o prosti trgovini, ki bo v vsakem primeru povzročil hudo gospodarsko škodo našim podjetjem.

 
  
MPphoto
 
 

  Tokia Saïfi (PPE), v pisni obliki.(FR) Enako kot sem podprla sporazum o prosti trgovini med EU in Korejo sem glasovala tudi za predlog uredbe o izvajanju njegove dvostranske zaščitne klavzule. Po mojem mnenju je bistveni dodatek k sporazumu, ker zagotavlja ponovno uvedbo carine v primeru škodljivega porasta uvoza določenega izdelka in se v tem smislu odziva na bojazni, ki smo jih izrazili v razpravah, ki so potekale pred njegovo sklenitvijo septembra 2009. Ponovno uvedbo stopnje za državo z največjimi ugodnostmi lahko zahtevajo države članice, Evropski parlament ali evropska združenja, ki predstavljajo zadevno industrijo, s čimer se zagotovi, da imajo podjetja resnično priložnost za odziv.

 
  
  

Poročilo: Ivajlo Kalfin (Ivailo Kalfin) (A7-0019/2011)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasujem za to ureditev zaradi elementov, uvedenih v novem sklepu. Evropska investicijska banka (EIB) lahko vlaga v projekte, ki so bistveni za EU: predvsem v boj proti podnebnim spremembam, razvoj socialnih, gospodarskih in okoljskih infrastruktur ter razvoj lokalnega poslovnega sektorja. Drug element te ureditve, ki se mi zdi pomemben, je dejstvo, da lahko EIB podpira prisotnost EU v tretjih državah z neposrednimi tujimi naložbami, s čimer prispeva k spodbujanju novih tehnologij in prenosu znanja. Vendar pa se mi zdi primerno pregledati letne ocene v zvezi z dostopom do posojil, da bi spodbujali preglednost in pospešili birokratske postopke. Na kratko, EIB lahko učinkovito prispeva k ciljem razvojnega sodelovanja EU. Ključna je poštena in uravnotežena porazdelitev financiranja po regijah. Mala in srednje velika podjetja so dober način za spodbujanje gospodarstev, da se borijo proti brezposelnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Marta Andreasen (EFD) , v pisni obliki. Glasovala sem proti poročilu gospoda Kalfina o odobritvi jamstva EU Evropski investicijski banki za izgube pri posojilih in jamstvih za projekte zunaj EU. Nisem zadovoljna s stopnjo preglednosti posojil malim in srednje velikim podjetjem prek posredniških finančnih ustanov. Ni dovolj, da samo EIB ve, kdo dobi ta denar. To so zelo velika posojila, ki se jih domnevno uporablja za spodbujanje politike EU v tujini, davkoplačevalec, ki je končni porok, pa ima pravico vedeti, kdo so prejemniki. Nekatera izmed teh posojil gredo za dobre namene, vendar pa mora v današnjih časih davkoplačevalec vedeti, kaj se stori v njegovem imenu in zakaj.

 
  
MPphoto
 
 

  Elena Băsescu (PPE), v pisni obliki. (RO) Glasovala sem za to besedilo, ker menim, da je za EU pomembno, da podpira EIB z namenom razširitve financiranja naložbenih projektov v tretjih državah, da se doseže cilje zunanje politike Evropske unije. Sprožitev mandata v višini 2 milijard EUR za financiranje ukrepov za boj proti podnebnim spremembam zagotavlja precejšno morebitno podporo za države vzhodnega partnerstva, kot je Republika Moldavija. Republika Moldavija je najrevnejša država v Evropi in jo vsako leto hudo prizadenejo poplave, ki ji povzročijo precejšnje izgube. Zato razvoj projektov EU v tej državi odlično sovpada s prednostno nalogo Evropske unije, da odpravi revščino. Poleg tega moramo podpirati prizadevanja za reformo, ki jo je nedavno začela ta država. Obenem je eden izmed najpomembnejših ciljev zunanje politike EU v skladu s členom 21(2) Pogodbe o Evropski uniji neodvisnost. Energetsko neodvisnost EU bo zagotovilo izvajanje projekta Nabucco. Zaradi tega je pomemben razvoj gospodarskih in političnih odnosov z glavnimi dobavitelji Irakom, Azerbajdžanom in Turkmenistanom, ta sklep pa prispeva k temu.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Cilj tega sklepa je ohraniti mandat Evropske investicijske banke (EIB), zlasti v zvezi z jamstvom Evropske unije za izgube pri posojilih in jamstvih za projekte zunaj EU. V skladu s tem sklepom je v smislu pristojnosti razširjen tudi mandat EIB z uvedbo novih elementov, katerih cilj je usmeritev dejavnosti EIB k naložbam v projekte, ki prispevajo k boju proti podnebnim spremembam, razvoju socialne, gospodarske in okoljske infrastrukture ter razvoju lokalnega zasebnega sektorja, zlasti malih in srednje velikih podjetij (MSP). Želim, da EIB nadaljuje z odličnim delom, ki ga od svoje ustanovitve opravlja v zvezi s podporo številnih projektov.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) To poročilo zadeva predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o odobritvi jamstva Evropske unije (EU) Evropski investicijski banki (EIB) za izgube pri posojilih in jamstvih za projekte zunaj EU. Mandat EIB poteče oktobra. Poleg financiranja projektov v Evropski uniji je EIB v podporo zunanji politiki EU leta 1963 začela s financiranjem v zunanjih regijah in s tem prispevala k izvajanju zunanjih ciljev EU v zvezi s kohezijsko in razvojno politiko. Da po oktobru 2011 ne bi nastala praznina, so strani spodbudile vrsto srečanj, katerih cilj je bilo soglasje, ki bi omogočilo njegovo sprejetje s strani Evropskega parlamenta in se po tem datumu ne bi prekinila pomoč, ki jo zagotavlja EIB. Strinjam se s tem predlogom, ker odraža boljše sodelovanje med EU in EIB, prispeva k boju proti odpravi revščine, spodbuja mala in srednje velika podjetja ter lokalne skupnosti, uvaja večjo preglednost, spodbuja dobre prakse EIB, povečuje financiranje za projekte za boj proti podnebnim spremembam in ker postanejo države, ki ne posvečajo pozornosti okoljskim vprašanjem, neupravičene do pomoči.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Namen sklepa Parlamenta in Sveta je odobriti jamstvo Evropske unije (EU) Evropski investicijski banki (EIB) za izgube pri posojilih in jamstvih za projekte zunaj EU. Cilji teh projektov EIB, ki se trenutno izvajajo v številnih državah na različnih celinah, se osredotočajo na razvojno sodelovanje in pomoč. Te cilje in projekte, ki jim služijo, seveda cenimo, če zadevajo pravo sodelovanje ob upoštevanju interesov, prednostnih nalog in posebnih pogojev držav, v katerih potekajo. Čeprav je to financiranje za lokalne razvojne projekte pozitivno, moramo biti zelo kritični glede prizadevanj – jasno izraženih v členu 1 –, da se jih podredi vodilnim načelom evropske zunanje politike ali pogoji z njimi, pri čemer se drugotni pomen pripisuje resničnim razvojnim potrebam tretjih držav in se omeji njihovo sposobnost administracije in zakonitih možnosti, vmešava v njihove politične odločitve in izvaja pritisk v zvezi z njimi ter ogroža njihovo suverenost in neodvisnost.

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki.(FR) Glasovanje o tem poročilu o financiranju projektov zunaj Evropske unije s strani EIB izkoriščam za to, da opozorim na zelo resno zadevo, na katero so našo pozornost usmerili evropski ladjedelci: da javna banka financira gradnjo plovil v Koreji v ladjedelnici, ki ima izjemno nizke cene in je pred nekaj leti imela koristi od javnega reševanja. Čeprav se morda sploh ne zdi nelogično, da Evropska investicijska banka s posojili in jamstvi podpira zunanje politike Unije, je popolnoma nesprejemljivo, da spodkopava evropske gospodarske interese in prispeva k deindustrializaciji naših držav. Komisija in države članice se morajo odzvati.

 
  
MPphoto
 
 

  Jiří Havel (S&D), v pisni obliki. – (CS) Poleg glavne naloge, ki je financiranje naložb v Evropski uniji, je Evropska investicijska banka (EIB) v podporo zunanji politiki EU leta 1963 začela s financiranjem zunaj Evropske unije, zlasti na področju razvojnega sodelovanja. Cilj predlaganega jamstva EU za obdobje 2011–2013 je EIB dovoliti financiranje naložb zunaj EU brez vpliva na njeno bonitetno oceno. Predlog vključuje tudi številne nove elemente, na primer sprožitev „neobveznega mandata“ v višini 2 milijard EUR za boj proti podnebnim spremembam v skladu s strategijo Evropa 2020, uvedbo novih horizontalnih ciljev in razširitev skupine držav, upravičenih za posojila EIB. Predlog poziva tudi k večji preglednosti, oceni konkretnih rezultatov in sodelovanju Evropskega računskega sodišča pri reviziji zadevnih transakcij. Predlog upravičeno vključuje pravila za EIB, da v takšnih primerih ukrepa v skladu z načeli učinkovitosti pomoči, opredeljenimi v evropskem soglasju o razvoju in tudi členu 208 pogodbe o delovanju Evropske unije, Pariški izjavi iz leta 2005 in agendi za ukrepanje iz Akre iz leta 2008. Na splošno menim, da poročilo, ki ga je predložil moj kolega Ivajlo Kalfin, zagotavlja natančno analizo zadevnega vprašanja, se sklicuje na ustrezno zakonodajo EU in vsebuje tudi pomembna priporočila v zvezi s spremljanjem učinkovitosti predlaganega jamstva, zato priporočam njegovo sprejetje v predloženi obliki.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. − Glasoval sem za poročilo gospoda Kalfina o novem zunanjem mandatu Evropske investicijske banke (EIB), ki zagotavlja povečanje njenega proračuna s 27.800.000.00 EUR na 29.567.000.000 EUR do konca leta 2013 in njeno področje pristojnosti razširja na podnebne spremembe in napredovanje razvojnih ciljev za države zunaj EU. Menim, da se mora EIB precej bolj osredotočati na socialne probleme in krepitev zmogljivosti v državah, v katerih deluje.

 
  
MPphoto
 
 

  Clemente Mastella (PPE), v pisni obliki. (IT) Evropska unija zagotavlja Evropski investicijski banki (EIB) proračunsko jamstvo za kritje tveganj politične in suverene narave v povezavi z njenimi posojilnimi in jamstvenimi posli za projekte zunaj EU. To jamstvo EU je učinkovito sredstvo združevanja proračunskih sredstev EU in lastnih sredstev EIB ob sočasnem zagotavljanju, da ne bo prizadeto finančno zdravje EIB.

EIB je zelo napredovala pri izvajanju svojega mandata: okrepila je svoje usklajevanje s Komisijo in svojo osredotočenost usmerila k podpori političnih ciljev EU. Razvoj njenega zunanjega delovanja se bo zdaj moral odražati v večjem obsegu in kakovosti posojil ter večji raznolikosti prejemnikov (lokalni organi).

EIB je treba tudi nemudoma odobriti dodatni mandat 500 milijonov EUR, namenjenih financiranju mikrokreditov, da bi povečali dostop najrevnejših do bančnih finančnih sredstev v državah upravičenkah. Glede vprašanja notranje organizacije je treba EIB postopoma spodbujati, da vse svoje zunanje dejavnosti razdeli na geografski osnovi, da bi se lahko bolje prilagajala posebnim zahtevam na vsakem območju in spodbujala sodelovanje partnerskih držav.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki.(FR) EIB ni izpolnila minimalnih pogojev za to, da bi nam zagotovila, da bodo njene naložbe socialno, okoljsko in celo etično odgovorne. Zdi se, da ponavljajoči se škandali v zvezi s financiranjem offshore odvisnih podjetij Komisije ne skrbijo nič bolj kot diktature, če se, tako kot v primeru Libije, finančno izplačajo. Okoljska in socialna vprašanja tega poročila ne zanimajo. Poročilo predlaga, da podpremo tako škodljive projekte, kot sta Desertec in Invest in Med. Glasoval sem proti temu besedilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Poleg glavne naloge, ki je financiranje naložb v Evropski uniji, je Evropska investicijska banka (EIB) v podporo zunanji politiki EU leta 1963 začela s financiranjem zunaj Evropske unije, s čimer je omogočila, da se razpoložljiva proračunska sredstva EU za zunanje regije dopolni s finančno močjo EIB v korist držav prejemnic. S tem EIB prispeva k splošnim vodilnim načelom in političnim ciljem Evropske unije, vključno z razvojem tretjih držav in blaginjo Unije v spreminjajočem se svetovnem gospodarskem ozračju.

Dejavnosti EIB v podporo zunanjim politikam Unije se morajo še naprej izvajati v skladu z načeli dobre bančne prakse.

Večina njenih operacij v zunanjih regijah je imela koristi od proračunskega jamstva EU, ki ga je odobrila Komisija z namenom zunanjega delovanja EU in EIB omogočila financiranje naložb zunaj EU, ne da bi to vplivalo na njeno boniteto. To dodatno jamstvo EIB omogoča nadaljevanje njene naložbene politike, kar zelo koristi svetovnemu gospodarstvu.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) V podporo zunanje politike EU Evropska investicijska banka financira tudi projekte zunaj ozemlja EU, kot na primer na področju razvojnega sodelovanja. Jamstveni sklad, ustanovljen leta 2009, je namenjen jamčenju likvidnosti EIB v primeru neplačil. Po oceni in presoji je bil razširjen seznam držav, upravičenih do financiranja EIB – z ustrezno prilagoditvijo finančnega okvira. Ne strinjam se povsem z vsemi predlaganimi spremembami in sem se zato vzdržal glasovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) To poročilo zadeva predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o odobritvi jamstva Evropske unije (EU) Evropski investicijski banki (EIB) za izgube pri posojilih in jamstvih za projekte zunaj EU. Dejansko EIB financira tudi projekte v zunanjih regijah, s čimer prispeva k uresničitvi zunanjih ciljev EU v zvezi s kohezijsko in razvojno politiko. Ta predlog odraža boljše sodelovanje med EU in EIB, prispeva k boju proti odpravi revščine, spodbuja mala in srednje velika podjetja ter lokalne skupnosti, uvaja večjo preglednost, spodbuja dobre prakse EIB, povečuje financiranje za projekte za boj proti podnebnim spremembam in določa, da so države, ki ne posvečajo pozornosti okoljskim vprašanjem, neupravičene do pomoči. Glasovala sem za to poročilo in podpiram krepitev zunanje misije EIB, za katero bi si želela, da jo spremlja okrepljen parlamentarni nadzor, da se ohrani demokratična legitimnost operacij EIB. EIB mora okrepiti svoje poročanje Parlamentu o vseh vidikih svojega zunanjega mandata, od splošne politike do izvajanja v praksi, vključno z oceno socialnih in okoljskih meril in meril v zvezi s človekovimi pravicami.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. Člen 208 Lizbonske pogodbe pravi, da mora EU „upoštevati cilje razvojnega sodelovanja pri politikah, ki jih izvaja in ki lahko vplivajo na države v razvoju“. To EU zavezuje, da se pri izbiri politik izogiba odločitvam, ki spodkopavajo njeno koristno delovanje na področju razvojnega sodelovanja in v resnici v celotnem političnem spektru izvaja ukrepe, ki bodo koristili državam v razvoju. To velja za vse institucije EU, vključno z EIB. Velika večina držav upravičenk v okviru mandata EIB za zunanja posojila je držav v razvoju. Zato je bistvenega pomena, da so temeljni cilji mandata EIB za zunanja posojila izrecno usmerjeni v zmanjševanje revščine. Poleg tega mora EIB svoje zunanje dejavnosti uskladiti z evropskim soglasjem o razvoju.

 
  
MPphoto
 
 

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. (IT) Glasovala sem za to poročilo, ker menim, da pozornost usmerja k temi, ki se zelo redko znajde v novicah. Poleg glavne naloge, ki je financiranje naložb v Evropski uniji, Evropska investicijska banka (EIB) v podporo zunanji politiki EU financira operacije zunaj Evropske unije. Tako so lahko proračunska sredstva EU, ki so na voljo zunanjim regijam, dopolnjena s finančno močjo EIB v korist držav prejemnic. S tem EIB prispeva k splošnim vodilnim načelom in političnim ciljem Evropske unije, vključno z razvojem tretjih držav in blaginjo Unije v spreminjajočem se svetovnem gospodarskem ozračju. Dejavnosti EIB v podporo zunanjim politikam Unije se morajo še naprej izvajati v skladu z načeli dobre bančne prakse.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. (PT) Cilj dokumenta, o katerem smo danes glasovali v Evropskem parlamentu, je zagotoviti odobritev jamstva Evropske unije Evropski investicijski banki (EIB) za izgube pri posojilih in jamstvih za projekte zunaj Evropske unije. Zgornja meja financiranj EIB v okviru jamstva EU za preostanek sedanjega obdobja 2007–2013 znaša 27,8 milijard EUR.

Poleg tega vidika si predlog Parlamenta prizadeva za nekatere spremembe za izboljšanje dela EIB zunaj EU, kot je na primer sprožitev 2 milijard EUR, ki sta na voljo za boj proti podnebnim spremembam. Izboljšanje dostopa do financiranja EIB za mala in srednje velika podjetja (MSP), povečanje preglednosti njenih operacij in uvedba večje prožnosti v smislu naložb tveganega kapitala so drugi novi ukrepi, ki jih predlaga Parlament. Namen je tudi nadomestiti sedanji sistem regionalnih ciljev s programom horizontalnih ciljev in izvajati mandat za odnose z državami, kot so Islandija, Libija, Irak in Kambodža.

Podpiram stališče Evropskega parlamenta in zunanjo dejavnost EIB, vendar pa bi poudaril obžalovanja vredno dejstvo, da financiranje projektov zunaj Evropske unije pogosto škoduje konkurenčnosti znotraj EU v primerih neposredne konkurence.

 
  
MPphoto
 
 

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. (DE) S svojim financiranjem zunaj Unije Evropska investicijska banka prispeva k uresničevanju zunanje politike EU. Glasovala sem za poročilo gospoda Kalfina, ker še zlasti pozdravljam 2 milijardi EUR za področje ublažitve podnebnih sprememb in prilagoditve nanje ter pospešeno spodbujanje malih in srednje velikih podjetij. Poleg tega poročilo poziva k celovitim obveznostim v zvezi z informacijami in preglednostjo za državljane, Parlament in Komisijo. Upoštevane so bile pravice Parlamenta, za kar menim, da je prav tako resnično potrebno.

 
  
MPphoto
 
 

  Anna Záborská (PPE), v pisni obliki. (SK) Evropska unija je zavezana solidarnosti, ki izvira neposredno iz naše krščanske dediščine. Celo tisti, ki bi radi krščanstvo izbrisali iz javnega prostora, priznavajo, da mora EU prispevati k razvojni pomoči. Vendar pa solidarnost izvira neposredno iz krščanskih naukov o dostojanstvu vsakega človeka in moralne obveznosti pomagati tistim, ki so v stiski. Evropska investicijska banka (EIB) je postala pomemben instrument Unije za odpravo revščine v manj razvitih regijah. Njen glavni namen je zagotoviti pomoč, za to pa potrebuje finančna jamstva. Po drugi strani mora ostati banka, to je institucija, ki ne troši sredstev, ki so ji zaupana, ampak jih učinkovito vlaga. Zato sem glasovala za poročilo o odobritvi jamstva EIB.

 
  
  

Priporočilo: Robert Sturdy (A7-0034/2011)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasujem za to priporočilo, ker južnokorejski trg nudi nove trgovinske možnosti, nenazadnje v kmetijskem in storitvenem sektorju. Republika Južna Koreja je trenutno eden najdonosnejših izvoznih trgov za kmete EU, letna prodaja pa presega 1 milijardo EUR. Glede storitev, zlasti finančnih in pravnih, telekomunikacijskih in okoljskih storitev ter storitev pomorskega prevoza, se ocenjuje, da se bo obseg transakcij povečal za 70 %. Poleg tega sporazum o prosti trgovini predvideva učinkovit in jasen zaščitni mehanizem v interesu industrij EU, ki prispeva k rasti evropske industrije.

 
  
MPphoto
 
 

  Marta Andreasen (EFD) , v pisni obliki.

Glasovala sem za poročilo gospoda Sturdyja o priporočilu o sporazumu o prosti trgovini med Evropsko unijo in Republiko Južno Korejo, ker bo povečal trgovino in prinaša koristi Združenemu kraljestvu in drugim šestindvajsetim evropskim državam.

Najpomembnejši dejavnik v tem sporazumu je zaščitna klavzula, brez katere ne bi mogla glasovati zanj. Dvostranski zaščitni mehanizem bo EU omogočil uvedbo predhodne stopnje za državo z največjimi ugodnostmi, če bo ta sporazum ogrožal našo industrijo. Sporazum odpira naš storitveni sektor, kmetijski in proizvodni sektor povečanemu dostopu na velik in rastoč korejski trg.

 
  
MPphoto
 
 

  Antonello Antinoro (PPE), v pisni obliki. – (IT) To je zelo pomembno glasovanje za novo strategijo Evropske unije za zunanjo trgovino. Pravzaprav je sporazum o prosti trgovini z Južno Korejo prvi primer nove generacije sporazumov, katerih cilj je zmanjšanje trgovinskih in netrgovinskih ovir ter razširitev naložbenih perspektiv v državi partnerici. Takoj po podpisu sporazuma oktobra 2009 ga je odločno kritizirala evropska avtomobilska industrija, ki je menila, da jo hudo kaznujejo nekatere klavzule, ki so korejskemu partnerju odobrile predvsem povračilo dajatev.

Ti pomisleki so bili zdaj delno odpravljeni, nenazadnje tudi zaradi prizadevanj Parlamenta v zvezi s povezano uredbo o zaščitni klavzuli, ki je priloga sporazuma, in pojasnila južnokorejske vlade o spremembah notranje zakonodaje o emisijah ogljika. Zato smo danes potrdili glasovanje Odbora za mednarodno trgovino, da bi glede na to, da je Svet že pristal na to, omogočili zaključek postopka.

 
  
MPphoto
 
 

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. (RO) Sporazum o prosti trgovini med EU in Južno Korejo bo prinesel takojšnje, splošne koristi številnim gospodarskim sektorjem v EU, čeprav bo poudaril ranljivost nekaterih. Poleg tega bo vzpostavil stroge postopke za reševanje sporov in zaščitne postopke ter zagotovil spremljanje, namenjeno zagotavljanju, da imajo evropska podjetja ustrezno stopnjo varnosti. Korejski trg očitno ponuja privlačne nove priložnosti za blago in storitve EU, vendar je doslej zaradi visoke tarifne obdavčitve in velikih netarifnih ovir ostajal dokaj zaprt. Sporazum o prosti trgovini bo hitro umaknil izvozne dajatve v vrednosti skoraj 2 milijardi EUR, ki se vsako leto zaračunajo izvoznikom industrijskih in kmetijskih proizvodov. Ustvaril bo takojšnje, precejšnje prihranke v številnih gospodarskih sektorjih. Koristi se bodo še jasneje pokazale v kmetijskem in storitvenem sektorju, saj je Koreja eden izmed najdragocenejših izvoznih trgov na svetu za kmete EU, kjer letna prodaja presega 1 milijardo EUR. Glede na to je vse, kar mi preostane, da pozdravim sprejetje sporazuma med EU in Korejo v Evropskem parlamentu, in upam, da bo čim več takšnih sporazumov o prosti trgovini, za začetek s Kanado in ZDA in nazadnje z državami BRIC.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Južna Koreja je četrti najpomembnejši trg za izvoz Evropske unije zunaj Evrope. Vendar pa so se evropski izvozniki srečali s tarifnimi in regulativnimi ovirami, ko so poskušali svoje proizvode uvoziti v državo. Sedanji sporazum je doslej najobsežnejši sporazum o prosti trgovini, o katerem se je EU kadar koli pogajala, in dviguje dajatve za skoraj vse proizvode ter razširja obseg storitev, ki jih zajema. Je pozitiven v vsakem smislu in obema stranema omogoča pomembne koristi. Pričakuje se, da se bo evropski izvoz v Južno Korejo povečal za več kot 80 %. Upam, da bodo evropska podjetja, predvsem pa podjetja v moji državi, lahko izkoristila priložnosti, ki jih bo zagotovilo odprtje tega trga.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Pred tremi leti je Evropski parlament sprejel resolucijo, katere namen je bil izboljšati dostop sektorja evropskih podjetij do tujih trgov. Zdaj se nas poziva, naj sprejmemo sporazum o prosti trgovini, ki podjetjem Evropske unije v praksi omogoča dostop do južnokorejskega trga – ki je, kot vemo, pomemben za Evropo – s povečanjem izvoza in s tem ustvarjanjem delovnih mest. Kot prvi v vrsti trgovinskih sporazumov, ki bodo sklenjeni po uveljavitvi Lizbonske pogodbe in prvi uporabi pooblastil za soodločanje, predstavlja pomembno novost v zvezi z dvostranskim upoštevanjem standardov Mednarodne organizacije dela (MOD), skladnostjo z zakonodajo o postopku javnih naročil, preglednostjo državne pomoči in izvajanjem trajnostnega razvoja. Pozdravljam sprejetje tega poročila, ki predstavlja vrsto novih priložnosti za Evropsko unijo – ki je bila prej zaprta zaradi tarif in ki ščiti poslovne interese z dodano vrednostjo „zaščitne klavzule“; z drugimi besedami, ponovno uvedbo carin.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Glasovali smo proti poročilu in smo zaradi njegovega sprejetja zaskrbljeni. V Parlamentu smo večkrat obsodili uničujoče posledice liberalizacije svetovne trgovine za številne gospodarske sektorje, zlasti v nekaterih državah članicah, kot je Portugalska, in regijah, najbolj odvisnih od teh sektorjev. V tem primeru smo posebno zaskrbljeni zaradi naslednjih sektorjev: tekstilni in avtomobilski sektor ter povezani sektor sestavnih delov in sektor elektronike. Vendar pa sporazum zajema tudi kmetijske proizvode in spodbuja intenzivne, okoljsko netrajnostne proizvodne modele; modele, ki so v nasprotju z lokalno proizvodnjo in potrošnjo, ki sta potrebni za zaščito neodvisne preskrbe s hrano in varnost hrane. Pred nami je najobsežnejši sporazum o prosti trgovini, kar jih je Evropska unija sklenila v več letih in ki naj bi zdaj deloval kot prvi korak do „nove generacije dvostranskih sporazumov o prosti trgovini“.

Analiza teh sporazumov s strani Komisije vedno poteka v smislu milijonov evrov, ki jih zaslužijo gospodarske skupine in multinacionalke. Pomembno je storiti enako za številna izgubljena delovna mesta, ki so za poročevalca neizogibna, za številna mala in srednje velika podjetja, ki so šla v stečaj, ali celo za številne tone emisij CO2, ki se sproščajo zaradi povečanih tokov energije in blaga, ki jih vključujejo ti sporazumi. Zanimivo je videti, kje se v teh primerih končajo tako opevane okoljske/podnebne zaveze EU…

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki.(FR) Glasoval sem za poročilo o zaščitni klavzuli, ki spremlja sporazum o prosti trgovini s Korejo, čeprav se zdi neustrezna in njeno izvajanje negotovo. Po drugi strani sem glasoval proti samemu sporazumu. Odprtje naših mej brez zaščite uvozu, ki je v neposredni konkurenci z našimi proizvodi, je samomorilsko, zlasti v avtomobilskem sektorju. Obrazložitev v poročilu gospoda Sturdyja, ki pravi, da bo to imelo samo minimalen vpliv na zaposlovanje, obenem pa pričakuje obsežno uporabo vseh instrumentov Evropske unije, da se zmanjša vpliv izgube delovnih mest, je izredno nedosledna in tudi izredno cinična.

 
  
MPphoto
 
 

  Elisabeth Köstinger (PPE), v pisni obliki. (DE) Z glasovanjem za poročilo gospoda Sturdyja so poslanci Evropskega parlamenta poslali jasen znak. Danes smo z veliko večino potrdili najobsežnejši sporazum o prosti trgovini, o katerem se je EU kadar koli pogajala. To predstavlja jasen DA evropskemu gospodarstvu in jasen DA Evropi kot temelju za gospodarske dejavnosti. Glede na 1,6 milijard EUR privarčevanih dajatev in 19 milijard EUR povečanja obsega trgovine so koristi očitne. Predvsem kmetijski sektor lahko pričakuje prihranek dajatev v višini 380 milijonov EUR. To odpira nove izvozne priložnosti za naše domače kmete. Glasovala sem za uveljavitev sporazuma o prosti trgovini.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. − Toplo pozdravljam sprejetje sporazuma o prosti trgovini med EU in Korejo. Pričakuje se, da bo sporazum v naslednjih 20 letih več kot podvojil dvostransko trgovino. Uvozne dajatve bodo odpravljene za 98 % vseh proizvodov, druge netarifne ovire pa bodo odpravljene v naslednjih petih letih. Sporazum vključuje pomembne socialne, delovne in okoljske standarde in upam, da se bo njihovo izvajanje pozorno spremljalo.

 
  
MPphoto
 
 

  Jiří Maštálka (GUE/NGL), v pisni obliki. – (CS) Dodal bi nekaj pripomb v zvezi z mojim stališčem glede postopka priprave sporazuma o prosti trgovini med EU in Republiko Korejo ter glede pomislekov in pričakovanj udeleženih industrij in drugih strani. To dramatično spreminja že dolgo veljavna trgovinska pravila med EU in Korejo. Samo dolgoročno bo mogoče realno oceniti vpliv tega sporazuma. Samo ugotovitve in izračuni v daljšem obdobju bodo razkrili gospodarske razmere obeh strani, dvostransko izboljšanje trgovinskega ravnotežja ali prispevek k izboljšanju socialnih razmer.

Treba je spremljati ter natančno in usklajeno ocenjevati obseg in vrsto proizvodov medsebojne trgovine, skupaj z njihovo dokazano kakovostjo in preverljivim poreklom. Kakršna koli neposredna uporaba prej omenjenih zaščitnih mehanizmov na podlagi dvostranskih zaščitnih klavzul sporazuma o prosti trgovini med EU in Južno Korejo bi bila zelo občutljiva zadeva, izid pa bi lahko bil v ostrem nasprotju z navdušenjem zaradi sprejetja tega sporazuma.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Ta sporazum o prosti trgovini je oblikovan tako, da bo z vrsto liberalizacij tarif, kot jih doslej še ni bilo, podjetjem EU iz različnih gospodarskih panog omogočil obsežen in izčrpen dostop do južnokorejskega trga.

Sporazum kot prvi korak do nove generacije dvostranskih sporazumov o prosti trgovini vsebuje pomembne novosti, na primer poglavje o trajnostnem razvoju, ki obe strani obvezuje k upoštevanju osnovnih delovnih standardov Mednarodne organizacije dela, ustvarja sistem, ki na podlagi medsebojnih pregledov obravnava pritožbe o neskladnosti, ter vzpostavlja več delovnih skupin in nadzornih odborov, ki zagotavljajo kakovostno izvajanje in spravo.

Pozdravljam ta sporazum o prosti trgovini, ker je doslej najobsežnejši sporazum o prosti trgovini, o katerem se je EU kadar koli pogajala.

 
  
MPphoto
 
 

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. (ES) Zavračam in obžalujem sklenitev sporazuma o prosti trgovini med EU in Korejo, saj menim, da sporazum glede na to, da je eden izmed najobsežnejših, ki jih je EU podpisala v zadnjih letih, poglablja negativne posledice svetovne liberalizacije trgovine, ker se odziva na večmilijonske interese velikih evropskih multinacionalk, ne da bi upošteval resne gospodarske, socialne in okoljske posledice in posledice za zaposlovanje, če bo sprejet pod danimi pogoji. Zato bo ta sporazum, kot priznava poročevalec, pomenil nepopravljivo uničenje številnih delovnih mest za tisoče delavcev v Evropi v zelo občutljivih gospodarskih in strateških sektorjih, kot sta kmetijstvo ali tekstilni sektor. Ta sporazum je še en korak nazaj v smislu potrebe po premiku proti zanesljivosti in neodvisnosti pri oskrbi s hrano, ki od EU zahtevata spodbujanje in trdno zavezanost lokalnim trgom in kmetijskim proizvodom. Sporazum evropske kmete sili k tekmovanju z uvozom kmetijskih proizvodov, za proizvodne metode katerih se ne zahteva skladnost z najosnovnejšimi pravicami delavcev ali izpolnjevanje minimalnih zdravstvenih standardov in standardov kakovosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. (LV) Podrobno sem se seznanil s sporazumom in menim, da so številne izmed njegovih klavzul nepopolne in površne. Nekatere njegove dele je mogoče razlagati dvoumno. Pravila o javnih naročilih puščajo odprta najpomembnejša vprašanja, povezana s konkurenco in zlorabo. Zato je seveda nujno okrepiti proces sodelovanja z Daljnim vzhodom. Vendar pa se zaradi površnega in nenatančnega besedila dvomi, da je bilo to delo dokončano. Glasoval sem proti.

 
  
MPphoto
 
 

  Rolandas Paksas (EFD), v pisni obliki.(LT) Glasoval sem za ta predlog resolucije o sporazumu o prosti trgovini med Evropsko unijo in njenimi državami članicami ter Republiko Korejo. Prvič, da bi dosegli učinkovitejše sodelovanje med EU in Korejo, je pomembno odpraviti obstoječe ovire v trgovini, ki so osamile korejski trg. Začetek veljavnosti tega sporazuma bo ustvaril ugodne pogoje za gospodarsko rast in ustvarjanje novih delovnih mest. Za rastoča, konkurenčna podjetja EU bo ustvarjeno ugodno poslovno okolje za dostop do Južne Koreje, kjer se odpirajo številne nove priložnosti za trgovino in storitve EU, ki povečujejo obseg trgovine podjetij in zmanjšujejo izvozne stroške. Glede na napovedani prihodnji razvoj trgovine med EU in Južno Korejo bo sporazum prihranil veliko denarja, zbranega s carinami, predvsem v kemičnem, industrijskem in farmacevtskem sektorju. Poleg tega bo zagotovil pošteno konkurenco v sektorjih proizvodnje avtomobilov, potrošniške elektronike in tekstila, kjer ima Koreja sorazmerno prednost pred EU. Poleg tega bo liberalizacija izvoznih tarif zelo koristila kmetijskemu in storitvenemu sektorju. Pozdravljam dejstvo, da sporazum veliko pozornosti posveča trajnostnemu razvoju.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Cilj sporazuma o prosti trgovini, sklenjenega med EU-27 na eni in Republiko Korejo (Južno Korejo) na drugi strani, je z vrsto liberalizacij tarif izboljšati dostopa evropskih podjetij do južnokorejskega trga. Glasovala sem zanj, ker je sporazum na splošno zelo pozitiven in obema stranema omogoča pomembne koristi, pri čemer se pričakuje, da se bo evropski izvoz v Južno Korejo povečal za več kot 80 %. Upam, da bodo tudi portugalska podjetja lahko izkoristila to priložnost, predvsem v kmetijskem in storitvenem sektorju, na področjih, na katerih so prednosti še posebno izrazite. Dejansko je Republika Južna Koreja trenutno eden najdonosnejših izvoznih trgov za kmete Evropske unije, letna prodaja pa presega 1 milijardo EUR. Sporazum o prosti trgovini bo povsem liberaliziral skoraj ves kmetijski izvoz EU ter kmetijski industriji prihranil 380 milijonov EUR; to moram pozdraviti.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. Močno obžalujemo, da so poslanci Evropskega parlamenta slepo sprejeli ta problematičen trgovinski sporazum. Daljnosežen sporazum o prosti trgovini med EU in Korejo ustvarja precedens za prihodnjo trgovinsko politiko EU ter presega zgolj odpravo tarif in vključuje splošne določbe o dostopu do trga na račun socialnih in okoljskih standardov.

Med nenavadnejšimi določbami sporazuma je določba, da je EU uspelo Korejo pripraviti do tega, da ublaži svoja pravila o emisijah CO2 za vozila, da bi evropskim proizvajalcem avtomobilov omogočili, da v Korejo izvažajo avtomobile z večjo porabo goriva. To siljenje s strani EU, ki je spodkopalo okoljsko celovitost korejskih pravil za emisije vozil, ni nič manj kot škandalozno. Še huje je, da hoče EU to okoljsko vrzel izkoristiti za to, da bi lahko evropska nepodjetna avtomobilska industrija na korejskem trgu „pošteno konkurirala“ manjšim, čistejšim in učinkovitejšim korejskim avtomobilom.

 
  
MPphoto
 
 

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. (IT) Glasovala sem za to priporočilo, ker menim, da zavzema uravnoteženo stališče glede sporazuma o prosti trgovini med EU in Korejo. Doslej je bil južnokorejski trg sorazmerno zaprt zaradi visokih tarifnih dajatev in velikih netarifnih ovir, vendar pa bo lahko kmalu ponudil pomembne nove priložnosti za blago in storitve EU. Sporazum o prosti trgovini bo hitro umaknil izvozne dajatve v vrednosti 1,6 milijarde EUR, ki se vsako leto zaračunajo izvoznikom industrijskih in kmetijskih proizvodov iz EU, pri čemer je primerljivi znesek za južnokorejske izvoznike 1,1 milijarde EUR. Vendar pa bo pomembno natančno spremljati obseg blaga, ki bo prišlo iz te države, da bomo lahko v primeru, da se obseg pretirano poveča in ogroža evropska delovna mesta, uporabili zaščitno klavzulo.

 
  
MPphoto
 
 

  Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. (IT) Močno nasprotujemo temu sporazumu o prosti trgovini z Republiko Korejo, ker bi z njim naši korejski konkurenti dobili neprimerne konkurenčne prednosti. Koreja bi na primer lahko izvažala avtomobile in bi se evropski proizvajalci znašli v neugodnem položaju, saj se 95 % avtomobilov, kupljenih v Koreji, tam tudi proizvaja.

Odprava tarifnih ovir bi bila v nasprotju z interesi naših proizvodnih sektorjev. Edina klavzula, ki se jo lahko uporabi za ublažitev neugodnosti, je tista, ki lahko vodi k sprejetju nujnih ukrepov. Začasne nujne ukrepe, kot je ukinitev zmanjšanja tarif, se lahko sprejme v primeru, da se evropskim proizvajalcem povzroči resno škodo.

 
  
MPphoto
 
 

  Tokia Saïfi (PPE), v pisni obliki.(FR) Glasovala sem za sklenitev sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo in Republiko Korejo, ker bo resnično koristil evropskim podjetjem. Njihov izvoz v Korejo se bo dvignil za skoraj 40 %, izvoz industrijskih in kmetijskih proizvodov pa bo izvzet iz carin, ki znašajo približno 1,6 milijard EUR letno. Poleg tega bo mogoče zaradi izvajanja zaščitne klavzule omejiti kakršne koli neželene učinke na evropsko gospodarstvo. Ta sporazum predstavlja novo generacijo sporazumov o prosti trgovini, saj vključuje poglavje o trajnostnem razvoju, ki obe strani zavezuje k spoštovanju konvencij Mednarodne organizacije dela, in tudi določbe, ki opredeljujejo pogoje za močno vključenost civilne družbe.

 
  
  

Predloga resolucij B7-0210/2011 in B7-0034/2011

 
  
MPphoto
 
 

  Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. Čestitala bi obema poročevalcema – gospodu Sturdyju in gospodu Zalbi Bidegainu –, da sta nas vodila skozi zapleten postopek sprejetja sporazuma o prosti trgovini in pomembne zaščitne klavzule. Sporazum o prosti trgovini med EU in Južno Korejo je najobsežnejši in najbolj ambiciozen tovrsten sporazum, kar jih je doslej sklenila EU.. Zajema številna področja, ki koristijo proizvajalcem in potrošnikom v EU, kot so odprava tarif za izvoz industrijskega in kmetijskega blaga iz EU, izboljšan dostop za ponudnike storitev EU, odprava netarifnih ovir za elektroniko, farmacevtske izdelke in medicinske pripomočke, okrepljen dostop do vladnih javnih naročil, varstvo pravic intelektualne lastnine, izboljšan dostop do trga za proizvajalce avtomobilov v EU in, kar je zelo pomembno in je mogoče zaradi zaščitne klavzule, zaščita evropskih proizvajalcev avtomobilov pred neravnovesji, do katerih lahko v sektorju pride v prihodnosti.

Upam, da bo ta sporazum zgled za številne druge sporazume o prosti trgovini, ki se jih pričakuje – na primer s Kanado, Singapurjem in državami Mercosur. Obenem Parlamentu čestitam za izvajanje njegovih novih pristojnosti, saj je to prvi sporazum o prosti trgovini, ki smo ga odobrili v skladu s pogoji Lizbonske pogodbe.

 
  
  

Predlog resolucije B7-0120/2011

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem za ta predlog resolucije, saj se mora Evropska unija (EU) hitro odzvati, ker lahko Egipt igra ključno vlogo pri prizadevanjih za mir na Bližnjem vzhodu in tudi pri preoblikovanju miselnosti v tej regiji sveta. Ključnega pomena za dosega se mi zdi, da EU pregleda svojo sosedsko politiko. Uporabiti in pregledati moramo tudi sedanje instrumente, da bi podprli socialno, politično in gospodarsko reformo ter okrepili sodelovanje z organizacijami civilne družbe, saj so dogodki v Egiptu in drugih državah izpostavili potrebo po politikah in instrumentih, ki so bolj ambiciozni. Prizadevanja EU se morajo osredotočiti na krepitev pravne države, dobro upravljanje, boj proti korupciji in spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, da bi zagotovili ustrezne pogoje za stabilno demokracijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Dominique Baudis (PPE), v pisni obliki.(FR) Glasoval sem za ta predlog resolucije, za katerega menim, da je pošten in uravnotežen. Ljudem v Egiptu se izpolnjujejo njihova upravičena pričakovanja. Odhod gospoda Mubaraka je bistveni pogoj, vendar ni dovolj, da bi zagotovil, da se bo Egipt podal na pot k demokraciji in človekovim pravicam. Prehod nadzoruje vojska, ki si je za rešitev tega vprašanja dala šest mesecev. Med osemnajstdnevnimi demonstracijami, ki so vodile k temu izidu, je Egipt utrpel finančne izgube, ki se vsak dan še povečujejo. Evropska unija mora Egiptu zagotoviti svojo podporo, da dosežkov revolucije ne bo uničila huda gospodarska in socialna kriza. EU je doslej uporabila precejšnja sredstva v okviru evropske sosedske politike z malo rezultati, to pa ni koristilo podobi EU. Vendar pa naša vloga ostaja ključna. Ne smemo se nepravično kritizirati. Revolucije so nenavadne, saj se vedno zdijo neizbežne po dejanju in nemogoče pred njim. Vendar pa je samokritika upravičena in smo na pravi poti, saj sta Svet in Komisija pokazala željo, da korenito razmislita o evropski sosedski politiki.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Bennahmias (ALDE) , v pisni obliki. – (FR) Zadnjih nekaj tednov je bilo zgodovinskih. V tem smislu je to, kar se je po Tuniziji pravkar dogajalo v Egiptu, vir velikega upanja, zlasti med mladimi. Evropska unija mora oceniti razmere in brez izgovarjanja podpreti demokratični proces. Poleg tega morajo biti ti dogodki za nas spodbuda, da prenovimo naše partnerske sporazume, da ne bomo ostali na robu. Evropski parlament si mora prizadevati zagotoviti, da bodo besede in dejanja usklajeni v celoviti in jasni evropski politiki do Egipta in celotne regije.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Izrazila bi svojo solidarnost z Egipčani in jim čestitala za njihov pogum in odločnost, zlasti mlajše generacije, v boju za njihove zakonite demokratične težnje. Obsojam nasilje in nesorazmerno silo, uporabljeno proti protestnikom. Globoko obžalujem veliko število mrtvih in ranjenih ter izražam sožalje družinam žrtev. Potreben je dialog z vsemi političnimi in socialnimi silami, ki spoštujejo demokracijo, pravno državo, človekove pravice in temeljne svoboščine. To so temeljna načela Evropske unije in predstavljajo skupni temelj za razvoj evro-sredozemskega območja. Pozivam k neodvisni preiskavi dogodkov, ki so vodili k smrti, poškodbam in zaprtju, in k temu, da se odgovorne postavi pred sodišče. Pozivam k takojšnji in brezpogojni izpustitvi vseh miroljubnih protestnikov, zapornikov vesti in zagovornikov človekovih pravic, Egipčanov in iz drugih držav, ter tudi novinarjev in pravnikov. Pozivam EU, naj pregleda svojo politiko, da bi podprla demokracijo in človekove pravice in s tem ustvarila mehanizem za izvajanje klavzule o človekovih pravicah v vseh sporazumih s tretjimi državami.

 
  
MPphoto
 
 

  Mário David (PPE), v pisni obliki. (PT) Prvič, povedal bi, da pozdravljam široko soglasje, doseženo v Parlamentu, o skupnem predlogu resolucije, ki je bil pravkar sprejet. Je prikaz solidarnosti glede temeljnih vrednot, ki jih zagovarjamo kot Unija narodov in držav, kar moram povedati. Drugič, upam, da bo prehod Egipta med njegovim starim režimom in njegovo prihodnjo demokracijo potekal mirno, z občutkom in s širokim strinjanjem različnih političnih, civilnih, vojaških in verskih akterjev v tej pomembni bližnjevzhodni državi. Tretjič, upam, da bo ta zgodovinski trenutek predstavljal pozitiven odziv na iskrene želje ljudi: svoboda, demokracija in boj proti korupciji, brezposelnosti in socialni izključenosti. Nazadnje bi ponovno povedal, da prihodnost te regije potrebuje trdne, strpne demokracije, ki spoštujejo manjšine in v katerih se državo jamči vsem in je ne zlorabljajo posamezniki.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za ta predlog resolucije o razmerah v Egiptu, ker menim, da mora Evropska unija izraziti svojo solidarnost z Egipčani in njihovimi zakonitimi demokratičnimi težnjami ter podpreti hiter prehod k resnični demokraciji. Za dosego tega mora EU podpirati Egipt v boju proti gospodarskim in socialnim težavam, ki jih preživlja, z namenom trajnega procesa demokratizacije, ki vključuje celotno civilno družbo.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Enako kot padec berlinskega zidu so mednarodno skupnost in tisk ter celo obveščevalne in varnostne službe vodilnih držav presenetili dogodki, ki jih niso mogli napovedati in ki pod vprašaj postavljajo številna mnenja in teorije o politiki na Bližnjem vzhodu ter tudi samo stabilnost regije. Njegov strateški pomen Egipt postavlja v središče te spremembe, kar koli poteka tam, pa bo imelo odločilen vpliv na druge države regije. Prezgodaj je še, da bi rekli, katero smer bo ubrala ta sila, ki je tisoče ljudi spravila na ceste, kjer so zahtevali konec režima, ki je bil v posameznih državah na oblasti več desetletij. Kljub temu sem prepričan, da Evropska unija ne more biti brezbrižna spričo svojega razvoja ali spregledati, kaj se dogaja na njenih mejah. Pomagati moramo tistim, ki se borijo za vzpostavitev demokracije in pravne države ter zavračajo delitev na militarizirane laične režime ali radikalne islamistične revolucionarje.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Prejšnji teden smo bili po več dnevih javnih nemirov priča odstopu egiptovskega predsednika Mubaraka, ki je državi vladal vel kot 30 let. Evropski uniji bi se pridružil pri čestitkah Egipčanom, ki so se trdo borili za demokratične spremembe.

Zdaj ima EU pomembno nalogo pri spremljanju političnih in socialnih preoblikovanj v Egiptu, nenazadnje pregledu ustave, in organizaciji svobodnih in poštenih volitev brez kršitev človekovih pravic. Vendar pa je tudi dolžna podpreti Egipčane s financiranjem, da bi spodbudila potreben gospodarski razvoj.

Strinjam se s tem predlogom resolucije in upam, da bo prehod z diktatorskega na demokratični režim v Egiptu potekal hitro in mirno, saj gre za narod, ki bi lahko imel ključno vlogo kot posrednik, z namenom vzpostavitve trajnega miru na Bližnjem vzhodu.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Čeprav se nanaša samo na okoliščine, je besedilo v tem predlogu resolucije, ki zadeva „solidarnost z egiptovskim narodom“, pozdravlja „pogum in odločnost zlasti mlade generacije“ ter obenem „odločno podpira njihove upravičene demokratične težnje“, pozitivno.

Večina Evropskega parlamenta, ki je doslej kazala na Egipt kot na zgled stabilnosti v regiji, mora zdaj ploskati dejanjem Egipčanov, namenjenim osvoboditvi od te „stabilnosti“.

Demonstracije Egipčanov, ki so vodile k odstopu Hosnija Mubaraka, so primer ogromnih možnosti demokratičnih zmag skupin, ki jih je odtujil kapitalizem, ter sil in režimov, ki mu služijo. Prebivalstvo Egipta je z veliko vztrajnostjo in udarno enotnostjo dokazalo, da je mogoče doseči odstope in se premakniti k dosegi političnih in demokratičnih svoboščin celo v državi, ki ji globoko vladajo imperialistični interesi, zlasti interesi Združenih držav, Izraela in Združenega kraljestva.

Dokler ne bo končno strmoglavljen, imperializem ne bo nikoli priznal poraza ali odnehal. Kljub njihovim lepim besedam so sile, ki v Parlamentu branijo svoje interese, prešle v protinapad in si vzele pravico do vmešavanja ter hočejo hinavsko dati lekcijo o demokraciji s svojimi političnimi „strankami in fundacijami“.

 
  
MPphoto
 
 

  Elisabetta Gardini (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Po Tuniziji je zdaj na vrsti Egipt, nadaljnji protesti pa se širijo po vsem Bližnjem vzhodu. Zdaj ko se spreminjata geopolitični zemljevid Sredozemlja in verjetno tudi ravnotežje svetovne moči, mora Evropska unija s pregledom in izboljšanjem svoje strategije za zagotavljanje politične in finančne pomoči za demokratični prehod v državah, vključno s podporo organizaciji svobodnih volitev, posodobiti svojo zunanjo politiko. Evropska unija mora ukrepati, da podpre Egipčane z vsakim instrumentom za finančno pomoč in tudi pobudami za spodbujanje demokracije in varstvo človekovih pravic. Podobno moramo spremljati razmere, do katerih je prišlo v Sredozemlju, zlasti na italijanski obali, kjer je bilo v samo štirih dneh zabeleženih 4000 pristankov. Te številke kažejo izseljevanje, ki je v devetdesetih letih 20. stoletja potekalo v bibličnem obsegu, ko so neplovne ladje iz Albanije pripeljale horde razlaščenih oseb na jadransko obalo. Izjava italijanske vlade o izrednih razmerah je po mojem mnenju pomembna in nujna odločitev, vendar pa je šele prvi korak, ker obstaja realna bojazen, da bosta po Tuniziji prizadeta Egipt in Alžirija. To je problem, s katerim se Italija ne more spopasti sama: zato mora Evropa kot celota preučiti protiukrepe, neposredno ukrepati in zagotoviti upanje doma tistim, ki jih mika odhiteti na valu čustev, ki potuje skozi države Magreba.

 
  
MPphoto
 
 

  Louis Grech (S&D), v pisni obliki. EU in zlasti Evropski parlament sta potrebovala predolgo za odziv na opozorilne znake političnih in socialnih nemirov v Egiptu in njihovo obravnavanje – kar je nazadnje vodilo h geopolitični polomiji v zadnjih treh tednih – in to v zvezi z regijo, ki jima je zelo blizu, in kljub dejstvu, da je stabilnost v sredozemskem bazenu ključna za politično blaginjo, gospodarsko moč in varnost v sami Evropi.

V tem trenutku obstaja potreba po močnem vodstvu s strani evropskih institucij: vodstvu, ki ga je treba združiti s pragmatičnim, povezanim in celovitim pristopom, usmerjenim v ponovno vzpostavitev stabilnosti in varnosti v regiji. EU mora biti proaktivna in pomagati pri političnem prehodu Egipta v demokratični sistem upravljanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki.(FR) Po brezprimernem valu revolucionarnih gibanj, ki trenutno preveva države južnega Sredozemlja in je v Tuniziji in Egiptu vodil k padcu vlade, mora Evropska unija ponovno razmisliti o svoji viziji in odnosih s temi državami. Čeprav je bil nekoliko pozen, je bil skupni predlog resolucije, ki smo ga sprejeli danes, v četrtek, 17. februarja 2011, potreben, ker pošilja močno sporočilo Egipčanom in jim kaže, da jih Evropska unija podpira v njihovih težnjah in je pripravljena pomagati njihovim prizadevanjem, da državo spremenijo v demokracijo, ter jih podpreti v njihovem gospodarskem razvoju.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. (IT) Dogodke v Egiptu je mogoče imenovati zgodovinske, saj zajemajo propad določenega političnega modela, ki je celotno državo preveval dve desetletji. Žal je bilo pri tem med demonstracijami in spopadi za mir, ki so si ga tako želeli, ranjenih ali ubitih veliko ljudi. S tem predlogom resolucije želi ta parlament razširiti svojo solidarnost na Egipčane in pohvaliti pogum in odločnost mladih protestnikov, ki so ta mesec vsekakor igrali ključno vlogo. Z odstopom predsednika Mubaraka je Egipt postal svobodna država, ki pa nujno potrebuje popolno prenovo. Namen Evropskega parlamenta je biti zmožen pomagati mu na primer s pozivanjem k pogovorom med političnimi stranmi, ki jih je treba vzpostaviti čim prej, da bi našli najboljši način za boj proti korupciji in kršitvam načel svobode izražanja in svobode obveščanja, da bi tako postavili temelje za pravno državo. Visoko predstavnico pozivamo tudi, naj spodbuja ustanovitev delovne skupine ob pomoči Parlamenta, da se oblikuje nova realnost, skladna z načeli demokratične države.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. − Glasoval sem za to resolucijo, čeprav se ne morem znebiti močnega vonja po hinavščini institucij EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Kyriakos Mavronikolas (S&D), v pisni obliki. (EL) Egiptovsko vprašanje je zelo resno, če pomislimo na velikost države in njen geografski položaj. Ciper je vedno vzdrževal dobrososedske odnose z Egiptom in njegovega morebitnega prispevka k dogodkom ne gre podcenjevati. Pomembno je, da bo rezultat sedanje krize vzpostavitev demokratičnega režima in pravne države ter se je treba izogniti oblikovanju trdne muslimanske države, ki bo destabilizirala regijo. Egipt je na Bližnjem vzhodu vedno izstopal zaradi svojih pozitivnih prispevkov k reševanju problema na območju.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Evropska unija mora še naprej razvijati pravo zunanjo politiko, ki je dosledna in učinkovita v zvezi z njenimi partnerji, in ključno je, da spregovori odločno, z enim močnim glasom, in ponovi svoj poziv k uresničitvi varstva človekovih pravic.

Egipt je ključni partner Evropske unije v arabskem svetu in igra aktivno in ključno vlogo pri podpori bližnjevzhodnega mirovnega procesa in sprave med vsemi deli palestinske družbe. Zato moramo izraziti svojo solidarnost z Egipčani, podpreti njihove zakonite demokratične težnje in obsoditi vse oblike nasilja in tudi nesorazmerno uporabo sile, uporabljene proti protestnikom, ter obžalovati veliko število mrtvih in ranjenih.

Na tej točki morajo egiptovske oblasti takoj končati nadaljnje nasilje, saj ni rešitev za nobenega izmed problemov, ki so jih Egipčani izrazili v svojih protestih. Egiptovske oblasti in varnostne sile so zdaj zavezane zagotoviti varnost vseh državljanov in njihove lastnine ter tudi varovati kulturno dediščino.

 
  
MPphoto
 
 

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. (ES) Glasoval sem za ta predlog resolucije, da bi pokazal svojo brezpogojno podporo narodom, ki se borijo za svoje pravice, in v tem primeru Egipčanom v njihovem boju proti avtoritarizmu ter obžalovanja vrednim političnim, socialnim in gospodarskim razmeram, v katerih so živeli zadnjih 30 let v režimu, ki ga je vodil predsednik Mubarak. Podpiram tudi odločno obsojanje nasilja in uporabe sile proti miroljubnim protestnikom. Kljub svoji podpori se ne strinjam z velikim delom resolucije, ker obsojam vmešavanje Unije in njeno željo, da prevzame pristojnosti v prehodu v demokracijo. Menim, da so Egipčani sami odgovorni za opredelitev svoje prihodnosti in da morajo to storiti brez vmešavanja zunanjih akterjev, ki si v številnih primerih prizadevajo samo zaščititi privilegije, ki so jih dobili s podporo nezakonitega avtoritarnega režima in zaradi nje. Obžalujem tudi dejstvo, da resolucija ne vsebuje jasne, ostre samokritike Evropske unije, saj je s svojo sedanjo sosedsko in trgovinsko politiko v zadnjih letih podpirala in omogočila Mubarakov režim.

 
  
MPphoto
 
 

  Louis Michel (ALDE), v pisni obliki.(FR) Kot je zapisal Khaled Hroub, je arabska pomlad pokazala, da sta svoboda in dostojanstvo težnji, skupni vsem ljudem, vsem narodom in vsem ljudstvom. Ne smemo pozabiti, da so bile prvotne zahteve prebivalstva, ki se je uprlo, socialne: Egipčani in tudi Tunizijci zahtevajo boljšo razporeditev bogastva in prihodnost. Narode se sili, da iz gospodarskih, socialnih in političnih razlogov spremenijo svoje življenjske pogoje. Hočejo „pošteno“ in demokratično državo, v kateri je bogastvo pošteno porazdeljeno in imajo dostop do zdravstva in izobraževanja. Edini način za odziv na to je organizacija volitev, bolj ali manj v naglici, čeprav je (nekdanja) opozicija zelo neorganizirana. Zagotoviti je treba politične pravice ljudi, vendar pa tudi njihove gospodarske in socialne pravice. Zato mora evropski odziv biti gradnja demokracije, toda tudi gospodarski razvoj, da bi pomagali čim več ljudem. EU mora uvesti politiko za resnično podporo demokratičnega procesa in v tej zadevi imeti vodilno vlogo.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. (LV) Preden izrazimo solidarnost u Egipčani, moramo razumeti, kaj je sprožilo ta proces. Glede na podatke, ki jih imam na razpolago, so za to destabilizacijo skrajni islamisti. Odločno sem proti kaosu v arabskem svetu. Nasprotujem finančni pomoči za kakršno koli skrajnost ali nered. Parlament je prenagljeno napovedal finančno podporo protestnikom, izmed katerih so mnogi javno razkazovali protisemitske slogane. Neusmiljen in čustveni krč poslancev Evropskega parlamenta si lahko v arabskem svetu razložili kot spodbujanje k neredom. Iraška vojna in situacija dvojne oblasti v Pakistanu zadostujeta. Biti moramo premišljeni in pragmatični, ko gre za islamske države. Glasoval sem proti.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) EU mora pregledati svoja naivna pričakovanja glede arabskih prizadevanj za dosego demokracije. Med vsemi praznovanji „arabske pomladi“ mora Bruselj zdaj priznati, da spremembe v Tuniziji in Egiptu ne požirajo samo milijonov evrov plačil lokalne pomoči, ampak postajajo očitne tudi za državljane Evrope v obliki tisočev gospodarskih migrantov, ki so že prišli v Evropo. Nenazadnje so se Tunizijci in Egipčani na ulice odpravili ne samo zato, da bi dosegli demokracijo in svobodo govora, ampak tudi in predvsem, ker hočejo večjo blaginjo. Takšna blaginja se ne bo pojavila čez noč, zato lahko pričakujemo dodatni porast toka gospodarskih migrantov, ki zapuščajo Severno Afriko. Še nekaj več jih bo prišlo v Evropo, zlasti ker je v arabskih državah število prebivalstva v zadnjih dveh do treh desetletjih eksplodiralo. EU se bo sodilo tudi po tem, ali bo še naprej spoštovala demokratične volitve, če bodo na oblast prišli islamisti.

V Egiptu je Muslimanska bratovščina, ki bi morebiti lahko dobila 30 % glasov, edina dobro organizirana opozicijska sila; EU se tu ne sme slepiti, ampak mora natančno preučiti, kako bo obravnavala volilno zmago islamistov. Ker besedilo v glavnem upošteva te okoliščine, sem glasoval zanj.

 
  
MPphoto
 
 

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. (DE) Predlog resolucije pozdravlja reforme za demokracijo, pravno državo in socialno enakost v Egiptu. Poziva k odpravi izrednih razmer, odgovornemu vodstvu vlade, boju proti korupciji ter spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Egiptu, vključno s svobodo vesti, vere in misli, svobodo govora ter tudi svobodo tiska in medijev. Cilj je hiter prehod v miren, demokratičen in pluralističen Egipt. Zato sem glasoval za ta predlog resolucije.

 
  
MPphoto
 
 

  Wojciech Michał Olejniczak (S&D), v pisni obliki. – (PL) Nedavni dogodki v Egiptu in Tuniziji so pokazali, da je ideja, da družba v arabskih državah ni zmožna sprejeti demokracije, zmotna. V prizadevanjih na podlagi te zmotne domneve je Evropska unija – in skoraj vse druge svetovne politične sile – stabilnosti regije dala prednost pred pravico ljudi v arabskem svetu, da sami odločijo o svoji prihodnosti. Ta politika se je izkazala za napačno. Upati je, da učinki te napake ne bodo prehudi. Danes moramo ukrepati, da jih ublažimo. Napake je žal treba popraviti. Eden izmed ukrepov, sprejetih kot posledica tega predloga resolucije, mora biti zamrznitev sredstev, ki pripadajo egiptovskim voditeljem, odgovornim za poneverbe državnih sredstev v Egiptu. Zato pozivam vse države članice, da za dosego tega storijo vse, kar je mogoče. Naslednjih nekaj mesecev bo za Egipt odločilnih. Evropski parlament mora zagotoviti vso pomoč nastajajoči civilni družbi in demokratičnim institucijam v Egiptu. Podpora svobodnih in demokratičnih volitev mora biti prednostna naloga. Naslednjih nekaj let nas mora voditi en cilj. Demokracija v Egiptu je odlična dolgoročna naložba, ki bo prinesla dividende državljanom Egipta in tudi ljudem v Evropi.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. (IT) Glasoval sem za predlog resolucije o razmerah v Egiptu, da bi dal enoten glas Evropskemu parlamentu, ki – v skladu z izjavo baronice Ashton, predsednika Van Rompuya in predsednika Barrosa – pozdravlja pogum Egipčanov in je solidaren z njimi. Evropska unija bo zdaj imela nalogo spremljati razmere in si prizadevati podpreti politični dialog s sosedsko politiko, da bi zagotovila prehod v demokracijo in svobodne volitve ob sočasnem izogibanju zdrsu v fundamentalizem. Egipt igra ključno vlogo pri podpori bližnjevzhodnega mirovnega procesa, vojska pa je obljubila, da bo med prehodom Egipta v demokracijo še naprej igrala to vlogo ter spoštovala ravnotežje moči in stabilnost v regiji. Menim tudi, da mora EU ukrepati, da bi se zaščitila pred morebitno množično izselitvijo s severnoafriške obale, in Egiptu pomagati z vsemi potrebnimi sredstvi.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. − (PT) Glasovala sem za ta predlog resolucije in bi poudarila trdno podporo Parlamenta reformam, namenjenim demokraciji, pravni državi in socialni pravičnosti v Egiptu. Upam, da bo mogoče odpraviti izredne razmere in bodo dobro upravljanje, boj proti korupciji in spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Egiptu kmalu postali resničnost; zlasti svoboda vesti, vere in misli, svoboda izražanja, svoboda tiska in množičnih medijev, svoboda združevanja, pravice žensk, varstvo manjšin in boj proti diskriminaciji na podlagi spolne usmerjenosti. Egipt je država z večtisočletno zgodovino, ki si zasluži odpreti novo, demokratično poglavje v svoji zgodovini.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem za ta predlog resolucije in ponavljam njegovo izražanje solidarnosti z Egipčani, ki so, spodbujeni z zakonitimi težnjami k demokraciji, svobodi in boljšim življenjskim pogojem, odprli novo fazo političnega prehoda v Egiptu. Upam, da bodo zdaj ustvarjeni pogoji, da Egipt napreduje s političnimi, gospodarskimi in socialnimi reformami, potrebnimi za socialno pravičnost ter vzpostavitev trdne in strpne demokracije, ki spoštuje človekove pravice in državljanske svoboščine; upam tudi, da bo državi pri tem zagotovljena polna podpora.

 
  
MPphoto
 
 

  Robert Rochefort (ALDE), v pisni obliki.(FR) Val protestov, ki je v zadnjih tednih preveval Egipt in povzročil odstop predsednika Hosnija Mubaraka, zaznamuje pomembno fazo v političnem prehodu države. S podporo skupnega predloga resolucije Evropskega parlamenta želim izraziti solidarnost z Egipčani in se pokloniti njihovemu pogumu in odločnosti v boju za demokracijo. Menim, da je za EU in države članice ključno, da aktivno podprejo hiter prehod v demokratično upravljanje, predvsem z vzpostavitvijo „delovne skupine“, ki vključuje Evropski parlament, da bi se odzvali na zahteve Egipčanov, ki izvajajo ta prehod. Poleg tega dogodki, do katerih je prišlo v Egiptu in Tuniziji in do katerih trenutno še vedno prihaja v drugih državah, kažejo potrebo po tem, da Evropa pregleda evropsko sosedsko politiko (ESP), tako da bo pomoč, ki jo zagotovi svojim partnerjem, strogo odvisna od spoštovanja človekovih pravic in demokratičnih načel. Pregled te politike mora spremljati uvedba vrste političnih meril, ki jih morajo izpolnjevati sosednje države, da bi dobile prednostni položaj v svojih odnosih z EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki.(FR) Treba je povedati, da danes vsi priznavamo, da je bil gospod Mubarak diktator, medtem ko je pred samo enim mesecem to zatrjevalo samo nekaj ljudi, vključno v Evropskem parlamentu. Zato je za Evropsko komisijo in Svet ključnega pomena, da pod vprašaj postavita realpolitiko, ki sta jo leta dolgo izvajala v teh delih sveta, v Egiptu in tudi Tuniziji, tako kot je ključno spraševati se o protislovnosti odnosov, ki jih je EU ohranjala z diktatorji, ki so desetletja vladali tema državama. Zamrzniti je treba ne samo finančna sredstva gospoda Mubaraka in njegovih kolegov, ampak tudi finančna sredstva njegove družine.

 
  
MPphoto
 
 

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. (IT) Glasovala sem za ta predlog resolucije zaradi izredno pomembne vloge, ki so jo nedavne demonstracije v različnih arabskih državah v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu igrale v institucionalnih, političnih in gospodarskih spremembah na tem območju. Veter sprememb ponovno veje v izbruhu močne zahteve ljudstva za svobodo in resnično demokracijo kot podlage za dosego boljših življenjskih pogojev za celotno prebivalstvo. Temeljni cilj Evropske unije je spodbujati spoštovanje demokracije, človekovih pravic in državljanskih svoboščin, predstavlja pa tudi skupni temelj za razvoj evro-sredozemskega območja. Zdaj bo prednostna naloga vzpostaviti vlado, ki jo bodo na svobodnih volitvah neposredno izbrali Egipčani in ki se lahko z mednarodno podporo spopade z obdobjem prehoda v popolno demokracijo, ko skupnosti koptskih kristjanov ne bodo več žrtve trenutnih dogodkov in lahko vse verske skupnosti živijo v miru in svobodno izrekajo svojo vero po vsej državi.

 
  
MPphoto
 
 

  Anna Záborská (PPE), v pisni obliki. (SK) Glasovala sem za skupni predlog resolucije o razmerah v Egiptu, saj je za vsakogar v javnem upravljanju, ki človekovo dostojanstvo posameznika postavlja nad vse drugo, demokracija najboljša oblika vladavine, to pa velja v Evropi in tudi v Egiptu. Vendar pa nisem mogla pozabiti na Iran, kjer je strmoglavljenje korumpiranega, avtokratskega režima šaha vodilo k oblikovanju zatiralne islamske republike. Nisem mogla pozabiti na volitve v Palestini, kjer je bila posledica prvih demokratičnih volitev izvolitev teroristov in nasilnežev. Pomislila sem tudi na Irak, kjer se šest let po strmoglavljenju diktatorja nadleguje, izganja in ubija člane najstarejših krščanskih skupnosti. Molim, da bo tokrat vse potekalo gladko. Egipt je na razpotju in upam samo, da bo izbral pot svobode za vse svoje državljane, vključno s koptskimi kristjani.

 
  
  

Predlog resolucije B7-0129/2011

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasujem za ta predlog resolucije, pozornost pa bi pritegnil k pomembnosti pristopa, ki hkrati poteka od zgoraj navzdol in vodoravno, pri čemer pri razvoju strategije vključuje vse akterje. Izkušnje kot je ta kažejo, da je potreben usklajen pristop, da bi učinkovito uporabili razpoložljiva sredstva. V tem okviru bi poudaril pomen tehnične pomoči za izvajanje ukrepov in projektov. Spomnil bi vas tudi, da je ta makroregija posebnega pomena za Evropo, saj lahko izboljša sosedske odnose z jugovzhodno Evropo in spodbudi politično in gospodarsko sodelovanje z Balkanom. Strinjam se, da je treba za oceno učinkovitosti te strategije analizirati njeno izvajanje; skupaj z analizo strategije za Baltsko morje, ki bi lahko nakazala morebitne vire in metode financiranja pilotnih projektov drugih makroregionalnih strategij v Evropi.

 
  
MPphoto
 
 

  Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. (LT) Glasovala sem za ta predlog resolucije o izvajanju strategije EU za Podonavje. Podonavje, ki obsega 14 evropskih držav in 115 milijonov ljudi v EU in zunaj nje, je območje, kjer je mogoče razviti okrepljene sinergije med različnimi politikami EU – kohezijsko, prometno, gospodarsko, energetsko, okoljsko, kulturno, izobraževalno, ribiško, širitveno in sosedsko politiko. Pomembno je, da strategija znatno prispeva k izboljšanju upravljanja na več ravneh ter k vključevanju partnerjev, ki delujejo v Podonavju, in civilne družbe, tako da bi zagotavljala blaginjo, trajnostni razvoj, nova delovna mesta ter varnost na tem območju. Strinjam se s pozivom resolucije, naj države članice in regije uporabijo strukturne sklade, namenjene za obdobje od leta 2007 do 2013, da bi zagotovile čim večjo podporo izvajanju te strategije, zlasti s spodbujanjem ustvarjanja novih delovnih mest in gospodarske rasti na območjih, ki jih je najhuje prizadela gospodarska kriza. Podonavje predstavlja evropska vrata v zahodni Balkan, zato menim, da evropska strategija za Podonavje ne bo prispevala samo k izboljšanju sosedskih odnosov v srednji in jugozahodni Evropi, temveč bo zagotavljala tudi pomembno dodano vrednost v politiki EU do vzhodne Evrope. To bo odlična priložnost za celotno Unijo, da okrepi svoje politično in gospodarsko sodelovanje z Balkanom in prispeva k razširitvi in utrditvi evropskega povezovanja v regiji.

 
  
MPphoto
 
 

  Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki. (RO) Strategija za Podonavje je projekt Evropske unije, k sodelovanju v katerem so vabljene tudi tretje države, ki mejijo na to reko, njegov cilj pa je razvoj velikega gospodarskega potenciala Podonavja. Reka Donava povezuje 10 evropskih držav, izmed katerih je šest držav članic Evropske unije. Vse te države se spodbuja k sodelovanju na področjih kot so rečni promet, socialna zaščita in razvoj, trajnostni gospodarski razvoj, prometna in energetska infrastruktura, varstvo okolja, turizem, kultura in izobraževanje. Poleg tega opredeljuje skupne odzive na izzive, kot so izboljšanje kakovosti življenja, spodbujanje konkurenčnosti in privlačnosti krajev v Podonavju ter privabljanje naložb na strateških področjih. Menim, da je potrebno boljše usklajevanje med lokalnimi in regionalnimi organi ter organizacijami, ki delujejo v Podonavju, da se zagotovi ustvarjanje delovnih mest in varnost na območju. Podpiram tudi gospodarski in socialni razvoj Podonavja kot prednostnega področja skupnosti in spodbujanje globljega regionalnega povezovanja na tem območju, ki bi zagotovil dinamični zagon za širši evropski gospodarski prostor. Podpiram izvajanje te strategije, saj Podonavje zagotavlja pomemben družbenogospodarski potencial znotraj Evrope.

 
  
MPphoto
 
 

  Elena Băsescu (PPE), v pisni obliki. (RO) Glasovala sem za sprejetje strategije za Podonavje. To je izid pomembnih prizadevanj Romunije in Avstrije od samega začetka. S spodbujanjem in podpiranjem tega projekta, ki se zdaj izoblikuje pod madžarskim predsedstvom, ki bi mu rada čestitala, bo strategija postala politična, gospodarska in finančna prednostna naloga. Romunija bo usklajevala štiri prednostna področja: rečni promet, turizem, kulturo in obvladovanje tveganj, ki jih povzročajo izredni pojavi. Obenem bo nova strategija omogočila izvajanje novega koncepta teritorialne kohezije, ki je vključen v Lizbonsko pogodbo. Neuporabljena finančna sredstva iz instrumentov v sedanjem finančnem okviru EU se lahko uporabi kot del strategije za Podonavje za makroregionalne projekte. Poudariti želim pomen sodelovanja z drugimi partnerji, vključno z nevladnimi organizacijami in zasebnim sektorjem. Za zaključek bi povedala, da bo Romunija kot usklajevalka nadzorovala izpolnjevanje obveznosti držav, ki mejijo na Podonavje, v skladu z akcijskim načrtom.

 
  
MPphoto
 
 

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. (LT) Pozdravljam strategijo za Podonavje, ki jo je sprejela Evropska komisija, in se strinjam z njenim akcijskim načrtom, ki največjo pozornost posveča štirim področjem (povezovanje Podonavja, varstvo okolja, gradnja blaginje in krepitev Podonavja) ter upošteva potrebo po izboljšanju razvoja v Podonavju, zanesljivi oskrbi z energijo, socialnem in gospodarskem razvoju, kulturnih izmenjavah, varnosti in civilni zaščiti. Poleg tega pozdravljam dejstvo, da je bila ta strategija pripravljena po dolgotrajnih posvetovanjih z zainteresiranimi stranmi, vključno z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi vladnimi institucijami in predstavniki akademske in poslovne skupnosti ter nevladnih organizacij, saj je to pomemben dejavnik za njen uspeh. Nujno je treba vzpostaviti forum civilne družbe v tej regiji, ki bi združil akterje v javnih in zasebnih sektorjih in jim dal priložnost, da sodelujejo pri pripravi makroregionalnih strategij. Treba je okrepiti kulturno okolje Podonavja s spodbujanjem kulturnega dialoga, podporo programov univerzitetne izmenjave in programov mladih, utemeljenih na nadnacionalnem sodelovanju, spodbujanjem trajnostnega turizma in zaščito zgodovinske in grajene dediščine. Sodelovanje na področju kulturnih projektov igra ključno vlogo pri podpiranju kulturnega dialoga in medsebojnega razumevanja med državami Podonavja.

 
  
MPphoto
 
 

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. (RO) Pomembno je, da se strategijo EU za Podonavje sprejme med vrhom Evropskega sveta v juniju, da bi se lahko njeno izvajanje čim prej začelo. Vendar pa je prav tako pomembno pridobiti obstoječa evropska sredstva za razvoj te regije, ki znašajo 100 milijard EUR, iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada in Evropskega socialnega sklada. Ta sredstva bodo zagotovila neposredno podporo izvajanju strategije. Če ne bodo opredeljeni projekti, ki bodo uporabili ta sredstva, bo strategija povsem brez vrednosti. Namen strategije za Podonavje je ustvarjanje delovnih mest in spodbujanje gospodarske rasti v regijah, ki jih je prizadela kriza. Uporaba posebnih značilnosti regij lahko povzroči precej učinkovitejšo uporabo strukturnih skladov in ustvari dodano vrednost na regionalni ravni, medtem ko lahko finančna sredstva, ki niso bila porabljena, zagotovijo vir financiranja za makroregionalne projekte. Sprejetje strategije za regijo Podonavja je pristen izid vrha o tej regiji, ki je konec lanskega leta potekal v Bukarešti, ko se je poudarjeno navajalo gospodarski pomen, ki ga EU pripisuje tej reki.

 
  
MPphoto
 
 

  Jan Březina (PPE), v pisni obliki.(CS) Reka Donava povezuje deset evropskih držav. Predstavlja tudi pomemben družbenogospodarski potencial, saj v okoliški regiji živi več kot 200 milijonov ljudi. Podonavje je pomembna osrednja točka programov kohezijske politike EU. Strategija za Podonavje se osredotoča na tri prednostna področja: povezljivost in komunikacije (vključno s prometom, energijo in informacijsko družbo), varstvo okolja in preprečevanje naravnih nesreč ter spodbujanje potenciala za družbenogospodarski razvoj. Po mojem mnenju je treba strategijo za Podonavje izvajati s pristopom od spodaj navzgor in omogočiti pretok blaga in posodobiti infrastrukturo ter s tem izboljšati splošne poslovne pogoje po vsej regiji. Strategija ne sme biti razlog za vzpostavitev novih institucij. Njen glavni namen mora biti krepitev usklajevanja med posameznimi regionalnimi akterji. Zaradi tega se strategiji ne sme dodeliti posebnih sredstev.

Zato je treba vztrajati, da se uporabi načelo „treh NE“, ki ga je odobril Svet: z drugimi besedami, da obstaja proračunska, zakonodajna in upravna nevtralnost. Glede na to mora biti makroregionalna strategija predvsem orodje za spodbujanje učinkovitosti sodelovanja in boljšo uporabo obstoječih sredstev. Prav tako se je nujno odzvati na kritiko namere Komisije, da spodbudi pomorski promet na Donavi z izboljšanjem njene plovnosti. Kritiki, da bodo inženirske spremembe rečne struge povzročile škodo rastlinstvu na rečnih bregovih in splošno poslabšanje okolja na okoliškem območju.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Pozdravljam celovit pristop, ki vključuje pripravo makroregionalnih strategij, uporabnih v celotni Evropski uniji, da bi regionalna politika postala učinkovitejša. Strategija za Baltsko morje že zagotavlja model za usklajevanje politik Evropske unije in financiranje v geopolitičnih ozemeljskih enotah – makroregijah –, opredeljen na podlagi posebnih meril. Posebno pozdravljam sprejetje strategije za Podonavje in podpiram akcijski načrt, ki jo spremlja in ki izpolnjuje potrebo po izboljšanju mobilnosti, zanesljivi oskrbi z energijo, varstvu okolja, socialnem in gospodarskem razvoju, kulturnih izmenjavah, varnosti in civilni zaščiti v Podonavju. Tako kot ta regionalna strategija tudi jaz pozivam k oblikovanju evro-afriškega atlantskega prostora, ki bi omogočil poglobitev odnosov med jugozahodno obalo Evrope, najbolj oddaljenimi regijami in sosednjimi državami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP). To bi izboljšalo tudi sodelovanje glede vprašanj kot so promet, zanesljiva oskrba z energijo, znanstvene izmenjave, razvoj turizma, varnost in boj proti nezakonitemu priseljevanju.

 
  
MPphoto
 
 

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D), v pisni obliki. – (RO) Menim, da strategija EU za Podonavje zagotavlja sredstvo za usklajevanje politik EU in da se bo morala odzvati na izzive, s katerimi se srečuje ta regija. Hočemo primerno strategijo, utemeljeno na novih tehnologijah, inovacijah in naložbah, strategijo, ki bo, ko se bo izvajala, izboljšala kakovost življenja vseh evropskih državljanov v Podonavju.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za resolucijo o izvajanju strategije EU za Podonavje, ker izpolnjuje potrebo po izboljšanju mobilnosti, zanesljivi oskrbi z energijo, varstvu okolja, socialnem in gospodarskem razvoju, kulturnih izmenjavah, varnosti in civilni zaščiti v regiji.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Podonavje ima svoje značilnosti in poseben zgodovinski pomen, ki upravičujejo posebno strategijo Evropske unije, tako kot v primeru Baltskega morja. V središču te makroregije je njegova glavna reka, ki je plovna pot, posebnega pomena za Evropo. Mobilnost, zanesljivo oskrbo z energijo, varstvo okolja, socialni in gospodarski razvoj, kulturne izmenjave, varnost in civilno zaščito na okoliškem območju se lahko izboljša z nameravanim povečanjem medsebojne odvisnosti. Glede na države, ki sestavljajo Podonavje, lahko takšna strategija prispeva k odpravi predhodnih razkolov in prepreči ponovno netenje starih sporov, s čimer bo omogočena okrepljena evropska kohezija in odprtje vrat prihodnjim širitvam Unije. Upam, da naložbe v te regije ne bodo ogrožale ali zmanjšale podpore najbolj oddaljenim regijam, ki si zaradi svoje narave zaslužijo posebno pomoč in spodbude. Ta ukrep bo pomagal tudi evropski koheziji.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Zaradi zahteve Evropskega sveta, naj se pripravi dokument o strategiji EU za Podonavje, je Komisija 8. decembra lani predložila osnutek „strategije EU za Podonavje“, ki je vključevala akcijski načrt. Geostrateški pomen te regije v številnih sektorjih – turizem, promet, okolje, energija, dobri sosedski odnosi, teritorialna kohezija in tako dalje – je pomenil, da je bil Parlament ključni partner pri oblikovanju strategije in mora to tudi ostati v celotnem času njenega izvajanja. Zato pozdravljam sprejetje tega predloga resolucije in se zavedam, da bo prinesel trajnostni razvoj regiji, ki jo prečka največja reka Evropske unije in kjer živi skoraj 160 milijonov ljudi ter katere okoljske in dediščina si zaslužijo klasifikacijo Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) kot območje svetovne dediščine.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. (IT) Člen 3 Pogodbe o Evropski uniji priznava teritorialno kohezijo kot cilj EU. Skupni predlog resolucije, o katerem je danes glasoval Parlament, poziva k uporabi tega načela tudi v zvezi s Podonavjem. V to regijo je vključenih štirinajst držav članic, tudi Nemčija ter Romunija in Bolgarija, in predvsem te države pozivamo k učinkoviti uporabi načela, navedenega v členu 3. Leta 2008 je Parlament pozival Svet in predsedstvo Sveta, naj sestavita strateški načrt, ki bi zagotavljal in izvajal pomoč za to regijo, da bi tako dobila prispevek, ki ga nujno potrebuje, da bi lahko imela močno gospodarstvo, neodvisno od drugih virov financiranja. Tri leta kasneje ponovno pozivamo k izvajanju politike, namenjene dosegi pametne, trajnostne in vključujoče rasti; pozivamo k spodbujanju najbolj prikrajšanih območij, katerih razvoj bi povzročil izboljšanje okoljskih in socialnih pogojev. Moj glas v podporo predlogu resolucije je samo majhna poteza v korist regiji, ki potrebuje evropsko pomoč; ne smemo se zdaj odmakniti od nje.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. − – Pozdravljam to resolucijo, ki: poudarja, da srednja in jugovzhodna Evropa z okoljskega vidika sodi med najbogatejša, a hkrati tudi najobčutljivejša območja Evrope, za katera je značilen ekološko izjemno zapleten in dragocen ekosistem, ki zahteva visoko raven zaščite; pozdravlja cilj evropske strategija za Podonavje, ki je ustvariti regijo, v kateri bo življenje prijetno, ki bo trajnostno naravnana ter hkrati razvita in napredna, to pa želi uresničiti z obvladovanjem okoljskih tveganj, kot so poplave in industrijsko onesnaževanje, z ohranitvijo nadzora nad kakovostjo in količino vodnih rezerv ter z zagotavljanjem njihove trajnostne uporabe in z ohranitvijo biotske raznovrstnosti, krajine ter kakovosti zraka in tal; poudarja, da bo varovanje okolja porečja Donave pomembno vplivalo na razvoj kmetijstva in podeželja na tem območju; poziva k izboljšanju ekološkega stanja Donave, ki je trenutno onesnažena, ter k ukrepom za zmanjšanje onesnaženosti in preprečitev nadaljnjih izpustov nafte ter drugih strupenih in škodljivih snovi; poudarja, da so dobre okoljske razmere za Donavo predpogoj za vse človeške dejavnosti vzdolž reke in priporoča predvsem preučitev okoljskih ciljev.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) S 100 milijoni prebivalstva v 14 državah, izmed katerih je osem držav članic EU, Podonavje obsega nekatere najbogatejše in najrevnejših regij ter ga je mogoče opredeliti kot makroregijo z raznovrstnimi gospodarskimi zmogljivostmi.

Učinkovitost regionalnih politik je treba izenačiti s podporo razvoju in tudi uporabo strategij, ki bodo rešile vrsto lokalnih problemov in spodbudile gospodarsko rast držav, katerih prebivalstvo je povezano z reko, da bi tako spodbujale trajnostni razvoj. Zaradi tega in ker bosta ta strategija – ki je utemeljena na treh medsebojno povezanih ciljih družbenogospodarskega razvoja, izboljšanega prometa in podpore alternativnim virom energije in varstva okolja – in spremljevalni akcijski načrt prispevala k spodbujanju te regije in zmanjšanju obstoječih regionalnih razlik z boljšim usklajevanjem prizadevanj osmih držav članic v regiji, pozdravljam njeno sprejetje.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Cilj strategije za Podonavje je izboljšati uporabo reke kot prometne poti, zaradi česar bo verjetno treba poglobiti plovne kanale. Poleg tega strategija zajema tudi področje energije – ki bi lahko v določenih okoliščinah vključevalo tudi razširitev vodne energije. Namen strategije je tudi biti pomemben dejavnik za spodbujanje gospodarstva. Upati moramo, da bo novi vodilni projekt EU, to je strategija za Podonavje, zato dobila pomembno in oprijemljivo vsebino. Koliko življenja se bo dejansko vdihnilo temu projektu, bo med drugim vsekakor odvisno od tega, kako bo rešena napetost med cilji varstva okolja in povezovanjem Podonavja in ali bo Donava zadostovala kot skupni imenovalec za izvajanje tega ogromnega projekta. Glasoval sem za ta projekt.

 
  
MPphoto
 
 

  Marija Nedelčeva (PPE), v pisni obliki. – (BG) Z veseljem sem podpisala in glasovala za predlog resolucije Evropskega parlamenta o izvajanju strategije EU za Podonavje.

Strategija za Podonavje je priložnost za sprostitev potenciala za razvoj in sodelovanje številnih evropskih regij na različnih področjih. Osredotočila bi se na dva vidika strategije za Podonavje, ki se mi zdita zelo pomembna: razvoj turizma in vzdrževanje varnosti v regiji. Strategija za Podonavje lahko pri razvoju turizma prispeva k izravnavi družbenogospodarskih razlik v Evropi, ustvarjanju delovnih mest in spodbujanju kulturnega dialoga in poznavanja bogate evropske kulturne, etnične in naravne dediščine v regiji.

Strategija za Podonavje lahko pripomore k vzdrževanju varnosti v regiji, ki obdaja Donavo, in igra pomembno vlogo pri nadzoru migracije v Uniji in zunaj nje ter v boju proti kriminalu.

Da bi dosegli resnične rezultate, so prednostnega pomena skupne operacije na občutljivih področjih, kot sta varnost in migracije. Zato pozdravljam krepitev regionalnega sodelovanja na teh področjih in zagotavljanje boljše institucionalne zmogljivosti v zvezi s tem.

 
  
MPphoto
 
 

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. (DE) Strategija EU za Podonavje in njegovih 115 milijonov prebivalcev ponuja priložnost za pospešitev čezmejnega sodelovanja ter tudi trajnostni gospodarski in kulturni razvoj v tej regiji. Junija naj bi Svet opredelil časovni razpored in posebne ukrepe za njegovo izvajanje. V središču strategije se nahaja izboljšanje mobilnosti, oskrbe z energijo, varnosti, varstva okolja in obvladovanja nesreč. Upam, da bo prinesla novo regionalno dinamiko ter bodo udeležene vse interesne skupine in zainteresirane strani v civilni družbi, da bi se podpirane projekte kar najbolje uporabilo. Želimo si tudi pobude na makroregionalni ravni za večjo varnost v zvezi z jedrsko politiko v Podonavju. Ta regija ima še vedno jedrske elektrarne, ki predstavljajo tveganje za okolje in prebivalstvo, vendar pa v presoji vplivov na okolje ni zadostnega posvetovanja oziroma sploh ni posvetovanja s sosednjimi državami in regijami. Tu obstaja potreba po ukrepanju. Zelo pozdravljam dejstvo, da se lahko v okviru strategije za Podonavje uporabi samo sredstva, ki so bila že dana na razpolago v strukturnih skladih (približno 1 milijarda EUR za obdobje 2007–2013) – z drugimi besedami, da se ne razporedi dodatnih sredstev in da niso potrebne nove institucije niti nova zakonodaja. Zato sem glasoval za ta predlog resolucije.

 
  
MPphoto
 
 

  Wojciech Michał Olejniczak (S&D), v pisni obliki. – (PL) Na današnjem glasovanju sem podprl sprejetje skupnega predloga resolucije o izvajanju strategije EU za Podonavje. Zamisel celovitega pristopa, vključno z oblikovanjem strategij za makroregije, ki so strategije na ravni EU, je najboljši primer ozemeljskega sodelovanja, dober način za povečanje učinkovitosti regionalne politike ter jo je treba podpreti in razvijati. Strategija za regijo Baltskega morja, ki je bila sprejeta sredi lanskega leta, je model za usklajevanje politike EU in financiranja makroregij – geopolitičnih ozemeljskih enot, opredeljenih na podlagi posebnih meril.

Za obsežno Podonavje, ki obsega 14 evropskih držav in šteje 115 milijonov ljudi v EU in zunaj nje, je bila potrebna priprava enotnega načrta, ki združuje gospodarske, okoljske, socialne in kulturne vidike (to so tudi štirje stebri strategije).

V okviru potrebe po izvedbi vmesnih analiz izvajanja strategije resolucija podobno kot poročilo o strategiji za regijo Baltskega morja poziva Evropsko komisijo, naj pripravi konkretne instrumente in merila za ocenjevanje projektov na podlagi kazalnikov, ki omogočajo primerjanje. Parlament je Komisijo zavezal tudi k analiziranju prvih rezultatov in izkušenj v zvezi z izvajanjem strategije EU za Podonavje in ob uporabi primera obeh strategij (za Baltsko morje in Podonavje) k opredelitvi možnih virov in metod financiranja za makroregionalne strategije.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. (IT) Spričo neštetih preudarkov o izvajanju te strategije sem se osebno odločil glasovati zanjo, zlasti glede na dejstvo, da je Podonavje, ki obsega14 evropskih držav in približno 15 milijonov ljudi, območje, kjer je mogoče razviti okrepljene sinergije med različnimi politikami EU – kohezijsko, prometno, gospodarsko, energetsko, okoljsko, širitveno in sosedsko politiko. Po mojem mnenju mora strategija zato združevati gospodarske, okoljske, socialne in kulturne elemente, saj bi makroregija, kot je Podonavje, znatno povečala gospodarsko bogastvo celotne Evropske unije s spodbujanjem zaposlovanja in celovitega razvoja. Zato menim, da združevalen in povezovalen značaj strategije izraža prepričanje vseh držav članic, da bi lahko predstavljala pomemben prispevek k premagovanju nekdanjih razhajanj v Evropi ter splošnemu uspehu in večji učinkovitosti Evrope.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Leta 2009 je Evropski svet od Komisije zahteval, naj pripravi evropsko strategijo za Podonavje ob upoštevanju, da Podonavje obsega 14 evropskih držav in 115 milijonov ljudi v Evropski uniji (EU) in zunaj nje: Nemčija, Avstrija, Slovaška, Češka republika, Slovenija, Madžarska, Romunija, Bolgarija, Hrvaška, Srbija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Moldavija in Ukrajina, in je zato območje, kjer je mogoče razviti okrepljene sinergije med različnimi politikami EU. Ne morem drugače, kot da pozdravim sprejetje strategije za Podonavje s strani Evropske komisije ali podprem spremljevalni akcijski načrt, ki je utemeljen na štirih stebrih: povezovanju Podonavja, varstvu okolja, ustvarjanju blaginje in krepitvi Podonavja. Strategija izpolnjuje potrebo po izboljšanju mobilnosti, zanesljivi preskrbi z energijo, varstvu okolja, socialnem in gospodarskem razvoju, kulturnih izmenjavah, varnosti in civilni zaščiti v Podonavju. Upam, da bo evropsko strategijo za Podonavje sprejel Evropski svet in da bo dosežen napredek z njeno čim prejšnjo uveljavitvijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. – (RO) Naloga Podonavja je zagotoviti hrbtenico makroregionalne strukture, ki jo sestavljajo Länder, regije in države članice skupaj z državami, ki še ne spadajo k EU ali tudi ne bodo, vse pa si prizadevajo za splošno blaginjo. Donava ni več modra, kot se glasi naslov Straussovega valčka, projekte za varstvo okolja pa se ocenjuje na 9 milijard EUR. Vse naložbe v donavski bazen morajo biti namenjene pametnim sistemom, utemeljenih na najsodobnejših znanstvenih in tehnoloških dosežkih, varstvo okolja pa mora biti vključeno od samega začetka snovanja sistema („inteligentni sistemi zelenega znanja“).

Te naložbe pomenijo ustvarjanje novih priložnosti za trajnostno gospodarsko rast in izboljšanje kakovosti življenja in s tem razvoj naravnih/okoljskih bogastev in spodbujanje okoljske politike EU, na primer z vzpostavitvijo sistema za upravljanje in nadzor okoljskih dejavnikov, odpravo neželenega okoljskega vpliva v primeru naravnih nesreč, varstvom biotske raznovrstnosti, ohranjanjem in širitvijo pogozdenih območij, parkov in zelenih pasov v urbanih območjih. Podpora lokalnih organov in državljanov je izredno pomembna ter poudarja, da notranji dialog deluje in je učinkovit na vseh ravneh, tako da bo strategija za Podonavje strategija za evropskega državljana.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. S to resolucijo Evropski parlament: 1. pozdravlja dejstvo, da je Evropska komisija odobrila strategijo za Podonavje, in podpira spremljajoči akcijski načrt, ki je osredotočen na štiri stebre (povezovanje Podonavja, varstvo okolja, gradnja blaginje ter krepitev Podonavja) in ki prinaša rešitve za izboljšanje mobilnosti, zanesljive oskrbe z energijo, varstva okolja, socialnega in gospodarskega razvoja, kulturne izmenjave, varnosti ter civilne zaščite v Podonavju; 2. opozarja, da si Evropski parlament od leta 2008 prizadeva za oblikovanje te strategije ter poziva madžarsko predsedstvo Sveta Evropske unije in Evropski svet, naj do junijskega zasedanja Evropskega sveta potrdita strategijo EU za Podonavje in naj jo začneta čim prej izvajati.

 
  
MPphoto
 
 

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. (IT) Glasovala sem za ta predlog resolucije, ker je treba Podonavje, ki obsega 14 evropskih držav in 115 milijonov ljudi, upravljati s skupnim, združenim načrtom, katerega cilj je njegovo gospodarsko in kulturno spodbujanje, da bi se ohranila njegova neprecenljiva umetniška in okoljska lepota. Države članice morajo zdaj izkoristiti strukturne sklade, ki so na razpolago za obdobje 2007–2013, da bi zagotovile največjo možno podporo strategiji. Predvsem se je treba zavezati ustvarjanju delovnih mest, zlasti na področjih, ki jih je gospodarska kriza najbolj prizadela. Če bo strategijo za Podonavje podprla močna politična zaveza, bo lahko prispevala k premagovanju nekdanjih razhajanj v Evropi in s tem storila nadaljnji korak k resničnemu povezovanju Evropejcev. Če bo načrt uspešen, bo imel pozitivne posledice na precej širše geografsko območje in poudaril strateški položaj regije kot evropskih vrat v zahodni Balkan.

 
  
MPphoto
 
 

  Csanád Szegedi (NI), v pisni obliki. (RO) Strategija za Podonavje je projekt Evropske unije, k sodelovanju v katerem so vabljene tudi tretje države, ki mejijo na to reko, njegov cilj pa je razvoj velikega gospodarskega potenciala Podonavja. Reka Donava povezuje 10 evropskih držav, izmed katerih je šest držav članic Evropske unije. Vse te države se spodbuja k sodelovanju na področjih kot so rečni promet, socialna zaščita in razvoj, trajnostni gospodarski razvoj, prometna in energetska infrastruktura, varstvo okolja, turizem, kultura in izobraževanje. Poleg tega opredeljuje skupne odzive na izzive, kot so izboljšanje kakovosti življenja, spodbujanje konkurenčnosti in privlačnosti krajev v Podonavju ter privabljanje naložb na strateških področjih. Menim, da je potrebno boljše usklajevanje med lokalnimi in regionalnimi organi ter organizacijami, ki delujejo v Podonavju, da se zagotovi ustvarjanje delovnih mest in varnost na območju. Podpiram tudi gospodarski in socialni razvoj Podonavja kot prednostnega področja skupnosti in spodbujanje globljega regionalnega povezovanja na tem območju, ki bi zagotovil dinamični zagon za širši evropski gospodarski prostor. Podpiram izvajanje te strategije, saj Podonavje zagotavlja pomemben družbenogospodarski potencial znotraj Evrope.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. (PT) Podonavje obsega 14 držav članic Evropske unije (EU) in skupno 115 milijonov ljudi. Je zelo raznovrstna regija z veliko mero mobilnosti in visoko ravnjo medsebojne povezljivosti. To kaže, da je primerno območje za krepitev sinergij med številnimi politikami, kot so kohezijska, prometna, gospodarska, energetska, okoljska ter celo širitvena in sosedska politika.

Je bogata regija z velikimi gospodarskimi zmogljivostmi, vendar so potrebna usklajena prizadevanja, da bi se razvila povezano, celovito in trajnostno. Celostna in usklajena strategija z namenom sodelovanja med državami članicami in njihovimi regijami se zdi primeren način za dosego cilja teritorialne kohezije. Da bi to dosegli, se mi zdi nujno vključiti vse institucionalne in civilne akterje, predvsem s sodelovanjem v lokalnih in regionalnih subjektih.

Izvajanje strategije mora vključevati tudi učinkovitejšo uporabo strukturnih skladov in zlasti možnost uporabe finančnih sredstev, ki niso bila porabljena v makroregionalnih projektih.

Glasujem za ta predlog resolucije o Podonavju in upam, da bodo za druge evropske makroregije razvite podobne strategije.

 
  
  

Predlog resolucije B7-0111/2011

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasujem za ta predlog resolucije, ker obravnava vprašanja, ki zadeva stabilnost zakonodaje, ki ureja poslovno področje, primera Mihaila Hodorkovskega in Platona Lebedjeva, način boja proti terorizmu ruskih oblasti, zlasti na severnem Kavkazu, in položaj človekovih pravic. Ta resolucija je pomembna, ker poudarja partnerstvo za modernizacijo. Zato glasujem zanjo, ker menim, da modernizacija ruske družbe vključuje izvajanje pravne države.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za ta predlog resolucije, ker zagovarjam, da bo popolno spoštovanje človekovih pravic in pravne države s strani Ruske federacije izboljšalo njeno podobo in verodostojnost v svetu, predvsem v zvezi z njenimi odnosi z Evropsko unijo. Pomembno je, da Ruska federacija spoštuje svoje mednarodne zaveze, nenazadnje v okviru Sveta Evrope, kjer se je zavezala popolnemu spoštovanju evropskih standardov v zvezi z demokracijo, človekovimi pravicami, temeljnimi pravicami in pravno državo.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Čeprav se strinjam s pomisleki kolegov poslancev, ne morem spregledati ogromnega napredka, ki ga je Rusija že naredila v smeri demokracije in pravne države. Vsak nepristranski opazovalec mora priznati, da se je spoštovanje človekovih pravic in svoboščin posameznika v sedanji ruski državi precej izboljšalo v primerjavi s predhodnim sovjetskim režimom; režimom, zaradi katerega smo še vedno osupli, ko odkrivamo nove stvari o njem. Medtem ko razpravljamo o pravni državi v Rusiji, moram izraziti svoje obžalovanje in odločno obsoditi tiste, ki jo ogrožajo z napadanjem, poškodovanjem in ubijanjem nedolžnih ljudi, da bi izpolnili radikalne teroristične načrte. Zato izražam iskreno sožalje žrtvam. Upam, da se bo Rusija še naprej oddaljevala od svoje brutalne sovjetske dediščine, se glede spoštovanja pravic, svoboščin in jamstev za državljane vse bolj približevala Evropski uniji ter bo prevzela svojo vlogo kot evropska sila, o kateri je sanjal Peter Veliki.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Rusija je pomembna partnerica Evropske unije in mora prispevati k vzpostavitvi trajnostnega sodelovanja, utemeljenega na demokraciji in pravni državi. Zato je pomembno, da ni nobenega dvoma glede zagovarjanja pravne države s strani ruskih oblasti. Zaradi tega morajo ruski pravosodni organi in institucije, pristojne za izvajanje prava, uveljavljati svoje obveznosti na način, ki je učinkovit, nepristranski in neodvisen.

Obsojam napad na letališče Domodjedovo in izražam sožalje družinam žrtev. Poudaril bi nujnost, da se ruske oblasti odzovejo na ta napad s pravnimi in zmernimi sredstvi in da se ruskemu pravosodnemu sistemu omogoči svobodno in neodvisno delovanje pri prizadevanjih za obsodbo odgovornih za napad.

 
  
MPphoto
 
 

  Sandra Kalniete (PPE), v pisni obliki. – (LV) S tem predlogom resolucije želijo poslanci pozornost pritegniti k zaskrbljujočim dogodkom v Rusiji, ki se je kot članica Sveta Evrope zavezala, da bo popolnoma spoštovala evropske standarde v zvezi z demokracijo, človekovimi pravicami in pravno državo. V resnici se te standarde ignorira in grobo krši. Nazoren primer tega je sojenje Mihailu Hodorkovskemu in Platonu Lebedjevu, nekdanjima lastnikoma družbe Jukos. Ta primer meji na farso in ne daje vtisa, da v Rusiji za vse velja ena zakonodaja in en pravosodni sistem. Medtem ko obstajajo prizadevanja za obsodbo nasprotnikov ruskega predsednika vlade Vladimirja Putina, se ne naredi prav nič za rešitev umorov Ane Politkovske in drugih novinarjev, ki so bili ubiti. Pravico do srečevanja se odreka tistim v Rusiji, ki mislijo drugače, kršitev prepovedi pa lahko vodi k zaprtju. Vse to je nesprejemljivo.

Hočemo, da je Rusija demokratična, gospodarsko razvita in stabilna država, ki je lahko zanesljiva partnerica svojim sosedam, Evropski uniji in državam Nata. Žal vodilni ruski politiki vztrajajo pri popolnoma drugačni politiki, ki Rusijo vse bolj odtujuje od drugih demokracij. Če hoče Rusija postati članica Svetovne trgovinske organizacije, morajo njeni vodilni politiki močno spremeniti svoj odnos do demokracije, pravne države in človekovih pravic.

 
  
MPphoto
 
 

  Arturs Krišjānis Kariņš (PPE), v pisni obliki. – (LV) Podprl sem predlog resolucije Evropskega parlamenta o pravni državi v Rusiji, ki pozornost usmerja h kršitvam človekovih pravic in temeljnih pravic ter tudi h grožnji, ki obstaja v tej državi, za razvoj demokracije. Zadovoljen sem, da Parlament s sprejetjem te resolucije načeloma priznava, da pravna država in demokracija v Rusiji ne obstajata. Kljub temu bi poudaril, da bo politika Evropske unije do Rusije uspešna samo, če bodo države članice vodile skupno zunanjo politiko. Nedavni dogodki, ko je Francija sklenila dogovor o prodaji bojnih ladij vrste Mistral Rusiji, so dokaz, da je skupna evropska zunanja in varnostna zgolj izmišljotina. Interesi Francije so bili pomembnejši od skupne zunanje politike. Dogovor je bil sklenjen kljub nasprotovanju baltskih držav in pripombam ruskih generalov o potencialu teh ladij, ki je manjkal v vojni z Gruzijo. Tovrstne transakcije spodkopavajo zaupanje med evropskimi državami in potrjujejo uspeh ruske politike „deli in vladaj“. Evropska unija lahko spodbuja pravno državo v Rusiji samo, če bodo države članice skupnim interesom vseh evropskih držav dale prednost pred interesi posameznih držav.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. − Glasoval sem za to resolucijo, ki obsoja dejstvo, da so v Rusiji neodvisni novinarji, aktivisti civilne družbe, odvetniki in zagovorniki človekovih pravic pogosto žrtev groženj in nasilnih dejanj, poleg tega pa tudi dejstvo, da so protiekstremistična zakonodaja in nove določbe zakona o zvezni varnostni službi nejasne, zato se pogosto uporabljajo za nadlegovanje nevladnih organizacij, verskih manjšin in medijskih hiš.

 
  
MPphoto
 
 

  Jiří Maštálka (GUE/NGL), v pisni obliki.(CS) Prebral sem predlog resolucije o pravni državi v Rusiji. Imam tri kratke pripombe. Prvič, menim, da je prav, da je Evropski parlament izkoristil vsako priložnost, da je načel vprašanje človekovih pravic in kakovosti pravne države. To moramo storiti pogosteje in z več državami. Moja druga pripomba zadeva obliko. Naše pripombe morajo biti stvarne. To pomeni, da drugim ne smemo samo pokroviteljsko pridigati, ampak jim moramo ponuditi tudi pomoč. Če sem odkrit, ne vem, kako so lahko kritiki sojenja oligarhov družbe Jukos tako prepričani, da se na sodni postopek izvaja politični pritisk. Napadanje sodbe in ignoriranje dokazov o izogibanju davkom in drugih kaznivih dejanjih, ki so bili predstavljeni, je vsekakor oblika političnega pritiska. Zakaj kritiki avtomatično domnevajo, da so bili dokazi potvorjeni? Imam neštete druge podobne primere. Rusija ima dva glavna problema, povezana s pravno državo. Prvi je dejstvo, da država preživlja preoblikovanje svoje zakonodaje in pravne kulture. Za to je potreben čas in en bo mogoče samo z dobro voljo Kremlja. Drugi problem so nestabilne varnostne razmere in pomanjkanje zaupanja v dobre namere nekaterih svetovalcev. Kako bo Evropska unija pomagala Rusiji v boju proti terorizmu in izročitvi osumljencev terorizma, ki so v državah EU našli varno pribežališče? Kako bo EU ukrepala proti kršitvam političnih pravic tako imenovanih „nedržavljanov“ v državah EU? Zgolj dajanje nasvetov ne zadostuje; ponuditi moramo tudi pomoč.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Prepričan sem, da Rusija ostaja ena izmed najpomembnejših partneric Evropske unije pri vzdrževanju svetovne varnosti in stabilnosti in da je treba zato okrepiti sodelovanje med EU in Rusijo. Okrepiti moramo svojo zavezo sodelovanju z Rusijo, da bi se odzvali na skupne izzive na ključnih področjih, kot so boj proti terorizmu, energetska politika in svetovno gospodarsko upravljanje. EU in Rusija morata okrepiti pogajanja o novem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju, ki je celovit in zavezujoč in ki zajema področja demokracije, pravne države in spoštovanja človekovih in temeljnih pravic. Z rusko vlado je treba razviti skupne pobude, namenjene krepitvi svetovne varnosti in stabilnosti, in predvsem o skupnih sosedah, da bi dosegli mirno rešitev sporov v Gorskem Karabahu, Pridnjestrski republiki in Gruziji v skladu z mednarodnim pravom.

 
  
MPphoto
 
 

  Louis Michel (ALDE), v pisni obliki.(FR) Pravna država je v Rusiji resnično ogrožena. Parafraziramo lahko Marie Mendras in rečemo, da smo priča onemogočanju dohajanja zgodovine. Vse od časa Jelcina smo priča politiki, katere bistvo je oslabitev javnih institucij. Zadeve se na površju morda zdijo zakonite, vendar pa je spoštovanje prava zadušilo preveliko število pravil in ureditev. Sojenji Hodorkovskemu in Lebedjevu sta značilna primera: videz prava se vzdržuje, pravo samo pa se uporablja za namene, ki niso njegov prvotni namen. Gospodarska rast ne bo omogočila pravne države. Gospodarstvo zaradi gospodarstva vodi k zlorabam, izkoriščanju in strankarskim interesom. Bogastvo mora pripomoči k svobodi, spodbujati skupni napredek in omogočiti uspevanje vsakega posameznika. Tržno gospodarstvo ne more biti uspešno brez poštene države, s čimer mislim državo, ki popolnoma prevzema svoje običajne naloge na pošten in pravičen način; državo, ki lahko zagotovi, da imajo njeni državljani pravičen dostop do izobraževanja, zdravstvenega varstva, pravosodja, kulture, uprave in bistvenih osnovnih potreb.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Skupni predlog resolucije o Rusiji zajema nekatere pomembne točke, ki so nujne za vsako demokracijo: neodvisna sodišča, hitra in poštena sojenja ter učinkovit kazenski pregon. Glede tega podpiram besedilo, ko navaja potrebo po odpravi obstoječih pomanjkljivosti v ruskem pravnem in pravosodnem sistemu. Obsojanje terorističnih napadov na letališče Domodjedovo je prav tako pomembno in kaže solidarnost EU s to pomembno partnersko državo. Vendar pa je ton glede nekaterih tekočih ali sedanjih sodnih postopkov (na primer v primeru Hodorkovskega) napačen in nediplomatski. Če govorimo o „politično motiviranih sojenjih“ ali „resnih pravosodnih vprašanjih“, privzemamo jezik političnih nasprotnikov ruskega predsednika vlade. To postane očitno, ko se poziva k „neodvisni sodni reviziji“ sodb.

Namiguje – brez poznavanja ali predhodne preiskave –, da celotno rusko pravosodje ni neodvisno in izdaja „napačne“ sodbe. Te „razsodbe“ od zunaj brez poznavanja resničnih dejstev niso pomembne in poleg tega predstavljajo vmešavanje v notranje zadeve. Zato sem se glasovanja vzdržal.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. (IT) Spričo pogovorov med Evropsko unijo in Rusijo o človekovih pravicah in spričo tega, da je EU še vedno zavezana krepitvi in nadaljnjemu razvoju odnosov med EU in Rusijo ob spoštovanju demokratičnih načel in temeljnih pravic, menim, da Rusija ostaja pomembna partnerica EU v skladu z večjim razvojem sodelovanja med državama. Glasoval sem za predlog resolucije, ker menim, da bosta okrepitev pogajanj in novi sporazum o partnerstvu z Rusijo oživila široko soglasje držav članic v korist demokraciji in pravilnemu delovanju pravosodnega sistema. Poudaril bi tudi dejstvo, da bi popolno spoštovanje človekovih pravic in pravne države izboljšalo podobo Rusije in njeno verodostojnost na svetovnem prizorišču, zlasti v zvezi z njenimi odnosi z Evropsko unijo prek strateškega partnerstva.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Spoštovanje evropskih standardov v zvezi z demokracijo, človekovimi pravicami, temeljnimi pravicami in pravno državo je temeljnega pomena za vse evropske narode. Spoštovanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice mora biti temeljnega pomena za politiko dobrih sosedskih odnosov ljudi in njihovo približevanje. Strinjam se s pozivom tega predloga resolucije, naj Rusija uvede ukrepe za popravo kršitev v posameznih primerih, vključno z zagotavljanjem učinkovitih preiskav in pregonom kršiteljev, ter sprejme splošne ukrepe za izvrševanje sodb, ki vključujejo politične in pravne spremembe za preprečevanje kršitev človekovih pravic v prihodnje. Svet in Komisija morata Rusiji zagotoviti konkretno pomoč in strokovno znanje, da bi se povečala neodvisnost pravnega sistema in služb, pristojnih za izvajanje prava, s čimer bi se izboljšala zmogljivost pravnega sistema države, da se upre političnemu in gospodarskemu pritisku. Predvsem si želim oblikovanja programa za pravno pomoč, ki bi prispeval k izobraževanju in usposabljanju sodnikov, javnih tožilcev in sodstva, nenazadnje glede človekovih pravic.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. S to resolucijo Evropski parlament: 1. ponavlja svoje prepričanje, da ostaja Rusija pomembna partnerica Evropske unije pri izgradnji trajnostnega sodelovanja na temeljih demokracije in pravne države; 2. ostro obsoja teroristični napad na moskovsko letališče Domodjedovo ter izraža sožalje družinam žrtev in solidarnost z ranjenimi v napadu; poudarja, da se morajo ruske oblasti zakonito in zmerno odzvati na ta napad ter ruskemu pravosodnemu sistemu omogočiti prosto in neodvisno delo, da bodo odgovorni za napad privedeni pred sodišče in obsojeni; 3. izraža zaskrbljenost zaradi poročil o politično motiviranih sojenjih, nepravičnih postopkih in opustitvi preiskovanja resnih zločinov, kot so uboji, nadlegovanje in druga nasilna dejanja; poziva rusko sodstvo in organe pregona, naj učinkovito, nepristransko in neodvisno izvajajo svoje naloge ter privedejo storilce pred sodišča.

 
  
MPphoto
 
 

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. (IT) Glasovala sem za ta predlog resolucije, ker menim, da lahko okrepi obstoječi sporazum o partnerstvu in sodelovanju z Rusijo. Osemdeset odstotkov tujih naložb v Rusiji prihaja iz Evrope, zato bi krepitev tega partnerstva Evropi pomagala izvajati bolj konkurenčno politiko na vseh področjih delovanja. V smislu energije se več kot 45 % našega plina in 29,9 % naše nafte uvaža iz Rusije; brez njiju bi prenehali delovati kuhinje in ogrevalni sistemi v polovici Evrope. Glede na naše skupne interese v gospodarskem, energetskem in varnostnem sektorju bi nov sporazum o partnerstvu s Kremljem evropskemu gospodarstvu zagotovil večjo stabilnost po nedavni finančni krizi. Poleg tega ta resolucija Rusijo kot članico Sveta Evrope spodbuja, naj se zaveže k popolnemu izpolnjevanju evropskih standardov v zvezi z demokracijo, človekovimi pravicami in pravno državo. Sprejetje skupne, skladne politike za spodbujanje človekovih pravic bi bil korak naprej pri njihovem uveljavljanju po vsem svetu.

 
  
MPphoto
 
 

  Marie-Christine Vergiat (GUE/NGL), v pisni obliki.(FR) Nenavadno je, kako se je v zvezi z Rusijo Evropski parlament bodisi pogrezal v popuščanje ali v nekaj, čemur pravim „protirusko“ razmišljanje, ki sta ga v preteklosti spodbudila protisovjetskost in s tem zagrizen protikomunizem. Čas je, da se zavemo, da je berlinski zid padel pred več kot 20 leti in da sedanji režim ni več povezan s predhodnimi. Kljub temu pa je to režim, ki nima nič opraviti s pravno državo in ki nenehno zaničuje najosnovnejše človekove pravice. Po mojem mnenju ni razloga, da se Rusijo obravnava drugače kot druge države po svetu.

Obsoditi je treba vsaj napade na svobodo izražanja in slabo upravljanje tamkajšnjega pravosodnega sistema.

Ta resolucija je preveč prizanesljiva do ruske vlade in predvsem do Dimitrija Medvedjeva. Zato sem se odločila vzdržati glasovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Anna Záborská (PPE), v pisni obliki. (SK) Podprla sem predlog resolucije o pravni državi v Rusiji, čeprav menim, da to ni zadnja takšna resolucija, o kateri razpravljamo in glasujemo v Evropskem parlamentu v zvezi z Rusijo. Vendar pa me navdaja z upanjem, da je Parlament našel politično voljo kritizirati državo, od katere je Evropa v veliki meri odvisna zaradi oskrbe s surovinami. Evropi in Rusiji je namenjeno, da medsebojno sodelujeta – in ne samo na področju proizvodnje. Smo dve plati ene civilizacije; naši zgodovini sta dve razlagi istega nabora vrednot. Če naj ta civilizacija preživi, se morata ta dva vidika univerzalnih vrednot približati. Vesela bi bila, če bi našo kritično resolucijo Rusi razumeli kot prizadevanje za iskanje skupnih temeljev in kot opozorilo, da so nekateri izmed ukrepov in pristopov državnih organov v ostrem nasprotju s tem temeljem vrednot.

 
  
  

Predlog resolucije B7-0128/2011

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasujem za ta predlog resolucije, katerega glavni cilj je uskladiti naložbe Svetovne banke v zvezi z energijo z razvojnimi cilji. Strinjam se, da se mora energetska strategija lotiti in omogočiti prehod k okoljsko trajnostnemu energetskemu razvoju in da mora Svetovna banka sprejeti pristop za razvoj zasebnega sektorja, ki zagotavlja največje koristi revnim, obenem pa se bori proti podnebnim spremembam. Obžalovanja vredno se mi zdi, da imajo posojila za fosilna goriva še vedno vodilno vlogo kljub temu, da je strateški cilj postopna odprava financiranja za tovrstne projekte. Prav tako z zaskrbljenostjo opažam, da je še vedno malo nadzora nad večino večstranskega financiranja, ki se dodeli prek finančnih posrednikov: ti bi si morali prizadevati za jasne razvojne cilje. Svetovno banko pozivam, naj svojo sedanjo strategijo preusmeri z obsežnega, k izvozu usmerjenega energetskega modela k majhnim, decentraliziranim energetskim projektom, ki se jasneje odzivajo na osnovne potrebe na podeželju. Nazadnje bi povedal, da se popolnoma strinjam s potrebo po tem, da Svetovna banka pred odobritvijo financiranja jasno določi in javno objavi razvojne koristi.

 
  
MPphoto
 
 

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. (LT) Glasovala sem za ta predlog resolucije, ker mora energetska strategija obravnavati vprašanje, kako lahko dostop do energije pomaga ljudem iz revščine, obenem pa omogočati prehod na pot okoljsko trajnega energetskega razvoja. Svetovna banka si mora prizadevati za pristop k razvoju zasebnega sektorja, ki zagotavlja največje koristi za revne, obenem pa se bori proti podnebnim spremembam. V celostni analizi stroškovne učinkovitosti energetskih možnosti je treba upoštevati okoljske in socialne dejavnike na nacionalni in tudi regionalni ravni. Omeniti je treba, da imajo posojila, povezana s fosilnimi gorivi, kljub nedavnim povečanjem posojil za obnovljive vire in energetsko učinkovitost še vedno vodilno vlogo v celotnem energetskem portfelju Svetovne banke. Naložbe v fosilna goriva potekajo tudi prek finančnih posrednikov, česar pa Svetovna banka ne obračuna v svojih letnih zneskih za energetski sektor. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da Svetovna banka še naprej veliko vlaga v elektrarne na premog, s čimer bodo države v razvoju še desetletja priklenjene na energijo, ki se pridobiva iz premoga.

 
  
MPphoto
 
 

  Nikolaos Chountis (GUE/NGL), v pisni obliki. (EL) Glasoval sem proti poročilu o energetski strategiji Svetovne banke, predvsem zaradi sprejetja zelo negativnega predloga spremembe skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov), ki spreminja pomembno točko v prvotnem predlogu resolucije. Če sem natančen, ta sprememba iz predloga resolucije črta zaskrbljenost, da bo Svetovna banka vključila jedrsko energijo kot „obliko čiste“ energije. Predlog resolucije torej sprejema uporabo jedrske energije kot rešitev za zmanjšanje emisij ogljika. Če zaključim, ni sprejeta samo jedrska energija; predlog naj bi jo spodbujal kot obliko „čiste“ energije za boj proti podnebnim spremembam in zmanjšanje emisij ogljika. Vendar pa je spodbujanje jedrske energije neposredno v nasprotju z zahtevo za svet brez jedrske energije bodisi v vojaške bodisi v „miroljubne“ namene.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za predlog resolucije o energetski strategiji Svetovne banke, ker menim, da mora podpreti prehod k poti proti energetskemu razvoju, ki je trajnosten v okoljskem smislu v najmanj razvitih državah, obenem pa prispevati k ciljem Evropske unije, ki zadevajo podnebne spremembe in boj proti revščini.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Glede na podatke v predlogu resolucije trenutno 1,5 milijarde ljudi nima dostopa do elektrike, od teh jih štiri petine živi v podsaharski Afriki in južni Aziji, skoraj 2,4 milijarde ljudi pa za kuhanje in gretje še vedno uporablja tradicionalna goriva iz biomase, kar je netrajnostna raba naravnih virov. Prav zaradi tega je ključno, da Svetovna banka sprejme novo strategijo za financiranje energetskih projektov ter se zaveže zagotavljanju učinkovite, dostopne in čiste energije kot sredstva za zmanjšanje revščine in spodbujanje gospodarske rasti. V tem okviru Parlament, ko bo Svetovna banka dokončala svojo energetsko strategijo, in glede na to, da se je predhodno zavezala, da bo polovica njenih naložb v energijo „nizkoogljična“, poziva k prednostni obravnavi projektov čiste energije in predvsem k jasni zavezi obnovljivi energiji kot sredstvu za spodbujanje trajnostnega razvoja v revnejših regijah.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Ta predlog resolucije Evropskega parlamenta obravnava energetsko strategijo Svetovne banke za države v razvoju. Pomembnost te teme lahko razumemo, če upoštevamo, da trenutno več kot 1,5 milijarde ljudi nima dostopa do elektrike, kar je temeljna pravica vseh državljanov. V času, ko Svetovna banka dokončuje svojo novo energetsko strategijo, postane natančen pristop še pomembnejši. Iskreno povedano in kljub temu, da se je o tej temi razpravljalo pred več kot 20 leti, rezultati nikakor niso zadovoljivi.

Ostajamo preveč odvisni od fosilnih goriv, namesto da bi raziskali alternativne vire energije. Pospešujemo podnebne spremembe in škodujemo narodom, ki živijo v skrajni revščini. Zato menim, da mora Svetovna banka pregledati svojo politiko o izkoriščanju energije, pridobljene iz fosilnih goriv – in pomoč temu sektorju narediti preglednejšo –, in spodbujati zeleno energijo, da bi zmanjšala ne samo onesnaženost zraka, ampak predvsem odvisnost držav v razvoju od zunanjih virov energije.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. − Glasoval sem za resolucijo, ki pozdravlja energetsko strategijo Svetovne banke in opozarja, da bi morala posebej obravnavati vprašanje, kako lahko dostop do energije pomaga ljudem iz revščine, obenem pa omogočati prehod na pot okoljsko trajnega energetskega razvoja; poziva Svetovno banko, naj se zavzema za takšen pristop k razvoju zasebnega sektorja, ki bo čimbolj koristil revnim in se obenem lotil podnebnih sprememb; in poudarja, da je treba okoljske in družbene dejavnike na nacionalni ravni in na ravni lokalnih skupnosti upoštevati pri celostni analizi stroškovne učinkovitosti energetskih možnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Nihče ne dvomi, da je dostop do sodobnih energetskih storitev pogoj za izkoreninjenje revščine ter gospodarski razvoj ali da je za dosego tega nujno, da so energetske storitve zanesljive, cenovno dostopne, zlasti za revne, in enakomerno razporejene, da premostijo vrzel med mesti in podeželjem. Globoko v 21. stoletju okoli 1,5 milijarde ljudi nima dostopa do elektrike, od teh jih štiri petine živi v podsaharski Afriki in južni Aziji, predvsem na podeželskih področjih, in skoraj 2,4 milijarde ljudi za kuhanje in gretje še vedno uporablja tradicionalna goriva iz biomase, kar povzroča resne zdravstvene težave in smrt 1,9 milijona ljudi letno zaradi onesnaženja zaprtih prostorov in okoljsko škodo zaradi netrajnostne rabe naravnih virov.

Zato mora Svetovna banka dati prednost dostopu do energije v majhnem obsegu in na lokalni ravni, zlasti v najmanj razvitih državah v Afriki in Aziji.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Okoli 1,5 milijarde ljudi po svetu, večinoma v državah v razvoju v Afriki in vzhodni Aziji, še vedno nima dostopa do elektrike. Predvsem na podeželju je mogoče opaziti, da se prebivalstvo zaradi tega pogosto še vedno uporablja tradicionalna goriva iz biomase in peči na oglje. Vendar pa ne smemo pozabiti, da to predstavlja precejšnjo tveganje za zdravje. Svetovno banko, ki si prizadeva spodbujati trajnostno energijo, je treba pozvati, naj da prednost takšnim regionalnim projektom namesto obsežnim komercialnim projektom. To bi, prvič, omogočilo spodbujanje proizvodnje trajnostne ekološke energije in, drugič, omogočilo tudi upoštevanje regionalnih zahtev. Da bi dosegli ekološko in gospodarsko trajnost, bi bilo želeno dati prednost majhnim, alternativnim, lokalnim energetskim projektom, saj bi to lahko preprečilo, da je treba kupovati energijo, ki je pogosto draga. Vzdržal sem se glasovanja, ker menim, da moramo počakati na strategijo Svetovne banke, katere objavo se pričakuje sredi leta.

 
  
MPphoto
 
 

  Rolandas Paksas (EFD), v pisni obliki. (LT) Glasoval sem za predlog resolucije o energetski strategiji Svetovne banke za države v razvoju. Energetske potrebe v državah v razvoju se povečujejo, zato je treba upoštevati energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije. Energetske storitve morajo biti zanesljive, cenovno dostopne in enakomerno razporejene po vsej družbi, da bi se učinkovito spopadle z revščino in premostile vrzel med mesti in podeželjem. Glede na potrebe držav v razvoju mora Svetovna banka povečati raznovrstnost energetskega portfelja in povečati posojila za obnovljive vire in energetsko učinkovitost. Strinjam se s predlogom, da mora dodeljeno financiranje predvsem spodbujati kombinacijo energetske učinkovitosti in obnovljive energije. Prednost je treba dati manjšim decentraliziranim energetskim projektom in zagotavljanju dostopa do energije za prebivalstvo držav v razvoju. Pozornost se usmerja k dejstvu, da mora Svetovna banka večji pomen pripisati grožnji, ki jo biogoriva predstavljajo za oskrbo s hrano. Poleg tega je treba vzpostaviti strožje spremljanje in nadzor dejavnosti finančnih posrednikov.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Strinjam se s pomisleki in predlogi Evropskega parlamenta v tem predlogu resolucije o energetski strategiji Svetovne banke, za katerega sem glasovala. Ker je dostop do sodobnih energetskih storitev pogoj za izkoreninjenje revščine ter gospodarski razvoj in ker pravica do energije pomeni, da morajo biti energetske storitve zanesljive, cenovno dostopne in enakomerno razporejene, da premostijo vrzel med mesti in podeželjem, se mi zdi ključnega pomena spodbujanje naložbene politike, utemeljene na trajnostni rabi naravnih virov. Zato se strinjam s priporočili Evropskega parlamenta Svetovni banki na tem področju.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. Končno smo glasovali za predloženo resolucijo, ker so bili sprejeti predlogi sprememb 2, 3 in 4, katerih namen je bil črtati pojem „nizkoogljičen“.

 
  
MPphoto
 
 

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. (IT) Glasovala sem za ta predlog resolucije, ker je dostop do sodobnih energetskih storitev pogoj za izkoreninjenje revščine ter gospodarski razvoj. Pravica do energije pomeni, da morajo biti energetske storitve zanesljive, cenovno dostopne, zlasti za revne, in enakomerno razporejene, da premostijo vrzel med mesti in podeželjem. Energetska strategija Svetovne banke ima takšen pristop in se mora močno zavezati reševanju ljudi iz revščine, obenem pa omogočati prehod na pot okoljsko trajnega energetskega razvoja. Svetovna banka si mora zato prizadevati za pristop k razvoju zasebnega sektorja, ki zagotavlja največje koristi za revne, obenem pa se bori proti podnebnim spremembam.

 
  
MPphoto
 
 

  Eva-Britt Svensson (GUE/NGL), v pisni obliki. (SV) Glasovala sem za poročilo, ki je na splošno dobro. Vendar pa ne podpiram stališča, da je jedrska energija oblika čiste energije.

 
  
  

Predlog resolucije B7-0097/2011

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasujem za ta predlog resolucije, ker sedanja kriza izpostavlja pomisleke, da zdajšnji mehanizem ne bo omogočil premagovanja krize, saj jo poslabšuje pomanjkanje skladnosti pri doseganju petih glavnih ciljev, nenazadnje v zvezi s stopnjami zaposlenosti. Letni pregled rasti in okvir evropskega semestra predstavljata ključna instrumenta, vendar pa ne smeta niti nadomestiti niti zmanjšati smernic širše gospodarske politike in politike zaposlovanja. Zavezati se moramo vrsti ukrepov, ki omogočajo prepoznavnost bistva gospodarskih ukrepov, ki vključujejo sistem evroobveznic, zelo likviden trg javnih obveznic, nižje obrestne mere in uvedbo evropskega davka na finančne transakcije za omejitev špekulacij. Ne smemo ogrožati razvoja ali ustvarjanja delovnih mest, zato predlagam močnejšo vlogo Evropske investicijske banke in Evropske banke za obnovo in razvoj pri podpiranju naložb v infrastrukturo, tehnologije in mala in srednje velika podjetja. Poudaril bi tudi, da strategije za rast in delovna mesta ne more ogroziti sedanja kratkoročna vizija proračunske konsolidacije: v njenih ciljih je treba upoštevati javne naložbe.

 
  
MPphoto
 
 

  Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. – (LT) Glasovala sem za to resolucijo o strategiji Evropa 2020. Evropski parlament izraža svoje prepričanje, da bi morala strategija Evropa 2020 Evropi pomagati, da okreva in da bo ob izhodu iz krize močnejša, in sicer z ustvarjanjem delovnih mest, s pametno, trajnostno in vključujočo rastjo, ki bo temeljila na petih krovnih ciljih EU glede spodbujanja zaposlovanja, izboljšanja pogojev za inovacije, raziskave in razvoj, uresničevanja ciljev v zvezi s podnebnimi spremembami in energijo, izboljšanja ravni izobrazbe in spodbujanja socialnega vključevanja, zlasti z zmanjšanjem revščine. Menim, da so ukrepi strategije Evropa 2020 ključnega pomena za prihodnost vseh evropskih državljanov, zagotavljanje trajnostnih delovnih mest, dolgoročno gospodarsko rast in družbeni napredek, vendar pa se strinjam z bojaznijo, izraženo v tem predlogu resolucije, da strategija Evropa 2020 zaradi šibke strukture upravljanja ne bo mogla izpolniti svojih obljub. Pomembno je omeniti, da moramo za uspešno izvajanje strategije Evropa 2020 zapreti vrzel med svojimi napovedanimi ambicijami, razpoložljivimi viri in uporabljeno metodologijo in moramo izvesti reforme in zagotoviti zelo konkretne in zgodnje javne in zasebne naložbe v širok nabor projektov. Evropska komisija in Svet morata tu pomembno prispevati. Obenem je treba države članice spodbujati, da v svojih programih nacionalnih reform največjo prednost namenijo obravnavi brezposelnosti. Izvajanje strategije Evropa 2020 bo uspešno samo, če bodo EU in države članice združile svoja prizadevanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Regina Bastos (PPE), v pisni obliki. − (PT) Sedanja gospodarska in finančna kriza je v Evropi povzročila velike izgube delovnih mest. Prednostna naloga strategije Evropa 2020 in evropske strategije zaposlovanja je ustvariti več in boljša delovna mesta v Evropi. Cilj je Evropo spremeniti v pametno, trajnostno in vključujoče gospodarstvo o rastjo ob sočasnem zagotavljanju visoke stopnje zaposlenosti, produktivnosti in socialne kohezije. Evropa mora s skupnim ukrepanjem premagati sedanjo situacijo.

Ta predlog resolucije je korak v to smer in Komisijo in Svet skupaj z Evropskim parlamentom poziva, naj v politike, oblikovane za ponovno ustvarjanje delovnih mest in rast, vključita nacionalne parlamente, socialne partnerje ter regionalne in lokalne organe. Za dosego tega je treba okrepiti metodo Skupnosti in evropski semester sprejeti v sveženj o zakonodajnem upravljanju. Pozdravljamo poudarjanje vloge malih in srednje velikih podjetij in enotnega trga pri ustvarjanju delovnih mest. Nazadnje bi poudarili vlogo „programa za nova znanja in spretnosti in nova delovna mesta“ pri doseganju teh ciljev. Zato sem glasovala za to resolucijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Bennahmias (ALDE) , v pisni obliki. – (FR) Pred Evropskim svetom v marcu in predstavitvijo nacionalnih ciljev držav članic v aprilu smo podali svoje mnenje o strategiji EU 2020. Ta strategija je trenutno samo strategija na papirju in več časa, kot mine, verjetneje je, da se bo ponovil neuspeh lizbonske strategije. Zato se moramo odzvati: reči moramo „da“ ambicioznim ciljem, vendar ne brez proračunskih sredstev za njihovo dosego. Cilji morajo iti z roko v roki z resničnimi proračunskimi obveznostmi, kajti kako naj drugače pripravimo kar koli drugega kot strategijo na papirju? Bodisi med pogajanji o naslednjem večletnem finančnem okviru ali v razpravi o lastnih sredstvih EU bo Parlament moral izraziti svoje mnenje, da zagotovi, da bodo priporočljivi cilji strategije EU 2020 izenačeni z ustreznimi možnostmi financiranja.

 
  
MPphoto
 
 

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. (LT) Glasovala sem za ta predlog resolucije, ker je treba države članice Evropske unije spodbujati, naj v svojih nacionalnih programih in načrtih največjo prednost namenijo obravnavi brezposelnosti in dolgoročni izključenosti s trga dela. To bi bilo treba združiti z ukrepi za srednjeročno in dolgoročno zagotavljanje več novih delovnih mest, boljših delovnih mest in visoke ravni kakovostne zaposlitve. Poudarila bi, da morajo države članice večjo pozornost nameniti boju proti revščini otrok z ustreznimi ukrepi, tako da ne bo omejen njihov osebni razvoj in da ne bodo prikrajšani pri vstopu v poklicno življenje. Pozdravljam vodilne predloge, namenjene izvajanju ciljev strategije Evropa 2020, kot so „industrijska politika za dobo globalizacije“, „program za nova znanja in spretnosti in nova delovna mesta“, „evropska platforma za boj proti revščini in socialni izključenosti“ in druge pobude. Strinjam se s predlogi „evropske platforme za boj proti revščini in socialni izključenosti“, vendar pa bi predlagala posebno ukrepanje za zagotavljanje socialne vključenosti. Zelo pomembno je tudi pripraviti program, katerega namen je spodbujanje dostojnega dela, zagotavljanje pravic delavcev po vsej Evropi in izboljšanje delovnih pogojev, boj proti neenakosti, diskriminaciji in revščini zaposlenih.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Cilj strategije Evropa 2020 je zagotoviti izhod iz krize in pripraviti gospodarstvo Evropske unije na naslednje desetletje. Njen namen je spodbujati znanje, inovacije, izobraževanje in digitalno družbo, našo proizvodno strukturo narediti bolj gospodarno z viri, obenem pa okrepiti konkurenčnost, in povečati stopnjo vključenosti na trg dela in pridobitev kvalifikacij ob sočasnem boju proti revščini. Izpostavila bi predvsem pobudo „Unija inovacij“, ki obravnava glavne družbene izzive, kot so energetska in prehranska varnost, podnebne spremembe, zdravje in staranje prebivalstva. Vendar pa obstaja potreba po okrepitvi, spodbujanju in zagotavljanju financiranja raziskav, inovacij in razvoja v EU. Pozivam k povečanju financiranja za ključne instrumente za raziskave, inovacije in uporabo, ki so že sprejeti, kot je strateški načrt za energetsko tehnologijo (Načrt SET). Prav tako bi poudarila pomemben prispevek okvirnega programa za raziskave in strukturnih skladov k spodbujanju raziskav, razvoja in inovacij na nacionalni in regionalni ravni.

 
  
MPphoto
 
 

  Nikolaos Chountis (GUE/NGL), v pisni obliki. (EL) Glasoval sem proti predlogu resolucije o strategiji Evropa 2020. Strategija Evropa 2020 je nadaljevanje neuspešne lizbonske strategije in ne more zagotoviti odgovorov na vprašanja, ki se glasijo, kako si bomo opomogli od krize in ustvarili nova delovna mesta. Natančna uporaba te strategije – in s tem napačnih politik, ki so povzročile krizo – bo še dodatno spodkopala pravice evropskih delavcev. Družbenogospodarsko upravljanje EU potrebuje alternativno politiko, ki bo zavrnila vsak „pakt za konkurenčnost“ in pomagala uresničiti pravo gospodarsko konvergenco med državami članicami. Evropska unija nujno potrebuje strategijo, ki bo spodbujala vrednote, kot so solidarnost, socialna pravičnost, enakost spolov in iskrena prizadevanja za boj proti revščini. Skupaj z drugimi levičarskimi poslanci Evropskega parlamenta smo predložili alternativni predlog resolucije, ki opisuje ukrepe in mehanizme, potrebne za Evropo, katere cilj je gospodarsko, socialno in okoljsko izvedljiva rast s polno zaposlenostjo in pravicami za delavce.

 
  
MPphoto
 
 

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D), v pisni obliki. – (RO) Menim, da je vključitev gospodarske rasti, socialnih ciljev in boja proti revščini na seznam ciljev zelo pomembno za Evropo, saj bo izpolnitev teh ciljev pomagala zaščititi gospodarsko neodvisnost Evropske unije. Glavni izzivi, s katerimi se soočajo EU in njene države članice v smislu zaposlovanja in brezposelnosti, se morajo odražati v političnem okviru smernic za zaposlovanje EU in vključeni vanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) V času, ko se razpravlja o svežnju za gospodarsko upravljanje, katerega namen je okrepiti finance držav članic in Unije kot celote, moram poudariti pomembnost njegove povezanosti s strategijo Evropa 2020. Po mojem mnenju je prispevek strategije k izboljšanju konsolidacije nacionalnih financ in financ Unije, inovacij in s tem konkurenčnosti in rasti posebno pomemben. Ta predlog resolucije, ki je skladen z nekaterimi predlogi o gospodarskem upravljanju, o katerem trenutno razpravljamo, določa osnovna načela, ki bodo veljala v prihodnjih razpravah, in opredeljuje ključne zamisli, ki jih je treba upoštevati. V mislih imam predvsem potrebo po upoštevanju metode Skupnosti, ki vodi k večji enotnosti med državami članicami, po vključitvi evropskega semestra, ki omogoča izboljšanje usklajevanja med nacionalnimi politikami, in po politikah, ki spodbujajo evropsko konkurenčnost, kot je podpora za inovacije, mala in srednje velika podjetja in izvajanje enotnega trga.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Svet na splošno in predvsem Evropska unija sta preživljala težko obdobje, katerega primer je sedanja gospodarska in finančna kriza. Da bi končal te razmere, je Evropski svet 17. junija 2010 sprejel strategijo Evropa 2020 za zaposlovanje in pametno, trajnostno in vključujočo rast. Gre za strategijo rasti za naslednje desetletje, ki daje zagon evropskemu gospodarstvu, da bi doseglo visoke standarde zaposlovanja, produktivnosti in socialne kohezije. Cilji, ki jih je treba doseči do leta 2020, so ambiciozni: v smislu izobraževanja je treba zmanjšati stopnjo osipa v šolah pod 10 % in povečati odstotek 30- do 34-letnikov, ki so diplomirali, na 40 %; v socialnem smislu je treba 20 milijonov ljudi rešiti pred tveganjem revščine in socialne izključenosti. V znanstvene raziskave se namerava vložiti 3 % bruto domačega proizvoda.

Pozdravljam izbiro vodilnih pobud za strategijo Evropa 2020, katerih cilj so izobraževanje, zaposlovanje, mladi, inovacije, program za digitalne tehnologije, okolje, globalizacija, uporaba virov in boj proti izključenosti, kar bo spodbudilo rast in konkurenčnost. Pozdravljam tudi sprejetje te strategije in institucije Evropske unije in vlade držav članic pozivam, naj si vneto prizadevajo za dosego ciljev, zastavljenih v strategiji Evropa 2020.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Stvarnost kaže, da izjave o nameri ne zadostujejo ne glede na to, kako skromne so v socialnem smislu, za dosego teh ciljev. To še posebno velja, ko predlagane politike sledijo povsem enaki poti kot predhodno sprejete politike, ki so temeljni vzrok socialne krize, ki jo preživljamo. Tako je v primeru strategije Evropa 2020, s katero se zdaj povezuje tako imenovano „gospodarsko upravljanje“.

Koraka, ki ga nameravajo narediti v tem tako imenovanem gospodarskem upravljanju z oblikovanjem „evropskega semestra“ – okrepitev kazni, povezanih z izpolnjevanjem pakta za stabilnost in rast, smernic gospodarske politike in kazalnikov, ki bodo morda sprejeti –, ne spremlja pomembno povečanje proračuna Skupnosti, kar je vedno ključni pogoj za premik v smeri gospodarske in socialne kohezije in preprečevanje poslabšanja sedanjih razhajanj. Ustvariti nameravajo pravi prisilni jopič za države članice, da bodo izvajale tako imenovane varčevalne ukrepe, kar vključuje okrepitev neoliberalne agende z vsemi njenimi resnimi protidružbenimi posledicami.

Če glede tega obstajajo kakršni koli dvomi, poglejte francosko-nemški projekt za tako imenovani pakt za konkurenčnost, katerega cilj je dvigniti upokojitveno starost, ogroziti kolektivna pogajanja in zadati še en udarec pravicam delavcev in socialnim pravicam, da se zagotovi povečanje zaslužkov gospodarskih in finančnih interesnih skupin.

Zato smo glasovali proti temu predlogu resolucije.

 
  
MPphoto
 
 

  Mathieu Grosch (PPE), v pisni obliki. (DE) Namen predloga spremembe 2 je poudariti, da mora Komisija v tej strategiji večjo pozornost posvetiti vlogi mobilnosti in prometa. V prometnem sektorju moramo ne samo prispevati k zmanjšanju emisij CO2, ampak tudi ohraniti Evropo kot središče proizvodnje in razvoja. To med drugim vključuje povečanje naložb v raziskave in učinkovito somodalnost pri vzpostavljanju vseevropskih omrežij.

 
  
MPphoto
 
 

  Elisabeth Köstinger (PPE), v pisni obliki. (DE) Evropska unija je v strategiji Evropa 2020 politiko zaposlovanja razglasila za ključno vprašanje. Pomembno je, da si vse države članice skupaj in posamezno prizadevajo za opredeljene cilje, da bi lahko v Evropi dosegli visoko stopnjo zaposlenosti in produktivnosti. Te cilje je mogoče doseči samo, če bomo skupaj ukrepali na področjih, kot so boj proti strukturni brezposelnosti, razvoj usposobljene delovne sile, spodbujanje kakovosti dela in izboljšanje uspešnosti izobraževalnih sistemov. Zato podpiram predlog resolucije, ki opredeljuje smernice gospodarskih politik in smernice za zaposlovanje za države članice.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. (IT) Strategija Evropa 2020 ni nič manj kot projekt, ki združuje vse ukrepe, ki jih mora sprejeti Evropska unija, da bi za vsaj 20 milijonov zmanjšala število ljudi, ki živijo v revščini ali jih ta ogroža. Čeprav je ambiciozen, je ta cilj vodilno načelo gospodarske dejavnosti Evropske unije. To seveda vključuje odgovorno dejavnost, katere cilj je spremeniti samo gospodarsko strategijo, kar zadeva države članice, vendar pa si morajo še pred tem vse evropske institucije prizadevati za enotni cilj. S predlogom resolucije o strategiji Evropa 2020 je Parlament danes sprejel vrsto predlogov Svetu, tako da bi lahko skupaj dosegli končni cilj, ne da bi uničili upanje vseh evropskih državljanov. Te zahteve zadevajo potrebo po sodelovanju z Evropsko investicijsko banko in Evropsko banko za obnovo in razvoj pri pripravi svežnja ukrepov na področju energije, zanesljive oskrbe s hrano, podnebnih sprememb, zdravja, politike mladih, raziskav in predvsem industrijske politike, katerega namen je ustvariti močne sisteme socialne zaščite in zmanjšati stopnjo brezposelnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. − Glasoval sem za to resolucijo, ki poudarja, da so ukrepi strategije Evropa 2020 ključnega pomena za prihodnost vseh evropskih državljanov, zagotavljanje trajnostnih delovnih mest, dolgoročno gospodarsko rast in družbeni napredek; se boji, da strategija Evropa 2020 zaradi šibke strukture upravljanja ne bo mogla izpolniti svojih obljub, in zato odločno poziva Svet, naj okrepi metodo Skupnosti; ponovno poudarja, da je pomembno vključiti cilje EU 2020 v okvir gospodarskega upravljanja, in poziva, naj bo evropski semester del svežnja o zakonodajnem upravljanju, ob zgodnji vključitvi nacionalnih parlamentov in socialnih partnerjev, da bi spodbudili demokratično odgovornost, lastništvo in legitimnost; poudarja, da je uresničitev strategije Evropa 2020 bistvena in obvezna.

 
  
MPphoto
 
 

  Iosif Matula (PPE), v pisni obliki. (RO) Gospodarska kriza je imela nesorazmerne učinke na socialne skupine. Zaskrbljujoče je, da je stopnja brezposelnosti mladih dvakrat višja od povprečne evropske stopnje. Potrebni so programi reform, da bi ublažili učinke krize, posledica česar bo ustvarjanje delovnih mest. V tem okviru lahko omenim ukrepe, ki jih je sprejela romunska vlada in so namenjeni spodbujanju podjetniške pobude med mladimi. Poleg povečanja števila delovnih mest je pomembno tudi izboljšati njihovo kakovost. Ta cilj lahko dosežemo s spodbujanjem raziskav in inovacij, z večjim sodelovanjem poslovnega sektorja v akademskem življenju in s prilagoditvijo šolskega učnega načrta potrebam trga dela.

V zvezi s tem je treba izvesti študije o gospodarskem razvoju v državah članicah. Predvsem jih je treba uskladiti na ravni EU in opredeliti tista področja, na katerih lahko Evropska unija razvije primerjalne prednosti na svetovnem trgu. Poleg tega bi priznavanje diplom na ravni EU omogočilo prosti pretok delovne sile in podprlo vzpostavitev pravega enotnega evropskega trga. Cilje, zastavljene v strategiji Evropa 2020, bomo lahko dosegli samo z oblikovanjem posebnih predlogov in dodelitvijo zadostnih sredstev. Drugače tvegamo neuspeh, tako kot se je zgodilo v primeru lizbonske strategije.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki.(FR) Ta predlog resolucije podpira socialni zlom lizbonske strategije, katere nadaljevanje je strategija Evropa 2020. Še huje je, da omogoča lažji nadzor nacionalnih proračunov prek evropskega semestra in spodbuja prosto trgovino. Glasoval sem proti.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Cilj strategije Evropa 2020 je Evropi pomagati, da okreva in da bo ob izhodu iz krize močnejša, in sicer z ustvarjanjem delovnih mest, s pametno, trajnostno in vključujočo rastjo. To bo temeljilo na petih krovnih ciljih Evropske unije, in sicer: spodbujanju zaposlovanja, izboljšanju pogojev za inovacije, raziskave in razvoj, uresničevanju ciljev v zvezi s podnebnimi spremembami in energijo, izboljšanju ravni izobrazbe in spodbujanju socialnega vključevanja, zlasti z zmanjšanjem revščine. Ti cilji so ambiciozni in vsi si moramo močno prizadevati za njihovo dosego v dobro EU in njenih državljanov.

 
  
MPphoto
 
 

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. (ES) Zavračam predlog resolucije o strategiji Evropa 2020, ker menim, da nadaljuje v skladu z protidružbenimi težnjami bruseljskega soglasja, ki se ne ukvarja z Evropejci, ampak je oblikovano za utrditev neoliberalnih politik, ki so nas pripeljale v resno gospodarsko krizo, ki jo preživljamo. Ta kriza, ki jo preživljamo, ni naravna nesreča, ampak posledica načina, na katerega so se konzervativne, liberalne in socialdemokratske politične sile premaknile od washingtonskega soglasja k bruseljskemu soglasju, brez uveljavljanja javnega posredovanja v gospodarstvu, omejitve plač in privatizacije javnih storitev in glavnih podjetij v ključnih sektorjih gospodarstva, kot sta energija in telekomunikacije. Posledice teh neoliberalnih ukrepov in bruseljskega soglasja že poznamo: kriza, razširjena brezposelnost, revščina in zmanjšanje pravic delavcev in države blaginje. Zato sem glasoval proti tej resoluciji o strategiji Evropa 2020, ker menim, da je ta „nova“ strategija še več enakega: neoliberalnih ukrepov, ki ne vključujejo potrebne razporeditve bogastva in izboljšanja socialnih pravic Evropejcev in pravic na področju zaposlovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Uresničitev strategije Evropa 2020 je temeljnega pomena za krepitev EU in ne sme biti samo postranska stvar. Namen strategije je spodbujati prihodnost evropskih državljanov v smislu varnih in trajnostnih delovnih mest, dolgoročne gospodarske rasti in socialnega napredka. Če jo hočemo izvajati, je treba okrepiti metodo Skupnosti in cilje vključiti v naše gospodarske politike. Za zagotavljanje financiranja strategije je ključnega pomena, da imamo katalog političnih pobud, ki nedvomno vključuje tudi sodelovanje Evropske investicijske banke in Evropske banke za obnovo in razvoj ter tudi privlačno zasebno financiranje. Pomladitev notranjega trga nam mora omogočiti tudi hitrejše in učinkovitejše napredovanje ambicioznih ciljev. Poleg tega obstajajo številne vodilne pobude, kot so Unija inovacij, Mladi in mobilnost, Industrijska politika za dobo globalizacije, če jih naštejem samo nekaj. Nisem glasoval za predlog resolucije, predvsem zato, ker ni bilo mogoče rešiti financiranja strategije Evropa 2020.

 
  
MPphoto
 
 

  Wojciech Michał Olejniczak (S&D), v pisni obliki. – (PL) Podal bi pripombe v zvezi s predlogom resolucije o strategiji Evropa 2020, ki ga je sprejel Evropski parlament. Popolnoma se strinjam s stališčem Parlamenta in menim, da moramo okrepiti strukturo upravljanja strategije, kajti to, kar je bilo storjeno doslej, ni bilo dovolj natančno in tako tudi ne preveč učinkovito.

Po mojem mnenju je enakost spolov ključni dejavnik za izpolnitev ambicij strategije Evropa 2020. Predvsem moramo povečati delež zaposlenih žensk z odpravo sedanje razlike v plačilih moških in žensk do leta 2020 (strategija predvideva 1-odstotno zmanjšanje letno, da bi razliko do leta 2020 zmanjšali za 10 %). Drugo zelo pomembno vprašanje je zmanjšanje revščine med ženskami. Ocenjuje se, da 17 % žensk živi v revščini in da je večina izmed njih mater samohranilk in priseljenk.

Cilje strategije je mogoče doseči predvsem z izobraževanjem in usposabljanjem. Tu imam v mislih finančno podporo za mlade in podporo programom, povezanim z mobilnostjo študentov in akademikov. Ključni poudarek je treba dati tudi usposabljanju in programom, ki podpirajo spremembe kvalifikacij.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. (IT) Potreba po izhodu iz gospodarske krize, zagotavljanju trajnosti in razvoju „pametnega gospodarstva“ so temeljni cilji strategije, ki bo začrtala prihodnji okvir tržne politike Evropske unije. Visoke stopnje zaposlenosti, ki podpirajo socialno in teritorialno kohezijo, produktivnost, učinkovito rabo virov, inovacije in predvsem okrepljeno gospodarsko upravljanje, morajo biti temelj nove poti Evrope. Ti bodo predmet našega dela v naslednjih letih, na podlagi katerega morajo mnenja Sveta, ocene in predlogi Komisije in politično vodstvo Parlamenta voditi h konkretnim zaključkom. Iz vseh navedenih razlogov sem glasoval za predlog resolucije o strategiji Evropa 2020. Ta resolucija bo dopolnila prvotni predlog in poudarila potrebo po okrepitvi predlogov strategije za upravljanje ter pozvala države članice, naj natančneje preučijo ambicije strategije s proračunskega vidika ter se osredotočijo na boj proti brezposelnosti prek nacionalnih programov reforme.

 
  
MPphoto
 
 

  Georgios Papanikolaou (PPE), v pisni obliki. – (EL) Prvi znaki izvajanja strategije EU za to desetletje niso preveč spodbudni, tako kot niso bili spodbudni rezultati lizbonske strategije. Iz gospodarskega razvoja na evrskem območju in problemov monetarne unije, ki jih je v regiji poudarila kriza, je jasno, da se mora strategija Evropa 2020 osredotočiti na proračunsko stabilnost, politike za rast in potrebo po evropskem gospodarskem upravljanju, če noče, da bi ambiciozni cilji, ki jih je zastavila, kot je povečanje zaposlenosti mladih na 75 % in naložb v raziskave na 3 %, na koncu bili zgolj simbolične izjave. Predlog resolucije skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) za strategijo Evropa 2020 si prizadeva v tej smeri, zato sem glasoval zanj.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Dokument Evropa 2020 – strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast določa vrsto ukrepov, ki morajo Evropi pomagati, da okreva in da bo ob izhodu iz krize močnejša, in sicer z ustvarjanjem delovnih mest, s pametno, trajnostno in vključujočo rastjo. To je treba utemeljiti na petih krovnih ciljih EU: spodbujanju zaposlovanja, izboljšanju pogojev za inovacije, raziskave in razvoj, uresničevanju ciljev v zvezi s podnebnimi spremembami in energijo, izboljšanju ravni izobrazbe in spodbujanju socialnega vključevanja, zlasti z zmanjšanjem revščine. Glasovala sem za ta predlog resolucije, ker se strinjam s predlogi Evropskega parlamenta, predvsem potrebo po krepitvi upravljanja strategije Evropa 2020. Ne moremo dovolj poudariti, da so ukrepi, sprejeti v okviru strategije Evropa 2020, ključni za uresničitev pričakovanj evropske javnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. Med členi, zaradi katerih smo podprli to besedilo, je člen 12, ki: pozdravlja vodilno pobudo Unija inovacij kot glavno vodilo za uresničitev ciljev strategije Evropa 2020, ki obravnava glavne družbene izzivi, kot so energetska in prehranska varnost, podnebne spremembe, zdravje in staranje prebivalstva; opozarja, da je 3-odstotni cilj sestavljen iz 2-odstotnega deleža (zasebni izdatki) in 1-odstotnega deleža (javni izdatki); ugotavlja, da so na področju zasebnega vlaganja v raziskave še vedno določene pomanjkljivosti, ki jih je mogoče rešiti samo s prilagoditvijo regulativnega okolja podjetjem, vključno z malimi in srednjimi; zato pozdravlja namero Komisije za izboljšanje okvirnih pogojev podjetij za inovacije, zlasti v zvezi s pravicami intelektualne lastnine.

 
  
MPphoto
 
 

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. (IT) Evropa se sooča s težkim izzivom: zmanjšanjem brezposelnosti in sočasno izgradnjo k ljudem usmerjenega gospodarstva. Zavedamo se, da ima strategija Evropa 2020 velike ambicije in od nas zahteva trdno stališče na nacionalni in tudi evropski ravni. Svetovna gospodarska kriza je žal izbrisala številne rezultate, dosežene doslej, in pokazala, kako krhka so pogosto nacionalna gospodarstva. Zato moramo zdaj bolj kot kdaj koli prej podvojiti svoja prizadevanja in jih podpreti z načelom, da smo skupaj močnejši. Nobena država članica se ne sme ali more s samostojnim ukrepanjem učinkovito spopasti s svetovnimi izzivi. Da bi oživili izzive trajnostne rasti, moramo uporabiti vsa razpoložljiva politična sredstva in finančne instrumente. Glasovala sem za to resolucijo, ker je okrepljeno usklajevanje politik zaposlovanja držav članic ključnega pomena, doseči pa ga je mogoče samo, če so skupni cilji skladni in verodostojni. Zgraditi moramo nov gospodarski model, utemeljen na znanju in visoki stopnji zaposlenosti. Ta izziv zaznamuje začetek nove faze evropskega povezovanja, ki posveča večjo pozornost zaposlovanju in socialni varnosti ter mobilizira vse akterje, prisotne v Evropi.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. (PT) Strategija Evropa 2020 opredeljuje cilje Evropske unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast v naslednjih letih. Obstaja nekaj ključnih vidikov za dosego tega cilja, kot je krepitev upravljanja in financiranja kohezijske politike. Sedanji program Evropske unije mora vključevati večje sodelovanje vseh zainteresiranih strani pri opredeljevanju njenih politik in izvajanju ukrepov, saj je to domnevno glavni vzrok za neuspeh lizbonske strategije. Zato je treba k izvajanju te strategije pozvati vse institucionalne akterje – na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

V tem okviru bi poudaril potrebo po izvajanju teritorialnega pakta lokalnih in regionalnih oblasti za strategijo Evropa 2020. Za vse evropske regije je potrebna močna kohezijska politika kot bistveni pogoj za izvajanje strategije Evropa 2020. Kohezijska politika je po naravi medsektorska in je tako ključni element pri uspehu strategije, zato je treba pojasniti njen dopolnjevalni značaj. Gospodarsko rast in ozračje ustvarjanja delovnih mest je treba spodbuditi kot del tega programa, da bi prihranili posebno vlogo za mala in srednje velika podjetja (MSP), ki so gonilo evropske gospodarske rasti.

Zaradi navedenih razlogov sem na plenarnem zasedanju glasoval za ta predlog resolucije.

 
  
MPphoto
 
 

  Derek Vaughan (S&D), v pisni obliki. Strategija Komisije EU 2020 je ključnega pomena za povečanje rasti in konkurenčnosti EU ob izhodu iz gospodarske krize. Vendar pa je njene cilje mogoče doseči samo z usklajenim in osredotočenim pristopom vseh držav članic. Glasoval sem za resolucijo o strategiji Evropa 2020, ker menim, da določa nujnost, da so države članice popolnoma zavezane ciljem strategije. Resolucija poziva k boljši usklajenosti gospodarskega upravljanja, ki ga določa strategija EU 2020, to pa popolnoma podpiram, ker opredeljuje potrebo po verodostojnem okviru financiranja, ki ga morajo vzpostaviti nacionalne vlade. Države članice morajo zagotoviti tudi, da bodo politike in tudi proračuni usklajeni s cilji strategije EU 2020, zlasti glede ciljev, kot sta boj proti brezposelnosti in socialna vključenost. Pozdravljam tudi predloge resolucije, da mora naslednji večletni finančni okvir odražati ambicije strategije EU 2020.

 
  
  

Predlog resolucije B7-0127/2011

 
  
MPphoto
 
 

  Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki. (RO) Smernice zaposlovanja, ki jih je predlagala Komisija in potrdil Svet, predstavljajo sedanje skupne prednostne naloge Evropske unije in cilje držav članic glede njihovih nacionalnih politik zaposlovanja. Nekatere smernice zaposlovanja na ravni EU vključujejo povečano udeležbo na trgu dela, vključno udeležbo podskupin prebivalstva, za zmanjšanje strukturne brezposelnosti in spodbujanje kakovosti delovnih mest, razvoj dobro kvalificirane delovne sile, ki bo izpolnila potrebe trga dela, in izboljšanje izobraževalnih sistemov, ki bodo zagotovili poklicno izobraževanje na vseh ravneh.

Menim, da se morajo države članice in Evropska unija vključiti v pripravo usklajene strategije zaposlovanja, ki bo spodbujala razvoj usposobljene, kvalificirane in prilagodljive delovne sile ter trge dela, ki se bodo lahko hitro odzvali na razvoj gospodarstva.

Podpiram tudi pobudo poročevalke za spodbujanje boja proti socialni izključenosti in zmanjšanje revščine, ki sta ključna cilja strategije Evropa 2020. To so razlogi, zaradi katerih sem glasovala za to resolucijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. (LT) Glasovala sem za ta predlog resolucije zaradi nujne potrebe po okrepitvi prizadevanj na vseh ravneh, da se zagotovi pravilno izvajanje smernic zaposlovanja Evropske unije. Samo s pravilnim izvajanjem teh smernic bo mogoče povečati udeležbo na trgu dela, razviti usposobljeno delovno silo in izboljšati kakovost in uspešnost sistemov izobraževanja in usposabljanja. Poleg tega je cilj smernic za politike zaposlovanja zagotoviti, da se v okviru strategije Evropa 2020 in gospodarskega upravljanja doseže cilje za zaposlovanje ter zagotovi trajnostno gospodarsko rast in socialni napredek. Menim, da je za države članice zelo pomembno, da si močno prizadevajo izpolniti zaveze, sprejete za dvig stopnje zaposlenosti, izboljšanje kvalifikacij ljudi, ustvarjanje priložnosti za zaposlitev, zmanjšanje revščine in povečanje socialne vključenosti. Evropska komisija in države članice morajo biti pripravljene zagotoviti, da se bodo te smernice izvajale skupaj s socialnimi partnerji ter regionalnimi in lokalnimi institucijami, ki morajo sodelovati pri pripravi in izvajanju nacionalnih programov reform. Zaradi gospodarske in finančne krize so razmere na evropskem trgu dela še vedno napete, zato mora biti boj proti brezposelnosti ena izmed najpomembnejših prednostnih nalog politike za Evropsko unijo in tudi države članice.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Evropska strategija zaposlovanja in nacionalne strategije, ki jih izvajajo države članice, so eden izmed glavnih instrumentov, oblikovanih za zagotavljanje izpolnitve ciljev strategije Evropa 2020. Zato je za pravilno in učinkovito izvajanje smernic za politike zaposlovanja zelo pomembno sodelovati s poslovnim sektorjem in socialnimi partnerji. Navdušeno pozdravljam smernice in premisleke, navedene v predlogu: potrebo po krepitvi odgovornosti vlade in oblikovanju ambicioznih ciljev, da se doseže cilje, zastavljene v strategiji Evropa 2020; potrebo po zagotavljanju izvajanja smernic za politike zaposlovanja; in potrebo po tem, da se ustvarjanju delovnih mest v nacionalnih programih reform da največjo prednost.

Uniji manjka močna horizontalna politika za boj proti brezposelnosti in socialni izključenosti, ki bi nedvomno vključevala celosten sveženj za gospodarsko upravljanje, oblikovan za odzivanje na potrebe Unije in njenih držav članic; potrebovala bi tudi dosego ambicioznih ciljev, kot so tisti, opredeljeni v strategiji Evropa 2020.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Ta predlog resolucije Evropskega parlamenta o izvajanju smernic za politike zaposlovanja držav članic temelji na številnih stebrih, izmed katerih bi izpostavil: sedanjo gospodarsko krizo, ki povečuje brezposelnost in socialno izključenost; potrebo po ustvarjanju sinergij, ki spodbujajo razvoj z namenom izpolnjevanja ciljev strategije Evropa 2020; in predlog Komisije, da je treba v skladu z letnim pregledom rasti smernice za politiko zaposlovanja, sprejete leta 2010, v letu 2011 ohraniti. Za premagovanje teh razmer so ključnega pomena skupna prizadevanja na vseh ravneh: na ravni vlad, socialnih partnerjev in civilne družbe.

Evropska unija tu s podpiranjem socialnega dialoga in spodbujanjem sprejemanja poštenih in učinkovitih ukrepov igra ključno vlogo pri usmerjanju politik, ki jim je treba slediti, in pri spoštovanju načela subsidiarnosti. Upam, da bodo te smernice pripomogle k premagovanju krize, utrdile sisteme socialne zaščite in ponovno zagnale gospodarstvo, da bomo lahko dosegli cilje, zastavljene v strategiji Evropa 2020.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Obžalovanja vredno se nam zdi, da Evropska komisija ohranja enake smernice za politike zaposlovanja, kot so bile sprejete za leto 2010, zato ohranjamo enako kritično stališče, kot smo ga zavzeli takrat.

Čeprav predlog resolucije Evropskega parlamenta nekoliko kritizira izvajane politike in poziva k izpolnitvi zelo omejenih socialnih ciljev strategije Evropa 2020, ne pride do dna problemu brezposelnosti in negotovosti zaposlitve, ne prizadeva si za odpravo njunih vzrokov, ne razmišlja o preklicu teh varčevalnih programov in ne kritizira resno zahtev držav članic z največjimi težavami pri slepem izpolnjevanju smešnih meril pakta stabilnosti.

Ravno nasprotno predstavlja mnenje, da so orodja, vključena v evropski semester, pozitiven odziv, ob čemer pozablja, da predlogi Evropske komisije o tako imenovanem „gospodarskem upravljanju“ predstavljajo ne samo napad na suverenost držav članic, ampak bodo z nadaljnjim dajanjem prednosti monetarnim merilom pred socialno blaginjo in napredkom tudi poslabšali socialni položaj.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. (IT) Po sporočilu Komisije o letnem pregledu rasti: spodbujanje ukrepov EU za celovit odziv na krizo je Parlament skupaj z mano glasoval za resolucijo, ki Svet in Komisijo poziva, naj sodelujeta za dosego naših ciljev za zaposlovanje, kot jih opredeljuje strategija Evropa 2020. Po mnenju poročevalke gospe Berès moramo državam članicam zagotoviti strateško svetovanje, ne da bi se preveč vmešavali v nacionalno politiko, in smernice, da bi si zainteresirane strani lahko vse prizadevale v skladu z enakim načrtom. Pomanjkanje delovnih mest, zlasti v zadnjih letih, je resen problem, s katerim se je treba spopasti precej ambiciozno, da bi lahko do leta 2020 zagotovili 75 % Evropejcem dostojna, varnejša delovna mesta, ki izpolnjujejo potrebe veliko različnih ljudi, ki se pripravljajo na svet dela. Posebna prizadevanja so potrebna za določene skupine, vključno z ženskami – zlasti materami –, mladimi in priseljenci.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. − Glasoval sem za to resolucijo, ki poudarja pomembnost politik, ki omogočajo lažji prehod mladih iz šolskega v delovno okolje; poudarja, da je tveganje za revščino pri tistih, ki zgodaj prekinejo šolanje, predvidljivo visoko; poudarja, da bi morale vse prožne in začasne oblike dela, uporabljene v tem okviru, vključevati pravico do usposabljanja in dostop do socialne varnosti ter bi morale pomagati ljudem, da preidejo na varnejšo zaposlitev.

 
  
MPphoto
 
 

  Barbara Matera (PPE), v pisni obliki. (IT) V teh letih, v katerih si prizadevamo opomoči si od gospodarske in finančne krize, ki je prizadela številne države v Uniji, ko si naše vlade prizadevajo izvajati skupne politike in strategije, da bi dosegle cilje, ki smo jih opredelili in se jih odločili izpolniti skupaj, menim, da je pomembno priznati zaslužen in osrednji položaj Parlamenta kot najbolj predstavniške institucije v Evropski uniji. Gre za priznanje njegovega zastopanja in funkcije, nenazadnje v zvezi z določbami pogodb.

Pomembnost smernic za gospodarsko politiko in politiko zaposlovanja mora vsekakor biti v središču evropskega semestra in se mora prilagoditi nihanjem v letnem pregledu rasti in obdobjem izvajanja naših držav. Posvetovalna funkcija si zasluži ustrezen prostor in čas, potrebna za analizo in prilagoditev splošnemu okviru. Zato izjavljam, da sem glasovala za.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki.(FR) Smernice zaposlovanja so sopomenka za višjo upokojitveno starost in prožen trg dela. Čeprav ima ta predlog resolucije to dobro lastnost, da EU opozarja, da je plačna politika nacionalna odgovornost, še vedno podpira prej navedeno. Zato sem glasoval proti.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Evropska strategija zaposlovanja in smernice za politike zaposlovanja držav članic so eden izmed glavnih instrumentov, katerih cilj je vodenje politike Evropske unije in držav članic pri doseganju ciljev, zastavljenih v strategiji Evropa 2020. Boj proti brezposelnosti in ustvarjanje trajnostnih delovnih mest sta velika izziva za Evropsko unijo v naslednjih 10 letih in vsi moramo odigrati svojo vlogo pri njuni uspešnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Eden izmed ključnih ciljev strategije Evropa 2020 je 75-odstotna stopnja zaposlenosti. Gospodarska kriza, s katero se sooča EU, še naprej predstavlja izziv v smislu vprašanja, kako zajeziti naraščajočo brezposelnost in socialno izključenost. Evropska strategija zaposlovanja in njene smernice zato predstavljajo pomemben instrument za zajezitev brezposelnosti. Namenjen je tudi za usmerjanje prizadevanj držav članic v pravo smer. Zaradi tega se od držav članic zahteva, da v svoje ukrepe vključijo socialne partnerje, regionalne in lokalne organe ter tudi civilno družbo. Poleg tega je treba moči zagotoviti, da bodo zagotovljene smernice za politike zaposlovanja in ustvarjanje novih delovnih mest. Da se izpostavi resnost tega ključnega cilja, se od držav članic v prihodnje zahteva, da predložijo poročila o svojem napredku. Poleg tega se od posameznih držav članic zahteva, da se posvetijo nacionalnim ciljem, vključno s problemi vključevanja podskupin, kot so ženske, invalidi in starejši delavci, ter tudi problem revnih zaposlenih. Nisem glasoval za predlog resolucije, ker se po mojem mnenju preveč posega v nacionalno pravo, predvsem na področju predpisov o socialnih partnerjih.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Izvajanje smernic za politike zaposlovanja držav članic je ključno za izvajanje smernic, vključenih v strategijo Evropa 2020. Ne sme se zanemariti udeležbe Evropskega parlamenta v teh politikah. Razprava spodbuja zamisli, zamisli in strategije pa so potrebne za premagovanje sedanje gospodarske krize. V predlogu resolucije so številne pomembne zadeve, s katerimi se strinjam: zagotavljanje izvajanja smernic za zaposlovanje, okrepitev ukrepanja za zagotavljanje več in boljših delovnih mest ter odločno ukrepanje za boj proti revščini in socialni izključenosti. Za zagotovitev uspeha v vseh teh politikah so ključnega pomena skupna prizadevanja na vseh ravneh: na ravni vlad, socialnih partnerjev in civilne družbe.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. V tej resoluciji Parlament (1) meni, da so – glede na predlog Komisije, naj se za leto 2011 ohranijo smernice za politike zaposlovanja, sprejete leta 2010 – priporočila nacionalnih programov reform postala glavno orodje makroekonomskega nadzora in usmerjanja; obžaluje, da Parlament ni bil vključen v ta proces in da se o tem ni dovolj razpravljalo; in (2) meni, da bi morali biti glavni izzivi, s katerimi se soočajo EU in države članice v zvezi z zaposlovanjem in brezposelnostjo, ustrezno izraženi tudi v prihodnjem procesu o makroekonomskih neravnotežjih v okviru politike evropskih smernic za zaposlovanje.

 
  
  

Poročilo: Pervenche Berès (A7-0040/2011)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasujem za to poročilo, ker se strinjam z mnenjem poročevalke o potrebi, da je treba smernice zaposlovanja do vmesnega pregleda strategije Evropa 2020 ohraniti nespremenjene. Integrirane smernice ekonomske politike in politike zaposlovanja morajo biti rdeča nit evropskega semestra, če pa bo ključno sporočilo poročila o letni rasti odstopalo od vsebine smernic, jih bo treba spremeniti, da se zagotovi doslednost. Strinjam se tudi z vključitvijo zainteresiranih strani v oblikovanje, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje nacionalnih programov reform. Poudaril bi tudi priporočila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (ECON), naj se ne zmanjša pomembnosti smernic za ekonomsko politiko in politiko zaposlovanja držav članic, da bi s tem povečali lastništvo in demokratično odgovornost.

 
  
MPphoto
 
 

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. (LT) Po oceni predhodnih programov nacionalnih reform je Evropska komisija predložila predlog, naj smernice zaposlovanja, ki jih je lani sprejel Svet, do leta 2014 ostanejo nespremenjene, da bi čim večjo pozornost posvetili njihovemu izvajanju. Ta predlog Komisije je razumljiv, saj so smernice zaposlovanja sestavni del strategije Evropa 2020 in jih je treba v celoti prenesti v nacionalne programe držav članic, zato se morajo države članice čim bolj osredotočiti na njihovo izvajanje. Čeprav se teh smernic praviloma ne bo pregledovalo letno, mora biti glavna prednostna naloga strategije zaposlovanja Evropske unije še naprej popolna zaposlenost, ki bi povečala gospodarsko rast in konkurenčnost ter okrepila socialno kohezijo.

Pregled osnutkov nacionalnih programov reform držav članic kaže, da si morajo slednje še naprej močno prizadevati za obravnavanje naslednjih prednostnih področij: povečanje udeležbe na trgu dela in zmanjšanje strukturne brezposelnosti, razvoj usposobljene delovne sile, ki se odziva na potrebe trga dela, spodbujanje vseživljenjskega učenja, izboljšanje uspešnosti sistemov za izobraževanje in usposabljanje na vseh ravneh in povečanje udeležbe v visokošolskem izobraževanju, spodbujanje socialne vključenosti in boj proti revščini. Zato bi države članice pozvala, naj z oblikovanjem, spremljanjem in ocenjevanjem teh nacionalnih programov zagotovijo čim učinkovitejše izvajanje politike zaposlovanja in socialne politike.

 
  
MPphoto
 
 

  Antonio Cancian (PPE), v pisni obliki. (IT) Izrazil bi svojo zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na področju zaposlovanja. Osebno menim, da je brezposelnost resnični socialni problem današnjega časa. Čeprav je mogoče na makroekonomski ravni opaziti dobre znake oživitve, industrija ne more ponovno sprejeti vseh delavcev, ki jih je odpustila v zadnjih mesecih in ki se zdaj spopadajo s težavnim ponovnim vstopom na trg dela. Enako velja za mlade in ženske. Ti problemi so izredno pomembni in pereči. Med cilji strategije Evropa 2020 je Komisija prednostno mesto namenila povečanju zaposlovanja, krepitvi enotnega trga in spodbujanju rasti. Evropska unija in predvsem Parlament sta se dobro spopadla s problemom, vendar pa je za dosego teh ciljev potrebno konkretno ukrepanje.

EU si mora prizadevati za usmerjanje in racionalizacijo svojih sredstev, obenem pa vlagati v prometne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture: v zvezi s tem bo prelomnico pomenila ustanovitev projektnih podjetij, za katere jamčijo in se jih financira iz projektnih obveznic. To bo omogočilo, da Unija ponovno dobi konkurenčno prednost na svetovnem trgu, obenem pa ljudem zagotovilo nove zaposlitvene priložnosti. Celotni sistem je treba čim prej prenesti v prakso, četudi postopoma.

 
  
MPphoto
 
 

  Nikolaos Chountis (GUE/NGL), v pisni obliki. (EL) Glasoval sem proti poročilu gospe Berès o smernicah za politike zaposlovanja držav članic. Poročilo predlaga, naj se za leto 2011 ohranijo smernice za ekonomsko politiko in politiko zaposlovanja, sprejete leta 2010, in da je treba torej strategijo Evropa 2020 v celoti prenesti v nacionalne programe reform. Žal poročilo poziva k uporabi istih gospodarskih politik in smernic za zaposlovanje, ki so povzročile krizo in neuspeh pri njenem reševanju. Poziva k istim političnim odločitvam in praksam, zaradi katerih morajo Evropejci trpeti varčevalne ukrepe in so suverene države članice postale žrtve špekulacijske mafije. Nazadnje poziva k nadaljevanju politik zaposlovanja, katerih rezultat je srednjeveški trg dela, ki so povečale brezposelnost in podzaposlenost, ki spodbujajo prožne oblike dela ter napadajo plače in pokojnine ter pravice evropskih delavcev, zlasti mladih delavcev.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za to poročilo, ker se zavzemam za letni pregled strategije Evropa 2020, v središču katere morajo biti integrirane smernice ekonomske politike in politike zaposlovanja. Komisija in Svet morata zagotoviti, da bodo integrirane smernice rdeča nit evropskega semestra. Vključitev zainteresiranih strani, vključno s socialnimi partnerji in parlamentarnimi organi, v oblikovanje, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje nacionalnih programov reform je ključni element učinkovitega upravljanja politik zaposlovanja in socialnih politik držav članic.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Kot sem dejal glede poročila kolegov gospe Gruny in gospoda Őryja, „družba se je razvila, svet se je spremenil in delovna razmerja morajo iti v korak s to spremembo“. Zato menim, da se mora pregled smernic zaposlovanja pod okriljem strategije Evropa 2020 zavezati prožnosti in novim načinom dela kot načinu za spodbujanje gospodarskega razvoja in boj proti revščini.

Glede na to, da je kriza pomenila, da se je število brezposelnih v Evropi dvignilo s 16 milijonov v letu 2008 na 23 milijonov v letu 2010, mora vsaka strategija za izhod iz krize vključevati oživitev delovnih mest. To je mogoče samo z jasnim osredotočanjem na inovacije, prožno delo in nove modele dela in usposabljanja za mlade ljudi na vse bolj konkurenčnem trgu. Strategija Evropa 2020 to omogoča, države članice pa morajo smernice ustrezno izvajati, da bi zagnale zaposlovanje in spodbudile evropsko gospodarstvo.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Pogodba o delovanju Evropske unije zavezuje Svet, da vsako leto pripravi smernice za politike zaposlovanja držav članic in da se pred sprejetjem teh odločitev posvetuje z Evropskim parlamentom. To so potem pogoji, pod katerimi se od nas zahteva, da damo svoje mnenje o zadevi.

Gospodarske in finančne razmere v večini držav zahtevajo, da se podvoji pozornost, posvečeno politikam zaposlovanja držav članic. Te smernice določa strategija Evropa 2020, vendar pa jih morajo vse države članice prenesti v svojo zakonodajo in jih spremeniti v konkretne ukrepe, ki jih je treba vključiti v nacionalne programe reform, ki jih morajo predložiti aprila letos.

Strinjam se s priporočili poročevalke, zato glasujem za ta predlog sklepa Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Ne strinjamo se s tem, da Evropska komisija ohranja enake smernice za politike zaposlovanja, kot so bile sprejete za leto 2010, zato vztrajamo pri enako kritičnem stališču, kot smo ga zavzeli takrat. Dejansko so omenjene smernice povsem neprimerne, ko pogledamo številke, ki zadevajo 25 milijonov brezposelnih in 30 milijonov ljudi na negotovih ali slabo plačanih delovnih mestih.

Nesprejemljivo je tudi, da Evropski parlament podpira tesno povezavo med temi smernicami in neoliberalnimi gospodarskimi ukrepi, ki jih še naprej razvija Komisija, zlasti tistimi, vključenimi v strategijo Evropa 2020 ali v šest delov zakonodaje, ki jih zajema sveženj tako imenovanega evropskega semestra. Dobro znano je, da predlogi Evropske komisije o tako imenovanem gospodarskem upravljanju ne predstavljajo samo napada na suverenost držav članic, ampak bodo z nadaljnjim dajanjem prednosti monetarnim merilom pred socialno zaščito in blaginjo tudi poslabšali socialne razmere.

Iz vseh teh razlogov smo glasovali proti temu poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Jarosław Kalinowski (PPE), v pisni obliki.(PL) Glede na staranje družbe, demografske spremembe, ki kažejo selitev prebivalstva s podeželja na urbana območja, in naraščajoče razslojevanje družbe v smislu dohodka je bistvenega pomena sprejeti preventivne ukrepe. Na podeželju, kjer število mladih ljudi, ki bi hoteli prevzeti vodenje kmetije, še naprej upada, je mogoče zaslediti posebno neželene pojave. Podeželje zapuščajo, da bi ušli nizkim dohodkom in slabemu dostopu do storitev. Tisti, ki ostanejo, ne morejo najti dela zunaj kmetijstva. V najslabšem položaju so ženske prebivalke podeželja, ki so zelo redko lastnice kmetij, vendar kljub temu zelo trdo delajo na moževi kmetiji.

Zaradi tega je ključnega pomena mlade kmete zadržati na podeželju, in sicer z zagotavljanjem dostojnega dohodka in standarda življenja. Tistim, ki ne najdejo dela na podeželju, pa bi bilo treba zagotoviti izobraževanje, ki jim bo omogočilo najti zaposlitev. Prav tako je potrebna kampanja, da se ljudi prepriča, naj se udeležijo programa za vseživljenjsko učenje in se preusposobijo. Ključnega pomena so tudi programi, ki spodbujajo žensko podjetništvo in ženskam olajšujejo vodenje lastnega podjetja, vključno s podjetji, ki niso povezana s kmetijstvom.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. Glasoval sem za to poročilo. Komisija je 12. januarja po oceni predhodnih programov nacionalnih reform, ki so jih predložile države članice v okviru strategije Evropa 2020, in vzporedno s predstavitvijo prvega poročila o letni rasti sprejela predlog o sklepu Sveta, v katerem za leto 2011 predlaga potrditev veljavnosti integriranih smernic ekonomske politike in politike zaposlovanje držav članic, sprejetih leta 2010. Predlog upošteva dejstvo, da je treba nove smernice iz strategije Evropa 2020 v celoti prenesti v ukrepe politike in v zaporedje reform držav članic, ki bodo predstavljene v končnih programih nacionalnih reform aprila 2011. Poleg tega predlog Komisije temelji na zavezi, vključeni v smernice zaposlovanja za leto 2010, da bodo smernice, kolikor je le mogoče, do leta 2014 ostale nespremenjene, da se bodo države članice lahko osredotočile na njihovo izvajanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki.(FR) Poročilo podpira škodljive smernice zaposlovanja Komisije in Sveta. Dejansko podpira avtoritarizem EU, ko gre za dvig upokojitvene starosti, oblikovanje prožnega trga dela ter zmanjšanje proračunov in plač. Prav tako to podpira poročevalka. Je članica stranke, ki trdi, da je socialistična. Glasoval sem proti poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Evropska strategija zaposlovanja in smernice za politike zaposlovanja držav članic so eden izmed glavnih instrumentov, katerih cilj je vodenje politike Evropske unije in držav članic pri doseganju ciljev, zastavljenih v strategiji Evropa 2020. Boj proti brezposelnosti in ustvarjanje trajnostnih delovnih mest sta velika izziva za Evropsko unijo v naslednjih 10 letih in vsi moramo odigrati svojo vlogo pri njuni uspešnosti. Poudariti moramo pomembnost osredotočanja letnega pregleda strategije Evropa 2020 na integrirane smernice za ekonomsko politiko in politiko zaposlovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Claudio Morganti (EFD), v pisni obliki. (IT) Sem proti poročilu o politikah zaposlovanja držav članic iz enega samega razloga, in sicer da ponavlja in vključuje smernice, ki jih je ta parlament sprejel septembra lani in ki so si prizadevale Romom olajšati dostop do zaposlovanja. Strinjam se z olajšanjem dostopa do trga dela za invalide, mlade, starejše in ženske, vendar pa ne morem razumeti, na podlagi česa bi morali olajšati dostop določeni (in precej problematični) etnični skupini, kot so Romi.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. (IT) Glasoval sem za poročilo gospe Berès, ker bodo morale države članice s sprejetjem tega besedila v skladu s strategijo Evropa 2020 do aprila 2011 predstaviti svoje pobude in smernice za zaposlovanje za leto 2010. Predlog Komisije, v katerem za leto 2011 predlaga potrditev veljavnosti smernic politike zaposlovanje držav članic, sprejetih leta 2010, je popolnoma v skladu s strategijo Evropa 2020 in ga Parlament podpira s tem besedilom. Zato se vse države članice EU poziva k boju proti brezposelnosti, zlasti brezposelnosti mladih, s konstruktivnimi predlogi z natančnimi roki za konkretne odzive na problem zaposlovanja in revščine.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasujem za predlog sklepa Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic in se strinjam s priporočili poročevalke. Pogodba o delovanju Evropske unije zavezuje Svet, da vsako leto pripravi smernice za politike zaposlovanja držav članic in da se pred tem posvetuje z Evropskim parlamentom. Menim, da morata Komisija in Svet zagotoviti, da bodo integrirane smernice rdeča nit evropskega semestra. Vključitev zainteresiranih strani, vključno s socialnimi partnerji in parlamentarnimi organi, v oblikovanje, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje nacionalnih programov reform je ključni element učinkovitega upravljanja politik zaposlovanja in socialnih politik držav članic. Brez popolnega sodelovanja držav članic strategija Evropa 2020 ne more biti uspešna; upam, da ne bo prišlo do tega.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. Komisija je 12. januarja po oceni predhodnih programov nacionalnih reform, ki so jih predložile države članice v okviru strategije Evropa 2020, in vzporedno s predstavitvijo prvega poročila o letni rasti sprejela predlog o sklepu Sveta, v katerem za leto 2011 predlaga potrditev veljavnosti integriranih smernic ekonomske politike in politike zaposlovanje držav članic, sprejetih leta 2010. Predlog upošteva dejstvo, da je treba nove smernice iz strategije Evropa 2020 v celoti prenesti v ukrepe politike in v zaporedje reform držav članic, ki bodo predstavljene v končnih programih nacionalnih reform aprila 2011. Poleg tega predlog Komisije temelji na zavezi, vključeni v smernice zaposlovanja za leto 2010, da bodo smernice, kolikor je le mogoče, do leta 2014 ostale nespremenjene, da se bodo države članice lahko osredotočile na njihovo izvajanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. (IT) Glasovala sem za poročilo gospe Berès, ker se strinjam s tem, kar pravi o politikah, ki jih je treba sprejeti za spodbujanje zaposlovanja v Evropski uniji. Nove integrirane smernice strategije Evropa 2020 je treba v celoti vključiti v ukrepe in pobude politike držav članic. Ključnega pomena bo nenehna zavezanost vsake posamezne države članice cilju za leto 2014. Brezposelnost, predvsem brezposelnost mladih, ostaja eden izmed ciljev, ki od nas zahteva največjo predanost, da se z njo spopademo pri koreninah, ker ne zmanjšuje samo neposredne kupne moči, ampak tudi vse prihodnje naložbene strategije, s čimer povzroča zelo resen socialni pritisk, ki presega zgolj gospodarske dejavnike. Treba je povečati ne samo število delovnih mest, ampak tudi njihovo kakovost, to pa zahteva predvsem ukrepanje držav članic, ki morajo ohraniti tudi svojo zavezo boju proti revščini in spodbujanju socialne vključenosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE), v pisni obliki.(PL) Brezposelnost je pomemben problem in tudi težko rešljiv. Izčrpava javne finance. Na odhodkovni strani se povečujejo zneski, plačani kot ugodnosti in druga socialna nadomestila, kar povečuje stroške različnih vrst programov za boj proti brezposelnosti in spodbujanje vrnitve na delo. Na prihodkovni strani ni proizvodnje in pobiranja davkov. Število brezposelnih v Uniji je doseglo več kot 23 milijonov, kar pomeni, da je v zadnjem letu svoje delovno mesto izgubilo pol milijona ljudi. V dosego cilja, določenega v strategiji EU 2020, da je treba raven zaposlenosti v starostni skupini od 26 do 64 let dvigniti na 75 %, je treba vložiti vsa prizadevanja. Ne pozabimo, da je brezposelnost najvišja med državljani, mlajšimi od 25 let – več kot 20 %.

 
  
  

Predlog resolucije B7-0114/2011

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem za predlog resolucije, ker menim, da se je treba soočiti z nestabilnostjo cen hrane in proizvodov, ki so se leta 2010 dvignile za okoli 90 %, kar je vodilo k problemom v delovanju verig preskrbe s hrano, zaradi česar so nujni ukrepi, predlagani v tej resoluciji. Ti ukrepi vključujejo notranje ukrepe, kot so: močna skupna kmetijska politika, ki je sposobna odškodovati kmete, ki se soočajo z večjimi stroški; večja zavezanost majhnim, organskim kmetijam, ki proizvajajo za lokalno porabo; predložitev ustreznih predlogov, povezanih z direktivo o trgih finančnih instrumentov in direktivo o zlorabi trga; večje pristojnosti Evropskega organa za vrednostne papirje in trge za nadzor nad trgom surovin ali celo podelitev mandata regulatorjem in nadzornim organom, da omejijo škodljive špekulacije. Evropska unija potrebuje tudi strategijo na svetovni ravni za boj proti špekulacijam, ki vključuje mednarodno usklajevanje mehanizma za preprečevanje pretiranega nihanja cen in pripravo posebne uredbe, ki se bo uporabljala v največjem možnem številu držav.

 
  
MPphoto
 
 

  Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. (LT) Glasovala sem za predlog resolucije o rastočih cenah hrane. Cene hrane so že sedmi mesec zapored med letoma 2010 in 2011 na vrhuncu in so tako dosegle najvišjo stopnjo od leta 1990. Podražitve cen blaga so postale destabilizirajoč dejavnik v svetovnem gospodarstvu ter povzročile nemire in izgrede v številnih državah v razvoju, nazadnje v Alžiriji, Tuniziji in Egiptu. Revščina in lakota sta v Evropski uniji še vedno prisotni in 79 milijonov ljudi še vedno živi pod pragom revščine. Zato se strinjam s pozivom resolucije k takojšnjemu ukrepanju, da se zagotovi prehranska varnost za državljane EU in na svetovni ravni. Zelo pomembno je tudi, da je hrana potrošnikom na razpolago po zmernih cenah, hkrati pa je treba zagotoviti dostojen življenjski standard za kmete. Zato EU pozivam, naj podpre razvoj podeželja, večje naložbe v kmetijstvo in prehransko varnost ter se posveti zlasti nujnim potrebam glede lakote, malim kmetovalcem in programom socialnega varstva.

 
  
MPphoto
 
 

  Roberta Angelilli (PPE), v pisni obliki. (IT) Indeks cen hrane na finančnih trgih je pokazal nenadzorovan dvig teh cen v zadnjih mesecih zaradi mednarodne gospodarske in finančne krize ter tudi nedavnih okoljskih nesreč, ki so posledica podnebnih nesreč. Položaj še poslabšujejo špekulacije, ki so bile odgovorne za do 50 % dviga cen in so številnim ljudem preprečile prehransko varnost in povzročile politično nestabilnost, zlasti v revnejših državah. Kot vemo, lahko ima to verižni učinek in se konča z ogrožanjem miru in varnosti v drugih državah.

Prehranska varnost je temeljna človekova pravica in je vključena v razvojne cilje tisočletja, je pa tudi cilj skupne kmetijske politike. Evropska unija mora zato potrditi svojo zavezanost oblikovanju zdrave kmetijske politike in politike za razvoj podeželja ter tudi svojo podporo raziskavam in tehnološkim inovacijam, katerih cilj je izboljšanje produktivnosti ob sočasnem izpolnjevanju zahtev energetske učinkovitosti in trajnosti.

Trajnost pomeni spodbujanje proizvodnje in trženja tradicionalnih lokalnih proizvodov z zagotavljanjem ustreznih finančnih spodbud in možnosti za dostop malih in srednje velikih podjetij do posojil. Menim, da je enako pomembno sprejeti jasne in pregledne predpise za preprečevanje špekulacij, ki posebno škodijo zdravju številnih Evropejcev, in narediti evropsko kmetijsko proizvodnjo konkurenčno.

 
  
MPphoto
 
 

  Charalampos Angourakis (GUE/NGL), v pisni obliki. (EL) Ljudski upori v Tuniziji in Egiptu in množične demonstracije v vrsti drugih držav neposredno kljubujejo revščini in brezposelnosti. Jezne demonstracije ljudi, ki živijo pod pragom revščine, izpostavljajo, da so se politične sile kapitala in njegovi politični predstavniki znašli v slepi ulici zaradi splošne gospodarske krize in njihovih poskusov, da bi njeno breme preložili na delavce. FAO je pred samo nekaj leti poudarila, da je število ljudi, ki težko ali sploh ne dobijo hrane, ki jo potrebujejo za preživetje, višje kot kdaj koli prej v zgodovini človeštva in je preseglo 1 milijardo ter bo to neizogibno povzročilo resne družbene nemire. Pri problemu revščine v svetu ne gre za neustrezne vire; je rezultat imperialistične agresije in kapitalističnega izkoriščanja naravnih virov zgolj zaradi dobička.

Cene hrane po prehrambeni krizi leta 2007 niso nehale naraščati; ravno nasprotno so se še bolj dvigale. V okviru gospodarske krize so igre na srečo na borzah na hrbtu kmetijske proizvodnje in človeške lakote način za prekomerno koncentracijo kapitala in ohranjanje njegove donosnosti. Leta 2010 so kmetijski proizvodi ustvarili največji dobiček na borzah.

 
  
MPphoto
 
 

  Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki. (RO) Rastoče cene hrane v Evropski uniji in po vsem svetu predstavljajo velik problem v letu 2011. Za to obstajajo različni vzroki, ki jih je težko predvidevati in obvladovati. Vendar pa obstajajo tudi vzroki, ki jih lahko obvladujemo in tudi moramo obvladovati. Počasna veriga preskrbe s preveč posredniki, naravne nesreče zaradi podnebnih sprememb, nizki prihodki v kmetijskem sektorju ali nestabilnost trga kmetijskih proizvodov so samo nekateri izmed razlogov, da so se cene kmetijskih proizvodov po vsej Evropi nesprejemljivo dvignile.

Menim, da morajo nosilci odločitev na evropski ravni znižanje cen hrane postaviti za glavni cilj na evropski in svetovni politični agendi. Seveda ne govorimo o vmešavanje v delovanje prostega trga, ampak o odpravi špekulativnega vedenja, ki se neupravičeno okorišča s povpraševanjem in verigo preskrbe ter ima nezakonit vpliv na določanje cen in jih izkrivlja. Glasovala sem za ta predlog resolucije, ker Evropa potrebuje ukrepe za zagotavljanje, da cen hrane ne dvigajo umetno posredniki, vključeni v špekulacije. Evropska unija mora poenostaviti verigo preskrbe s hrano, tako da se zajedavske posrednike odstrani iz kroga trgovine. To bo omogočilo koristi državljanom in tudi proizvajalcem, obenem pa olajšalo premagovanje gospodarske krize.

 
  
MPphoto
 
 

  Elena Băsescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Glasovala sem za ta dokument. Čeprav bodo glede na napovedi svetovne zaloge žita, pšenice in sladkorja večje kot leta 2007 in se zdi, da se razmere, ki so leta 2008 vodile k prehrambeni krizi, ne pojavljajo ponovno, trgi pretirano reagirajo, kar povzroča pretirano nestabilnost, ki jo je mogoče razložiti z dejanji investicijskih skladov špekulantov. Poleg tega so ogroženi celotni sektorji kmetijske industrije. Te razmere opažam v svoji državi Romuniji. 5-odstotno zvišanje stopnje DDV, ki je dosegla 24 %, se je takoj odrazilo v dvigu cen. Težko je sprejeti, da je živinorejec, ki gara iz dneva v dan, žrtev igre trga, ki se igra deset tisoče kilometrov stran na računalnikih podjetij, ki nimajo prav nič opraviti s kmetijstvom, imajo pa dovolj denarja za destabilizacijo svetovnih trgov.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Bennahmias (ALDE) , v pisni obliki. – (FR) V našem poročilu o priznanju kmetijstva kot strateškega sektorja v okviru prehranske varnosti, ki je bilo sprejeto decembra, smo navedli, da je pravica do prehranske varnosti temeljna človekova pravica in da je EU zavezana prehraniti svoje državljane. V skladu z našim stališčem je danes naša dolžnost, da obsodimo naraščanje cen hrane, ki so poskočile v zadnjih sedmih mesecih. Za ta porast je veliko vzrokov, vendar pa se moramo osredotočiti predvsem na nihanje cen in špekulacije z živili, ker te destabilizirajo naša gospodarstva in povzročajo negotovost. Zaustavitev špekulacij je nujno potrebna, prav tako pa boj proti podnebnim spremembam. Prehranska varnost ter podnebni in okoljski pogoji so tesno povezani; zaradi njih je usklajevanje okoljskih in kmetijskih politik nadvse pomembno. Pozornost moramo posvetiti tudi državam v razvoju in jih podpreti v njihovih prizadevanjih za dosego prehranske samozadostnosti, v nasprotju z vsem, kar je bilo narejeno v zadnjih letih. Izziv je ogromen: samo v Evropi skoraj 80 milijonov ljudi še vedno živi pod pragom revščine.

 
  
MPphoto
 
 

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. (LT) Glasovala sem za ta predlog resolucije, ker obstaja potreba po posebnih ukrepih za zagotavljanje prehranske varnosti za državljane EU in na svetovni ravni. Cene hrane so že sedmi mesec zapored med letoma 2010 in 2011 na vrhuncu in so tako dosegle najvišjo stopnjo, odkar je Organizacija za prehrano in kmetijstvo leta 1990 začela meriti cene hrane. Podražitve cen blaga so postale destabilizirajoč dejavnik v številnih državah v razvoju. Nedavni nemiri in izgredi v Alžiriji, Tuniziji in Egiptu so imeli pomemben vpliv na to. Hrana mora biti potrošnikom dostopna po zmernih cenah, hkrati pa je treba zagotoviti dostojen življenjski standard za kmete. Dolžnost EU je, da svojim državljanom zagotovi prehransko varnost. Opozoriti je treba na zmanjšanje kmetijskih prihodkov v EU zaradi višanja proizvodnih stroškov in nestabilnosti cen, ki negativno vplivata na sposobnost kmetov, da ohranjajo proizvodnjo. Izpostaviti je treba tudi stroške, s katerimi se morajo spopadati evropski kmetje, da bi dosegli standarde varnosti hrane, varstva okolja, dobrega počutja živali in dela, ki so najvišji na svetu. Kmetom je treba ponuditi nadomestilo za te dodatne stroške in za zagotavljanje javnih dobrin v družbi.

 
  
MPphoto
 
 

  Nikolaos Chountis (GUE/NGL), v pisni obliki. (EL) Vzdržal sem se glasovanja o rastočih cenah hrane. Predlog resolucije vključuje številne pozitivne zadeve, kot je prednostna vloga kmetijskega sektorja v razvojni politiki. Vendar pa pomembne točke v prvotnem predlogu resolucije Konfederalne skupina Evropske združene levice/Zelene nordijske levice manjkajo v skupnem predlogu resolucije. Če sem natančen, ni poudarjena povezava med prehrambeno krizo in povišanjem cen, ki sta ga povzročili uporabljeni kmetijska in trgovinska politika, zato ni bil podan predlog za spremembo tega okvira. Predlog resolucije poziva tudi, naj težave s hrano rešita Svetovna trgovinska organizacija in G20, kar ni samo v nasprotju z zahtevami kmetov; nadomešča tudi okvir ZN in spodbuja odločitve istih ljudi, ki so s svojimi političnimi odločitvami povzročili in poslabšali problem. Predlog resolucije prav tako sploh ne omenja osnovnega koncepta neodvisne preskrbe s hrano, čeprav je pogoj za prehransko varnost. Nazadnje problem špekulacij in naraščajočih cen hrane obravnava na zelo neprimeren način in navaja samo „preglednost“ cen hrane, ne omenja pa, kako zaustaviti finančne mehanizme, ki se jih lahko uporabi za špekulacije.

 
  
MPphoto
 
 

  Ole Christensen, Dan Jørgensen, Christel Schaldemose in Britta Thomsen (S&D), v pisni obliki. (DA) Glasovali smo za predlog resolucije o rastočih cenah hrane. Zavedamo se dejstva, da imamo trenutno v živilskem sektorju velike probleme, in v zvezi s tem menimo, da lahko veliko dosežemo s posredovanjem glede špekulacij o živilih. Zato smo glasovali za resolucijo. Vendar pa ne podpiramo povečanja proračuna za kmetijsko pomoč EU, prav tako pa ne razširitve instrumentov za upravljanje trga. Poleg tega ne podpiramo povečane uporabe GSO v proizvodnji hrane.

 
  
MPphoto
 
 

  George Sabin Cutaş (S&D), v pisni obliki. (RO) Svetovne cene hrane so nedavno dosegle zaskrbljujočo raven. Decembra lani so presegle cene, zabeležene na vrhuncu gospodarske krize. ZN so nedavno navedli, da se jim scenarij, da je za temi nihanji cen preveliko povpraševanje glede na ponudbo, ne zdi verjeten. Sredi devetdesetih let 20. stoletja je bil oblikovan špekulativni trg, ki je bil osredotočen na živilske proizvode in se je širil med finančno krizo. Špekulanti trenutno izkoriščajo pomanjkanje ureditve trgov in s to dejavnostjo zaslužijo milijone. Tovrstno špekulativno vedenje ima neposreden vpliv na življenjski standard ljudi in lahko prispeva k politični nestabilnosti. Zato menim, da se mora Evropska unija z ureditvijo in preglednostjo boriti proti špekulacijam, ki vključujejo cene hrane. Zato sem glasoval za predlog resolucije o rastočih cenah hrane.

 
  
MPphoto
 
 

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D), v pisni obliki. – (RO) Svetovna gospodarska kriza in povišanje cen hrane in goriva sta povzročila revščino in lakoto milijonov državljanov, zlasti pa revnih ljudi, ki živijo v državah v razvoju in ki so najbolj ranljivi za neželene učinke nihanja cen in prehrambeno krizo. Evropska unija kot celota je in ostaja glavna proizvajalka hrane. Zaradi tega je treba razviti skupna znanja z izvajanjem raziskav in zagotavljanjem usposabljanja glede trajnostnih načinov kmetovanja in novih tehnologij, da se olajša zlom kmetijskih sistemov in začasno prepreči to krizo. Menim, da morajo Evropska unija in države članice sprejeti skupno poslovno strategijo, ki bo zagotavljala zadostno zaščito za trge s hrano, in skupaj določiti svoje kmetijske politike in politike proizvodnje hrane.

 
  
MPphoto
 
 

  Göran Färm, Anna Hedh, Olle Ludvigsson, Marita Ulvskog in Åsa Westlund (S&D), v pisni obliki. (SV) Švedski socialdemokrati smo glasovali proti predlogu resolucije o rastočih cenah hrane. Pozdravljamo razpravo o cenah hrane in nihanjih cen, zlasti glede špekulacij s prehrambenimi proizvodi in šibke konkurence na določenih delih verige preskrbe s hrano, vendar pa menimo, da ta resolucija ne zagotavlja ustreznega opisa problema. Trditve o neposredni ogroženosti evropske preskrbe s hrano so zelo pretirane. Nasprotujemo tudi pomisleku, da se naraščajoče cene hrane uporablja za upravičevanje evropske kmetijske politike, utemeljene na obsežnih neposrednih subvencijah in ureditvi trga. Enostransko osredotočanje resolucije na kmetijski sektor pomeni, da se ne upošteva pomena drugih socialnih dejavnikov za zmožnost obvladovanja znatnih dvigov cen – v mislih imamo predvsem pomanjkanje demokratičnih institucij v številnih državah, neenakost, ko gre za dohodek, in šibek socialni sistem.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) je januarja opozorila na morebitna zvišanja cen živilskih proizvodov v letu 2011, potem ko so dosegle vrhunec leta 2010 in po zvišanju med prehrambeno krizo leta 2008. Indeks cen hrane FAO za 55 osnovnih živil se je šesti zaporedni mesec povzpel na 214,7 točk, nad predhodno rekordno višino 213,5 točk junija 2008. Glede na to so cene hrane že sedmi mesec zapored med letoma 2010 in 2011 na vrhuncu in so tako dosegle najvišjo stopnjo, odkar je Organizacija za prehrano in kmetijstvo leta 1990 začela meriti cene hrane.

Kot sem trdil že v preteklosti, menim, da je treba sprejeti konkretne ukrepe v okviru skupne kmetijske politike za povečanje proizvodnje, boljšo preskrbo trgov in zagotavljanje večje stabilnosti cen ter tudi zagotavljanje, da bo proizvodnja izpolnjevala potrebe evropskih potrošnikov. Kot sem trdil, je treba na kmetijstvo gledati kot na strateški sektor, ki je ključnega pomena za zagotavljanje zanesljive preskrbe prebivalstva s hrano, zlasti v času krize kot je ta, ki jo preživljamo.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Pravica do oskrbe s hrano je temeljna človekova pravica, uresniči pa se takrat, kadar imajo vsi ljudje ves čas fizičen in ekonomski dostop do ustreznih, zdravstveno neoporečnih in hranljivih živil za zadovoljitev svojih prehranskih potreb in preferenc za aktivno in zdravo življenje.

Nesprejemljiv neuspeh se mi zdi, da v Evropski uniji in po svetu obstaja lakota. Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) ocenjuje, da je število podhranjenih ljudi na svetu leta 2010 doseglo 925 milijonov in da se bo zaradi rastočih cen hrane ter nepredvidljivih primanjkljajev v oskrbi lahko še povečalo.

Zato se zavzemam za močen in trajnosten kmetijski sektor po vsej EU ter uspešen in trajnosten razvoj podeželja. Skupna kmetijska politika mora zagotoviti ta cilj. Opozoril bi tudi na zmanjšanje kmetijskih prihodkov v EU zaradi višanja proizvodnih stroškov in nestabilnosti cen, ki negativno vplivata na sposobnost kmetov, da ohranjajo proizvodnjo. Poleg tega morajo evropski kmetje izpolnjevati standarde varnosti hrane, varstva okolja, dobrega počutja živali in dela, ki so najvišji na svetu.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Predlog resolucije vključuje številne pomembne vidike, kot so: potreba po prednostnem obravnavanju kmetijstva pri razvojni pomoči in po priznanju odsvojitev, ki so potekale na tem področju, potreba po strateških in intervencijskih zalogah in potreba po tem, da instrumenti za posredovanje na trgu postanejo ključen del prihodnje skupne kmetijske politike, čeprav se teh instrumentov v nadaljevanju ne opredeli in je res, da se številni ljudje zavzemajo samo za tako imenovane „mehanizme za izredne razmere“, skladne z liberalizacijo trga, za katero smo si prizadevali. Kljub temu v resoluciji manjkajo ključne točke in vključuje druge, ki so negativne ali celo nesprejemljive.

Ne omenja, da je prehrambena kriza posledica sedanje kmetijske in trgovinske politike, kot sta SKP in prosta trgovina, in ne podaja poštene in potrebne kritike teh politik ali poziva k spremembam, ki so potrebne. Sprejema vključitev kmetijstva v Svetovno trgovinsko organizacijo (STO), čeprav predlaga ukrepe za ublažitev te vključitve; še vedno menimo, da mora kmetijstvo ostati izven STO. Ne obravnava osnovnega koncepta prehranske suverenosti, ki ga ni mogoče ločiti od zanesljive preskrbe s hrano. Obravnava problem špekulacij, toda zelo neustrezno. Predlagani ukrepi ne presegajo zahtev po „večji preglednosti“ na trgu, kar vsekakor ne zadostuje.

 
  
MPphoto
 
 

  Elisabetta Gardini (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Podnebne spremembe in špekulacije na blagovnih borzah so med glavnimi dejavniki, ki ogrožajo zanesljivo preskrbo s hrano v Evropski uniji in tudi zunaj nje. Na podlagi tega prepričanja podpiram predlog resolucije, ki poziva k nujnim ukrepom za boj proti manipulacijam s cenami prehrambenih proizvodov in k zagotavljanju ohranitve kmetijske proizvodnje v EU. Nobenega dvoma ni, da suše, poplave, požari in neurja – pojavi, do katerih zdaj prihaja pogosteje kot v preteklosti – zmanjšujejo zmogljivost kmetijske proizvodnje po vsem svetu. Dobro upravljanje tal in vode je torej nujno za preprečevanje izgube kmetijskih površin. Potrebno je tudi zajeziti neprimerne špekulacije, ki obremenjujejo trg prehrambenih proizvodov, kmetijskih surovin in energije. Zanesljiva preskrba s hrano je odvisna od močne politike, ki zagotavlja prihodnost za naše mlade kmete in spodbuja uvedbo učinkovitejših in trajnostnih kmetijskih praks v manj razvitih državah.

 
  
MPphoto
 
 

  Robert Goebbels (S&D), v pisni obliki.(FR) Naraščanje cen hrane je nesprejemljivo. Slaba letina v Rusiji in Ukrajini nikakor ne more pojasniti 91-odstotnega povišanja cen pšenice, še manj pa 57-odstotno povišanje cen koruze, 33-odstotno povišanje cen soje in 32-odstotno povišanje cen sladkorja. Nori svet financ danes špekulira na trgih hrane, ne da bi se kdaj koli dotaknil samega blaga, ki se ga nenehno kupuje in prodaja. Dostop do teh trgov bi moral biti rezerviran samo za profesionalne kupce. Vendar pa glavni problem ostaja potreba po povečanju svetovne kmetijske proizvodnje. Da bi bolje prehranili 9 milijard ljudi, se mora kmetijska proizvodnja povečati za 60–70 %. Samo dostop do učinkovitejšega kmetijstva nam bo omogočil premagati lakoto. Nova semena in tudi tehnike, ki prihranijo stroške in vodo, bodo dali potreben donos. Število kmetov, ki pridelujejo GSO, se vsako leto povečuje. Takšnih je več kot 14 milijonov, obdelujejo pa več kot 10 % svetovnih obdelovalnih površin. Samo Evropa zatrjuje, da noče GSO, čeprav se evropsko živino že hrani s krmili, od katerih jih dve tretjini prihajata iz gensko spremenjenih pridelkov iz obeh Amerik.

 
  
MPphoto
 
 

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki.(FR) V času, ko je treba zanesljivo preskrbo s hrano razglasiti za temeljno človekovo pravico, so cene hrane v začetku leta 2011 dosegle vrhunec ter prizadele proizvajalce in potrošnike znotraj EU in povsod po svetu. Te težnje, ki jih še poslabšuje nihanje cen zaradi špekulantov, so popolnoma nesprejemljive, ko vemo, da po vsem svetu zaradi revščine in lakote trpi več kot milijarda ljudi. Zato sem glasovala za ta predlog resolucije, ki priporoča uvedbo svetovne ureditve za preprečevanje, da bi špekulacije kršile pravico do hrane, potrjuje zavezo Evropske unije, da postane eden izmed glavnih akterjev na področju hrane in kmetijstva na svetovni ravni, upošteva podnebne spremembe in spodbuja države članice, naj povečajo delež uradne pomoči, namenjene kmetijstvu.

 
  
MPphoto
 
 

  Elisabeth Köstinger (PPE), v pisni obliki. (DE) Pozdravljam predlog resolucije, ki ga je predložila skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) o sedanjem problemu naraščajočih cen hrane. Evropsko unijo se poziva, naj pospeši napredek svetovnega boja proti revščini in lakoti; v državah v razvoju to zadeva zagotavljanje osnov za življenje. Vendar pa so visoke cene problem tudi v EU. Do tega položaja je prišlo zaradi pomanjkanja proizvodov, visokih cen goriva, odvisnosti od letine in izvoza, razmer na svetovnem trgu in zaslužkarstva. Edini način za zagotavljanje prihodnje preskrbe s hrano v Evropi je skupna kmetijska politika. Sami kmeti so enako odvisni od dostopnih cen; soočajo se z visokimi proizvodnimi stroški. Višje maloprodajne cene se ne odražajo v kmetijskih dohodkih. Parlament od Komisije zahteva nujno ukrepanje in oblikovanje ukrepov na vseh področjih politike.

 
  
MPphoto
 
 

  Astrid Lulling (PPE), v pisni obliki.(FR) Trenutni dvig cen hrane in zlasti cen prehrambenih izdelkov, kot so žita in oljnice, je predvsem posledica naravnih nesreč v Rusiji in Avstraliji.

Čeprav bi lahko ta dvig cen prehrambenih proizvodov precej povečal dohodke naših kmetov, ne smemo pozabiti, da se živinorejski sektor sooča s podobnim dvigom cen krmil.

Boleče se zavedamo izredne odvisnosti Evropske unije od preskrbe s prehrambenimi proizvodi, kar pomeni, da zanesljiva preskrba s hrano v Evropi še zdaleč ni dosežena.

Ni nam treba iti prav daleč – dokaz je mogoče najti v državah Severne Afrike –, da bi se zavedli nevarnih posledic, ki jih lahko imajo takšne negotovosti.

Naše življenjsko zavarovanje je sestavljeno iz ohranjanja skupne kmetijske politike, vredne svojega imena, da se zagotovi pošten dohodek za naše kmete, in ohranjanja produktivnega kmetijstva v vsaki regiji Evrope.

Zato sem pri pripravi te resolucije imela aktivno vlogo in sem glasovala zanjo.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. Glasoval sem za resolucijo o naraščajočih cenah hrane. Glede na resolucijo so cene hrane dosegle najvišjo stopnjo, odkar je Organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO) leta 1990 začela meriti cene hrane. Jeza zaradi hitro naraščajočih cen hrane je vodila k obsežnim nemirom v številnih državah. Ključni vzrok so bile špekulacije trgovcev in posrednikov, ki nimajo komercialnih interesov na teh trgih. Sprejeti je treba ukrepe za boj proti pretiranim špekulacijam na blagovnih trgih.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasujem za ta predlog resolucije, ker se strinjam z vsemi načeli, ki jih vključuje. Podpiram proizvodnjo zdrave hrane v zadostnih količinah, da se učinkovito prispeva k svetovnemu povpraševanju po hrani. Nujno je zagotoviti dohodek za kmete in ustvariti mehanizem za preprečevanje velikih nihanj cen in trgov. Da bi zagotovili zadostne količine hrane po svetu za prehrano celotnega svetovnega prebivalstva, je ključnega pomena podpreti kmete v državah v razvoju. Zagotoviti moramo, da se stori vse za boj proti podnebnim spremembam na svetovni ravni, da se naravni viri in dohodki iz kmetovanja ne bodo zmanjšali. Nujno je okrepiti položaj kmetov v verigi preskrbe s hrano. Da bi proizvodni sektor uspeval, je nujni preučiti vprašanje povišanja cen, ki so povezana z drugimi zunanjimi stroški in špekulacijami z osnovnimi kmetijskimi proizvodi.

 
  
MPphoto
 
 

  Alajos Mészáros (PPE), v pisni obliki. (HU) Zanesljiva preskrba s hrano je osrednje vprašanje za Evropo in prav zato zahteva vedno trdno skupno kmetijsko politiko (SKP) in je kot cilj nedosegljiva, če ne najdemo rešitve za dva najpomembnejša sedanja problema, za nihanje trgov in cen ter krčenje zalog hrane. Naraščajoče špekulacije, povezane s kmetijskimi in prehrambenimi izdelki, so podlaga za sedanje povišanje cen hrane. Investicijski skladi prelivajo velike vsote denarja v špekulacije s cenami hrane, s čimer silijo potrošnike, da plačajo cene, ki večkrat presegajo proizvodne stroške. Naraščajoče cene zaostrujejo problem dostopnosti, zlasti za ljudi z nizkimi dohodki ali brez njih. Odhodki za hrano so eden izmed glavnih sestavnih delov družinskega proračuna in v državah v razvoju znašajo 60 do 80 % ter 20 do 30 % v manj razvitih državah članicah. Finančni instrumenti morajo služiti gospodarstvu in morajo kmetijski proizvodnji pomagati pri premagovanju velikih kriz in podnebnih pojavov, zaradi česar se ne sme dovoliti, da bi špekulacije ogrozile kmetijsko proizvodnjo. Obsojam špekulacije s kmetijskimi proizvodi in surovinami, ki prispevajo k večjemu nihanju cen in poglabljanju svetovne prehrambene krize. Prav iz tega razloga se strinjam in tudi podpiram to, da brez ustreznih strateških zalog ni mogoče učinkovito ukrepati proti velikim nihanjem cen, zaradi česar je treba okrepiti vlogo instrumentov za posredovanje na trgu.

 
  
MPphoto
 
 

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. (ES) Glasoval sem za ta predlog resolucije, ker podpiram ukrepe, ki jih vključuje, za boj proti oviram, ki ovirajo svetovno prehransko varnost: trgovinske špekulacije, koncentracija v verigi preskrbe s hrano, nihanje cen, nizki dohodki za kmete in podnebne spremembe. Menim, da je poziv k takojšnjemu in trajnostnemu ukrepanju za zagotavljanje svetovne prehranske varnosti pozitiven, in pozdravljam ponovno potrditev pravice do hrane kot človekove pravice. Podpiram poziv, naj EU poveča svojo pomoč za razvoj podeželja z naložbami v programe socialnega varstva in majhno kmetijstvo ter sprejme učinkovite ukrepe za boj proti podnebnim spremembam. Pozdravljam dejstvo, da resolucija od Komisije zahteva vključitev izpolnjevanja standardov, enakovrednih standardom EU, v smislu okolja, dobrega počutja živali ter varnosti in kakovosti hrane v trgovinska pogajanja s partnerji EU. Podpiram tudi poziv, naj EU spoštuje in spodbuja zagotavljanje trajnostne prihodnosti za kmete v okviru trgovinskih sporazumov in naj ne ogroža evropske kmetijske proizvodnje, podeželskega kmetijstva in svetovnega dostopa do hrane.

 
  
MPphoto
 
 

  Louis Michel (ALDE), v pisni obliki.(FR) Cene hrane so dosegle vrhunec. To naraščanje cen povzroča nezanesljivo preskrbo s hrano za milijone ljudi, destabilizira svetovno gospodarstvo in povzroča nemire in izgrede. Mednarodna skupnost se je zavezala, da bo kot del razvojnih ciljev tisočletja do leta 2015 prepolovila svetovno lakoto. Zagotavljanje ustrezne in redne prehrane za vsakega človeka ni samo moralna zahteva, je tudi izpolnitev temeljne človekove pravice. Neodtujljiva in univerzalna pravica je bila potrjena na skupni parlamentarni skupščini AKP-EU decembra v Kinšasi. Čeprav mora Komisija spoštovati svoje zaveze državam v razvoju in najmanj razvitim državam, mora prav tako spodbujati močno in trajnostno skupno kmetijsko politiko, ki odraža potrebe evropskih kmetov. Strinjam se s pomisleki slednjih, saj je njihov upad dohodka zaradi povečanja proizvodnih stroškov in nihanja cen pomenil, da niso imeli koristi od povišanja cen hrane. Sprejeti je treba učinkovite, usklajene ukrepe za rešitev teh problemov. Razkošje in odpadki so nesprejemljivi, ko tragedija lakote dobiva vse večje razsežnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. (LV) Strinjam se s predlogom resolucije, vendar pa ne pove ničesar o tem, kaj je treba storiti. Ugotoviti eno samo dejstvo, da so živila draga, ni dovolj. Nujno je, da hitro razvijemo sistem za upravljanje za nadzor in optimizacijo cen hrane. Nujno je razviti protimonopolni in protišpekulativni mehanizem za urejanje in odpravo zlorab. Takšen mehanizem bi moral vzpostaviti splošno evropsko agencijo za nadzor in spremljanje cen in storitev. Predvideti bi moral tudi produktivnost in učinkovitost v proizvodnih sferah. To bi nam zagotovilo priložnost za preprečevanje prekomerne proizvodnje in pomanjkanja ter zmanjšalo izgube na najnižjo možno raven. Ključnega pomena so temeljite analize. Te bi nam omogočile opredeliti resnične stroške in se izogniti destabilizaciji.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Združeni učinki naraščajočih cen hrane, omejitve izvoza, slabe letine zaradi vremenskih razmer, višji transportni stroški, kmetijske špekulacije in večje povpraševanje povzročajo dvig cen. EU mora preučiti svoje vedenje. Če je donosneje uporabljati kmetijske površine za proizvodnjo biogoriv kot za proizvodnjo hrane, potem res ni presenetljivo, da obstaja konkurenca za površine z vsemi negativnimi posledicami, ki jih ima. Te pomisleke sem upošteval pri glasovanju.

 
  
MPphoto
 
 

  Marija Nedelčeva (PPE), v pisni obliki. – (BG) Z zadovoljstvom sem podpisala in glasovala za predlog resolucije o naraščajočih cenah hrane, saj so potrebni posebni ukrepi za zagotavljanje stabilnosti cen hrane.

Skupaj s kolegi hočem, da se najde rešitev za probleme, ki so vzrok za naraščajoče cene hrane: kupci, ki zlorabljajo svoj prevladujoč položaj, nepoštene prakse pri pogajanjih o cenah, pomanjkanje informacij o oblikovanju cen, razporeditev dobička po verigi preskrbe s hrano in špekulacije na blagovnih borzah. Hočemo, da reforma skupne kmetijske politike zagotovi stabilen prvi steber, da se ohranijo dohodki kmetov in sprejme ukrepe za podporo trgu.

Da se zmanjša špekulacije na blagovnih trgih, Evropski parlament od Komisije zahteva, da zagotovi večjo preglednost z izmenjavo dobrih in pravočasnih informacij o razvoju trgov.

Poleg tega hočemo s to resolucijo izboljšati položaj kmetijskih proizvajalcev v verigi preskrbe s hrano, da bi lahko dobili večji delež dobička v živilski industriji. Pozdravljam tudi poziv k hitrejšemu ukrepanju G20 za usklajevanje mehanizmov za preprečevanje naraščanja cen in pripravo ureditve za obvladovanje kriz, ki zadevajo hrano in kmetijstvo.

 
  
MPphoto
 
 

  Wojciech Michał Olejniczak (S&D), v pisni obliki. – (PL) Danes smo glasovali o predlogu resolucije o rastočih cenah hrane. Hitro rastoče cene hrane povzročajo spodkopavanje zanesljive preskrbe s hrano za milijone ljudi v razvitih državah in državah v razvoju.

V zvezi z dejstvom, da so učinke rastočih cen hrane najbolj čutile skupine, ki so v težkem socialnem položaju, mora Evropa skupaj s tretjimi državami in mednarodnimi institucijami naslednje ukrepe sprejeti brez oklevanja. Nujno je uvesti ureditev in pregled na nacionalni in mednarodni ravni, ki bosta rešila problem špekulacij na kmetijskih trgih (trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti za prehrambene proizvode omejeno, kolikor je mogoče, na vlagatelje, ki so neposredno povezani s kmetijsko proizvodnjo).

Skupni kmetijski politiki je treba zagotoviti ustrezne instrumente za posredovanje na trgu, saj menim, da je močna skupna kmetijska politika edino jamstvo za rešitev problema zanesljive preskrbe s hrano. Zelo pomembno je sprejetje ustreznih ukrepov za preprečevanje tveganj in njihovo obvladovanje, da se omejijo negativne posledice naravnih nesreč za kmetijsko proizvodnjo. Pozornost je treba posvetiti tudi podpori kmetijske proizvodnje za lokalne in regionalne potrošnike.

Pomanjkanje usklajevanja v boju proti velikim nihanjem cen lahko prispeva k še večjemu nesorazmerju porazdelitve hrane med bogatimi in revnimi državami in nas lahko dolgoročno ogrozi s prehrambeno krizo. Vprašanja v zvezi s potrebo po zagotavljanju hrane nenehno rastočemu številu prebivalstva so ostala nerešena.

 
  
MPphoto
 
 

  Rolandas Paksas (EFD), v pisni obliki. (LT) Glasoval sem za predlog resolucije o rastočih cenah hrane v Evropi. Pravica do hrane je osnovna in temeljna človekova pravica, zato si moramo nadvse prizadevati, da zagotovimo, da so cene hrane urejene in dostopne vsem, pri čemer moramo posebno pozornost posvetiti vprašanju dostopnosti hrane v državah v razvoju. Strinjam se s predlogom, da mora Komisija sprejeti novo trgovinsko in razvojno strategijo, ki bo državam v razvoju dala večjo neodvisnost pri reševanju vprašanja rastočih cen hrane. Pozornost se usmerja k dejstvu, da moramo ustvariti ugodno podporno in poslovno okolje za kmete, zlasti male kmete, zmanjšati stopnje izvoznih davkov in omejiti dejavnosti industrijskega kmetijstva, ki lahko imajo negativen vpliv na zmogljivosti proizvodnje hrane. Vsa svoja prizadevanja moramo vložiti v zagotavljanje večje podpore razvoju v kmetijskem sektorju, podporo razvoja podeželja, uvedbo inovativnih načinov proizvodnje in zagotavljanje učinkovite humanitarne pomoči. Samo z izvajanjem ukrepov za preprečevanje koncentracije v verigi preskrbe s hrano in špekulacij s kmetijskimi proizvodi ter za zmanjšanje proizvodnih stroškov lahko omejimo naraščanje cen hrane. Glede na potrebo po zanesljivi preskrbi s hrano in energijo moramo razviti alternativne vire oskrbe z energijo in na najmanjšo možno raven zmanjšati izgube hrane na ravni EU in nacionalni ravni. Da bi ukrepi za boj proti rastočim cenam hrane, opredeljeni v resoluciji, učinkovito delovali, moramo ustanoviti neodvisno regulativno agencijo in zagotoviti, da sistemi za varnost hrane delujejo pravilno in učinkovito na regionalni in lokalni ravni.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki. (IT) Hiter dvig cen prehrambenih proizvodov povzroča probleme tudi v Evropski uniji. V zadnjih mesecih so nenehno naraščale in so dosegle najvišjo raven, ki jo je v svoji zgodovini doslej zabeležila Organizacija za prehrano in kmetijstvo. Do tega je prišlo zaradi vrste dejavnikov, vključno zaradi odsotnosti svetovnega trgovinskega sporazuma, povišanja cen nekaterih surovin in povečanega povpraševanja po živilih, vendar pa tudi zaradi špekulacij in „finančnih igric“, ki potekajo na drugih trgih, vendar imajo posledice za svetovni trg. K temu je treba dodati konkurenco med razvitimi gospodarstvi in gospodarstvi v razvoju, v kateri slednja – ki jih je kriza, čeprav posredno, močno prizadela – živila uporabljajo kot edino razpoložljivo orožje. Te razmere imajo posledice ne samo za svetovni trg, ampak tudi za majhne proizvajalce in potrošnike, ki so soočeni s precejšnjim zvišanjem cen za osnovna živila. Zato menim, da je zanesljiva preskrba s hrano prednostna naloga, za katero se je treba zavzemati in si prizadevati, prav tako pa je nujno in pravilno iskati svetovno rešitev za to nestabilnost, ki je čim bolj sprejemljiva.

 
  
MPphoto
 
 

  Georgios Papanikolaou (PPE), v pisni obliki. – (EL) Glasoval sem za predlog resolucije o rastočih cenah hrane. Kot svetovna sila v kmetijski proizvodnji mora EU upoštevati in se učinkovito prilagoditi nastajajočim izzivom, kot so izredne vremenske razmere, omejena razpoložljivost naravnih virov, odvisnost od uvoza hrane in vse pogostejše špekulacije s proizvodi. Poleg tega prehrambena kriza zadeva tudi Evropo. Devetinsedemdeset milijonov Evropejcev, 16 % prebivalstva EU, prejema subvencije za hrano, inflacija cen surovin pa nenehno narašča; to je skupaj z recesijo mogoče zelo močno čutiti v Grčiji. Jasno je, da mora Evropa danes proizvajati več in učinkoviteje uporabljati manj virov.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za predlog resolucije o rastočih cenah hrane, ker se je v šestih mesecih cena prehranske košarice, ki jo je pripravila Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) in vključuje 55 osnovnih potrebščin, povišala za 34 %. Na Portugalskem je nevzdržna situacija za kmete, saj se cena kmetijskega dizelskega goriva približuje rekordni ceni iz leta 2008, ki je znašala 1 EUR za liter; cene električne energije so se dvignile za skoraj 4 % in letos se načrtuje ustavitev kmetijske električne energije; močno so se dvignile tudi cene krmil, gnojil in pesticidov; obrestne mere za kmetijska posojila pa so približno 6 %. To je le nekaj primerov. Menim tudi, da je v času, ko zadeve še zaostruje obsežna kriza, nesprejemljivo, da morajo potrošniki plačati zvišane cene, ne da bi se obenem povečal dohodek kmetov. Osebno menim, da se mora Evropska komisija soočiti s svojimi obveznostmi in mora upoštevati celotno verigo, ko bo preučevala te resne probleme v kmetijskem sektorju, ter ne sme, tako kot je storila pri „paketu za mleko“, izpustiti enega izmed ključnih akterjev: velike prodajalce na drobno.

 
  
MPphoto
 
 

  Frédérique Ries (ALDE), v pisni obliki.(FR) Glasovala sem za predlog resolucije o rastočih cenah hrane, saj nihče ne more biti zadovoljen z razmerami, ki so vladale nekaj mesecev in ki vplivajo predvsem na majhne kmete in potrošnike. Cene žita so celo presegle visoke cene hrane v letu 2008, ko so te povzročile nemire na Haitiju in v Egiptu. Čeprav se je treba skupaj z Organizacijo za prehrano in kmetijstvo odzvati predvsem na svetovni ravni in usklajeno, je treba odzive razširiti tudi na Evropo, kjer je treba izpolniti cilj stabilnosti cen. Zato pozdravljam sprejetje predlogov, kot je zmanjšanje izgub hrane, ki so razumni, in zahtevo, da Komisija zagotovi, da bo trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti za prehrambene proizvode omejeno na vlagatelje, ki so neposredno povezani s kmetijskimi trgi. Vse to so ukrepi, ki sestavljajo močno in trajnostno evropsko kmetijstvo. Komisar Cioloş nas je včeraj upravičeno spomnil, da naloga Evrope ni subvencionirati biogoriva, ampak spodbujati uporabo obdelovalnih površin za namene proizvodnje hrane – tako enostavno je.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki.(FR) Tik pred srečanjem finančnih ministrov G20 je Evropa za pogajalsko mizo ponovno nepripravljena. Od januarja 2011 administracija ZDA zahteva, naj bodo stališča finančnih skladov o kmetijskih trgih nadzorovana in pregledna. Komisija mora hitro podati predloge v skladu s tem. Ta napredek je prvi korak v smeri odrekanja špekulantom tistega, kar hočejo. Vpliv na evropske živinorejce je zaskrbljujoč in neposreden. Ne morejo več krmiti svojih živali.

Več sto kmetij gre v stečaj. Pred petimi leti je bila tona pšenice vredna 100 EUR. Danes dosega skoraj 300 EUR. Komisija zahteva, da se kmetje prilagodijo znakom trga. Danes bi bilo dobro, če bi upoštevala svoj lasten nasvet. Spričo te krize Evropska unija ne more čakati do leta 2014, da bi našla rešitve.

 
  
MPphoto
 
 

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. (IT) Glasovala sem za ta predlog resolucije, ker močno kritizira dvig indeksa prehrambenih proizvodov, ki je v zadnjih mesecih dosegel najvišjo raven v zadnjih 20 letih. To je povzročilo socialne krize, kot so nemiri, ki od decembra pretresajo celotni Magreb. Rastoče cene hrane vsekakor znižujejo življenjski standard večine delavcev, ki praviloma 50 % dohodkov gospodinjstva potrošijo za prehrambene proizvode. Samo v Evropski uniji danes pod pragom revščine še vedno živi približno 80 milijonov ljudi, mnogi med njimi pa so deležni pomoči prek programov za pomoč v hrani. Slaba letina v Združenih državah, naravne nesreče v Rusiji in Braziliji, hiter porast cen energije in surove nafte ter staranje delavcev v kmetijskem sektorju so nekateri izmed problemov, ki jih je treba obravnavati brez nadaljnjega odlašanja. Zdaj je bolj kot kdaj koli pomembno obsoditi špekulacije in preučiti zamisel o evropskem sistemu zalog hrane, da bi se zoperstavili krizam, kot je ta, ki jo preživljamo zdaj. Cilj je poiskati skupne strategije za hitro odzivanje na povečano povpraševanje po živilih, nenazadnje s posebnimi spodbudami politik za pritegnitev mladih v svet kmetijstva.

 
  
MPphoto
 
 

  Brian Simpson (S&D), v pisni obliki. − Stranka EPLP podpira resolucijo, pripravljeno kot odziv na sedanje podražitve cen hrane, ki smo jim priča, in njihov vpliv na prehransko varnost v svetu. Najnovejše podražitve v ospredje postavljajo številne pomisleke stranke EPLP glede izkrivljanj verige preskrbe s hrano, vloge, ki jih lahko imajo špekulacije pri zaostrovanju situacije, in pomanjkanja naložb v kmetijstvo v številnih državah v razvoju za izgradnjo proizvodnih zmogljivosti.

Stranka EPLP podpira potrebo po svetovnem odzivu na izziv prehranske varnosti, vendar pa bi poudarila tudi vlogo, ki jo lahko ima ambiciozna SKP pri obravnavanju tega izziva. Reformirana SKP mora biti skladna s prehransko varnostjo v svetu in tudi cilji razvojne politike ter enkrat za vselej odpraviti vsa izvozna nadomestila, ki spodkopavajo zmožnost držav v razvoju, da zgradijo svojo lastno kmetijsko proizvodnjo, omejiti mehanizme za posredovanje na trgu, ki služijo tudi izkrivljanju trga, in spodbujati trajnostno kmetijsko proizvodnjo, da bi kmetijskemu sektorju pomagala ublažiti podnebne spremembe in prilagoditi se nanje, s čimer bi zaščitila temeljne naravne vire EU in njeno zmogljivost proizvodnje hrane.

 
  
MPphoto
 
 

  Bart Staes (Verts/ALE), v pisni obliki. (NL) Politika prehranske varnosti je predvsem obrambna politika. Vsaka država, ki ne zagotovi varne in dostopne hrane svojemu prebivalstvu in ne zagotovi dostojnega življenjskega standarda za svoje kmete, se nahaja na poti k nestabilnosti in nemirom zaradi hrane. Pravica do hrane je osnovna in temeljna človekova pravica. Besedilo, ki je pred nami, upravičeno poudarja potrebo po večrazsežnostnem pristopu. Ukrepi, potrebni za zagotovitev prehranske varnosti, imajo veliko skupnega z ukrepi, potrebnimi za učinkovitejši boj proti podnebnim spremembam, izboljšano razvojno pomoč, razvoj drugih trgovinskih struktur, večjo preglednost blagovnih borz in ukrepi proti špekulacijam. Želel bi si, da bi bilo besedilo še odločnejše in da bi zlasti pozivalo k ustanovitvi neodvisne svetovne agencije, ki bo strogo urejala špekulacije s prehrambenimi proizvodi.

Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze je hotela predlagati tudi ukrepe, ki so potrebni za zmanjšanje izgub hrane: 20 do 30 odstotkov pridelkov se izgubi pri sejanju in žetju. V državah v razvoju pol pridelka zgnije, ker se ga ne shrani ali transportira. Medtem potrošniki in distributerji v razvitih državah 40 odstotkov svojih prehrambenih proizvodov nedotaknjenih vržejo v smeti. To je nesprejemljivo in neetično! Nazadnje menim, da hrana ne sodi v forum STO. Hrana nikoli ne more biti navadno blago. Nikoli!

 
  
MPphoto
 
 

  Marc Tarabella (S&D), v pisni obliki.(FR) Pozdravljam sprejetje skupnega predloga resolucije, ki izpostavlja glavne dejavnike, ki prispevajo k današnjim naraščajočim cenam hrane. Ti so: naraščanje cen nafte, povečanje proizvodnje biogoriv, ki zahteva ogromne kmetijske površine, naravne nesreče, ki so pogostejše kot kdaj koli prej, in špekulacije na trgih. Cilj ni več zagotoviti prehrambene proizvode po najboljši ceni, ampak z njimi ustvariti čim večji dobiček. Glede na podatke Organizacije za prehrano in kmetijstvo so cene hrane dosegle vrhunec januarja, ocenjuje pa se, da je, ko se cene hrane dvignejo za 1 %, ogrožena prehrana dodatnih 16 milijonov ljudi. Podražitve so zato postale velik izziv za države v razvoju, ki že namenjajo skoraj tri četrtine svojih dohodkov za nakup osnovnih živil. Zaradi tega se bojimo, da bo prišlo do socialnih in političnih razmer, ki bodo še hujše kot leta 2008, ko je prišlo do „nemirov zaradi lakote“. Evropa mora odigrati ključno vlogo pri zagotavljanju prehranske varnosti v svetu. Upajmo, da bodo ministri G20, ki se bodo junija sestali v Parizu, našli rešitve za boj proti nihanju cen hrane.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. (PT) Na pravico do hrane, zapisano v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah in členu 39 Pogodbe o delovanju Evropske unije, je močno vplivala sedanja gospodarska in finančna kriza. Napovedana rast prebivalstva, zlasti v gospodarstvih v vzponu, in naraščanje svetovne revščine in lakote kažeta, da je za zadovoljitev potreb prebivalstva potrebno vsaj 70-odstotno povečanje proizvodnje hrane. Poleg tega k temu scenariju prispevajo finančne špekulacije s prehrambenimi proizvodi, ki vodijo k nihanju cen prehrambenih proizvodov, prav tako pa tudi izredne vremenske razmere in nenehno povečevanje proizvodnje bioetanola namesto hrane. Menim, da je treba nujno sprejeti ukrepe za boj proti destabilizaciji kmetijskih trgov in s tem podpiranje kmetov in spodbujanje inovacij v sektorju ob sočasni krepitvi vloge skupne kmetijske politike kot ključnega cilja Evropske unije. O tem medsektorskem vprašanje je treba razpravljati večstransko, saj zadeva ljudi po vsem svetu, vse pogostejši učinki pa so nesporni. Primer tega so nemiri v državah v razvoju. Okrepiti je treba podporo ogroženim državam, da se prepreči prihodnje prehrambene krize.

 
  
MPphoto
 
 

  Derek Vaughan (S&D), v pisni obliki. Podprl sem resolucijo, pripravljeno kot odziv na rastoče cene hrane, ki vplivajo na prehransko varnost v svetu. Najnovejše podražitve izpostavljajo številne pomisleke glede izkrivljanj verige preskrbe s hrano, vloge, ki jih lahko imajo špekulacije pri zaostrovanju situacije, in pomanjkanja naložb v kmetijstvo v številnih državah v razvoju za izgradnjo proizvodnih zmogljivosti. Potrebujemo svetovni odziv na izziv prehranske varnosti, vendar pa moramo poudariti tudi vlogo, ki jo lahko igra ambiciozno reformirana SKP pri obravnavanju tega izziva. Reformirana SKP mora biti skladna s prehransko varnostjo v svetu in cilji razvojne politike ter enkrat za vselej odpraviti vsa izvozna nadomestila, ki spodkopavajo zmožnost držav v razvoju, da zgradijo svojo kmetijsko proizvodnjo. Potrebno je spodbujanje trajnostne kmetijske proizvodnje, da se kmetijskemu sektorju pomaga ublažiti podnebne spremembe in prilagoditi se nanje, s čimer bi zaščitili temeljne naravne vire EU in njeno zmogljivost proizvodnje hrane.

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov